29.12.2012 Views

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Dr. France Hribar, redni profesor za patologijo, dekan<br />

leta 1940/41. (<strong>Univerza</strong> v <strong>Ljubljani</strong>, <strong>Medicinska</strong><br />

<strong>fakulteta</strong>.)<br />

profesorja za kirurgijo� 42 Na predlog Univerzitetnega sveta so<br />

bili 27� junija 1940 vsi predlagani imenovani in takoj začeli z<br />

delom na ljubljanski univerzi� Predavanja tretjega letnika so se<br />

začela že jeseni leta 1940� Profesor Hribar, ki je bil izvoljen za<br />

dekana za študijsko leto 1940/41, je vodil akcijo za čimprejšnjo<br />

nadaljnjo izpopolnitev fakultete� Leta 1941 je bil na seji Fakultetnega<br />

sveta izdelan osnutek za reformo celovitega medicinskega<br />

študija� Načrtovano je bilo, da se v študijskem letu 1942/43<br />

odpreta še sedmi in osmi semester, vendar je načrte preprečila<br />

vojna� 43<br />

<strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> med drugo svetovno<br />

vojno<br />

Po okupaciji je bila ljubljanska univerza začasno zaprta, po<br />

odprtju pa je življenje na njej začelo usihati� Že pred vojno<br />

demokratična trdnjava je postala središče odpora� Italijanske<br />

oblasti so izvajale pritisk na rektorja, univerzitetne učitelje in<br />

študente, ki so mu sledile masovne racije, deportacije in prve<br />

žrtve� Za študijsko leto 1941/42 je bil za dekana Medicinske<br />

fakultete izvoljen prof� dr� Božidar Lavrič, po njegovi internaciji<br />

pa je delo dekana 3� marca 1942 prevzel prof� dr� Karel Lušicky�<br />

Poleg dekana Lavriča so bili aretirani tudi profesorji: Ladislav<br />

Klinc, Alija Košir, Milan Cunder ter asistenti: Martin Benedik,<br />

Milan Žumer in Franc Derganc� Rektor Milko Kos je pri oblasteh<br />

večkrat neuspešno posredoval za njihovo izpustitev� Leta 1942<br />

so prvi fakultetni sodelavci odšli v partizane, po kapitulaciji<br />

Italije so bili odhodi številnejši� Od že tako maloštevilnega<br />

Dr. Božidar Lavrič, redni profesor za kirurgijo, dekan<br />

leta 1941/42. (Enciklopedija Slovenije, 6, Ljubljana,<br />

1992 .)<br />

52<br />

Dr. Karel Lušicky, redni profesor za interno medicino,<br />

dekan od 1942 do 1945. (<strong>Univerza</strong> v <strong>Ljubljani</strong>,<br />

<strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong>, Inštitut za zgodovino medicine.)<br />

osebja je na fakulteti ostalo le še nekaj ljudi� Od 19 učiteljev in<br />

sodelavcev, kolikor jih je imela <strong>fakulteta</strong> v začetku leta 1941, jih<br />

je bilo odsotnih osem� 44<br />

V prvi polovici leta 1943 je bil v sestavo Medicinske fakultete<br />

vključen nekdanji Banovinski zavod za raziskovanje in<br />

zdravljenje novotvorb� Za njegovega ravnatelja je bil imenovan<br />

ginekolog onkolog dr� Leo Šavnik� 45<br />

Po kapitulaciji Italije je predsednik Pokrajinske uprave Leon<br />

Rupnik univerzi obljubil vso podporo, zato je rektor na<br />

prošnjo dekana Lušickega leta 1943 nanj naslovil predlog,<br />

da bi se <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> izpopolnila tako, da bi obsegala<br />

vseh deset semestrov� Dekan je tudi sporočil, da bi za nove učne<br />

moči pridobil primarije bolnišnice, in se z njimi že dogovarjal,<br />

42 Dr. France Hribar je bil predlagan na osnovi strokovnega mnenja dr. Sergeja Slatykova,<br />

dr. Borisa Zarnika in dr. Stanka Lutmana; dr. Karel Lušicky na podlagi strokovnega<br />

mnenja dr. A. Ignjatovskega, rednega profesorja in upravnika I. medicinske klinike Medicinske<br />

fakultete v Zagrebu, in dr. E. Mayerhoferja, rednega profesorja in upravnika<br />

Pediatrične klinike v Beogradu; dr. Božidar Lavrič na podlagi strokovnega mnenja dr.<br />

Julija Budisavljevića, rednega profesora in upravnika Kirurške klinike v Zagrebu, in dr.<br />

Milivoja Kostića, rednega profesorja beograjske Medicinske fakultete in upravnika Kirurške<br />

klinike v Beogradu. Pozitivnemu mnenju obeh profesorjev sta se pridružila tudi<br />

prof. Gerulanos iz Aten in prof. Janez Plečnik.<br />

43 Borisov: <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> univerze v <strong>Ljubljani</strong> in njen razvoj med dvema svetovnima<br />

vojnama (1919-1943). <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> 1919-1945, 79.<br />

44 Petdeset let slovenske univerze v <strong>Ljubljani</strong> : 1919-1969, 488.<br />

45 P. Borisov: <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> univerze v <strong>Ljubljani</strong> in njen razvoj med dvema svetovnima<br />

vojnama (1919-1945). <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> 1919-1945,<br />

82.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!