Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

More documents

Recommendations

Info

Razvoj v drugem desetletju in razširitev Medicinske fakultete s tretjim letnikom Tudi v drugem desetletju obstoja je študij na Medicinski fakulteti potekal skladno z določili zakona o ustanovitvi univerze v Ljubljani v obsegu prvih štirih semestrov, ki so zajemali predavanja iz biologije, fizike, kemije, anatomije, histologije, embriologije in fiziologije� Fakulteta se je sčasoma nekoliko kadrovsko okrepila� Pri profesorju Plečniku se je kot pomožna prosektorka od leta 1930 izpopolnjevala Valentina Grošelj - Kobe� Leta 1938 je postala docentka na anatomskem inštitutu in prevzela predavanja iz topografske anatomije� 25 Dr� Milan Cunder je bil na fakulteti od leta 1935, najprej kot asistent pripravnik, po opravljenem državnem izpitu na univerzi v Beogradu pa asistent na anatomskem inštitutu� 26 Po smrti profesorja Plečnika decembra 1940 je, tedaj že docent, prevzel vodenje anatomskega inštituta� Od zimskega semestra leta 1931 je dr� Ladislav Klinc kot privatni docent predaval kemijo; leta 1935 je postal docent za organsko kemijo in leta 1939 izredni profesor� Profesor dr� Alija Košir je bil leta 1935 imenovan za izrednega profesorja, leta 1939 pa za rednega profesorja za histologijo� 27 Njegov asistent je bil v letih 1930–1937 dr� Hubert Pehani, leta 1937 imenovan za docenta za histologijo in embriologijo� Profesor dr� Albin Seliškar je leta 1939 napredoval v izrednega, avgusta 1945 pa je bil imenovan za rednega profesorja� Izvolitev v naziv izrednega profesorja je leta 1931 iz materialnih razlogov zavrnil dr� Pavel Grošelj ter do konca življenja ostal srednješolski in honorarni univerzitetni učitelj� 28 Po njegovi smrti leta 1940 je fakulteta k sodelovanju najprej povabila dr� Borisa Zarnika, rednega profesorja biologije, histologije in embriologije na zagrebški Medicinski fakulteti, ki je povabilo sprejel in v Ljubljani eno leto predaval biologijo� Nadaljnje sodelovanje je preprečila vojna� 29 Zatem je fakulteta predavanja iz biologije in vodstvo biološkega inštituta poverila dr� Hubertu Pehaniju� Profesor dr� Janez Plečnik je s svojo široko razgledanostjo in strokovno zavzetostjo čutil, da je mladim slušateljem na Medicinski fakulteti treba posredovati tudi znanje o tradiciji medicine, njenih koreninah, filozofskih temeljih in zgodovinskih osnovah� Njegova ideja in pobuda je bila, da se na fakulteti uvede predmet zgodovina medicine� 30 Leta 1934 je Fakultetni svet Medicinske fakultete ob zavedanju, da je imela fakulteta tedaj le štiri semestre in ji je dolga leta grozila ukinitev, v učni načrt vključil predmet zgodovina medicine in zanj na mesto honorarnega predavatelja izbral Ivana Pintarja, ki je leta 1939 postal privatni docent� 31 Dr� Ivan Matko, primarij Državne bolnišnice v Ljubljani, je bil od leta 1936 do smrti leta 1939 honorarni predavatelj za predmet interna propedevtika� 32 Dr� Božidar Lavrič je leta 1936 postal honorarni predavatelj za kirurško propedevtiko in bil leta 1938 habilitiran za privatnega docenta za topografsko anatomijo, ki so jo poslušali študentje tretjega semestra� 33 50 28� junija 1930 je bil sprejet nov zakon o univerzah, veljaven za vse univerze v Jugoslaviji, ki je v svojem 51� členu ohranjal ljubljansko Medicinsko fakulteto z le štirimi semestri� Številne intervencije profesorja Šerka, takrat v vlogi rektorja ljubljanske univerze, in dekana Kanskega na najvišjih forumih niso zalegle, ministrstvo je univerzi celo zagrozilo z znižanjem kreditov� 34 V letih 1931–1933 so izbruhnile tudi množične demonstracije študentov, predvsem tehnikov in medicincev, ki so jih vodili levo usmerjeni študenti� Na demonstracijah je bila med drugimi izražena tudi zahteva po neokrnjeni univerzi in protest proti univerzitetnemu zakonu in novi medicinski uredbi� Fakultetni svet je junija 1932 odobril načrt fakultetne uredbe ljubljanske Medicinske fakultete, ki je bil že leta 1931 izdelan v soglasju z beograjsko in zagrebško fakulteto� Ta je predvidevala popolno Medicinsko fakulteto, vsebovala pa je tudi nekatere omejitve za študente glede vrstnega reda polaganja izpitov� 35 Po sprejetju univerzitetnega zakona in splošne univerzitetne uredbe leta 1934 se je okrepil boj za izpopolnitev Medicinske fakultete� Na sejah Fakultetnega sveta je bila leta 1934 izražena zahteva po ustanovitvi petega semestra in naslednje leto še zahteva za sistematizacijo mest honorarnih predavateljev za patologijo, interno in kirurško propedevtiko ter onkologijo, ki so bili potrebni za peti semester� Iz začetnega gibanja za izpopolnitev fakultete, katerega pobudniki so bili študenti, je zrasla akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze� Sredi tridesetih let so bile razmere v ljubljanski bolnišnici, ki naj bi sprejela tudi bodoče fakultetne klinike, izredno slabe� Oddelki so bili zastareli, prenapolnjeni in slabo opremljeni� Akcija medicincev za popolno fakulteto se je tako zlila z zahtevo po novi, sodobni bolnišnici v Ljubljani, ki je potekala v okviru akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice� Združenemu gibanju je predsedoval prof� dr� Albert Šerko, podprl ga je tudi rektor univerze prof� dr� Maks Samec� 36 Konec leta 1935 je izšla brošura o perečem stanju bolnikov na vseh oddelkih ljubljanske bolnišnice� 25 ULBB I, 347. 26 Z. Zupanič Slavec: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v Ljubljani po letu 1945, 62. 27 ULBB I, 336. 28 D. Soban: Pavel Grošelj. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 129. 29 H. Pehani: Zarnik, Boris. http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4700/VIEW/. 30 Z. Zupanič Slavec: Ivan Pintar. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani 1919-1945, 168. 31 P. Borisov: Resnica o zgodovini. Isis, VII, 1998, 5, 60. 32 ZAMU IV – 38/611. 33 I. Kalinšek: Božidar Lavrič. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1941, 212. 34 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 59. 35 Prav tam, 60. 36 Prav tam, 62.
Leta 1936 je bila sprejeta Uredba o medicinskih fakultetah, ki je bila popravljena leta 1937� Predpisovala je 33 glavnih ali obveznih in 20 stranskih predmetov, ki so bili razporejeni v izpitne skupine� Fakultetna uredba je predvidevala popolno Medicinsko fakulteto v Ljubljani, njeno uresničitev pa je zaviral Zakon o univerzah, ki je v svojem 51� členu ponovil določbo ustanovitvenega zakona iz leta 1919, da ljubljanska Medicinska fakulteta začasno obsega le štiri semestre� Fakultetni svet je na seji 23� novembra sprejel sklep, na podlagi tega pa je 26� novembra preko rektorata ministru prosvete poslal predlog, naj se ta člen črta, da bi se ljubljanska Medicinska fakulteta po 19 letih obstoja vendarle izenačila z ostalima dvema fakultetama v državi, in zaprosil ministra prosvete, naj ukrene vse potrebno za izpopolnitev ljubljanske Medicinske fakultete� Po ukinitvi 51� člena zakona bi tudi za Ljubljano veljal 99� člen splošne univerzitetne uredbe, ki je določal število in naziv stolic na medicinskih fakultetah, ter členi 3�, 4�, in 6� medicinske uredbe, ki predvidevajo predmete ter zavode in klinike na stolicah� Med konkretnimi predlogi, ki jih je postavil Fakultetni svet, je bil tudi predlog, da se ustanovijo: patološko-anatomski inštitut, farmakološko-toksikološki inštitut, inštitut za sodno medicino, inštitut za vojno medicino, higienski inštitut, inštitut za bakteriologijo, serologijo in imunologojo, interna klinika, kirurška klinika (s splošno kirurškim, urološkim in ortopedskim oddelkom ter oddelkom za čeljustno kirurgijo), ginekološko-porodniška klinika, psihiatrično-nevrološka klinika, otroška klinika, klinika za infekcijske bolezni, očesna klinika, dermatovenerološka klinika, otorinolaringološka klinika, odontostomatološka klinika, inštitut za fizikalno terapijo ter rentgenološki inštitut, da se izdelajo načrti za inštitute in klinike, ki so potrebni za V� in VI� semester, in sicer za interno in kirurško kliniko, patološko-anatomski inštitut, inštitut za bakteriologijo, serologijo in imunologijo, farmakološko-toksikološki inštitut in rentgenološki inštitut, da se v proračunu za leto 1938/39 zagotovijo finančna sredstva zanje ter da se čim prej zagotovi gradbeni prostor� 37 Zahtevali so tudi sistemizacijo delovnih mest za honorarne predavatelje: za peti semester: za patološko anatomijo je bil predviden prof� Plečnik, za interno propedevtiko doc� Ivan Matko, za kirurško propedevtiko doc� Božidar Lavrič in za klinično onkologijo prof� Alija Košir� 38 20� maja 1938 je Fakultetni svet sprejel spomenico, v kateri se je zavzel za črtanje 51� člena zakona in v utemeljitvi zapisal, da sta se beograjska in zagrebška fakulteta v dvajsetih letih obstoja izgradili in izpopolnili ter da je pravično in logično, da se ob dvajsetletnici Kraljevine začne s postopno izgraditvijo in izpopolnitvijo Medicinske fakultete v Ljubljani� Ta težnja da ni le izraz lokalnih prizadevanj, temveč je utemeljena z interesom splošnega zdravstva v državi ter posebnimi razmerami v Sloveniji� Poleg tega je bilo poudarjeno, da je imela Ljubljana že v Napoleonovi dobi univerzo s popolno medicinsko fakulteto, in če je ta bila potrebna tedaj, je popolna medicinska fakulteta zdaj še bolj nujna� 39 Rektor je od ministrstva za prosveto ponovno 51 zahteval črtanje 51� člena zakona o univerzah leta 1939, ko je ljubljanska univerza praznovala dvajsetletnico obstoja in so se proslav udeležili tudi predstavniki vlade� Finančni minister je rektorju izrazil naklonjenost do izpopolnitve ljubljanske univerze� Delegacijo, ki so jo sestavljali rektor Matija Slavič, dekan Kansky ter profesor Plečnik je Univerzitetni senat napotil v Beograd, kjer naj osebno intervenirajo za odstranitev 51� člena zakona o univerzah� Rektor je bil tudi pri banu dr� Marku Natalačnu, ki je obljubil podporo fakulteti in osebno intervencijo v Beogradu� Na predlog načelnika prosvetnega oddelka je bil ustanovljen akcijski odbor, ki so ga sestavljali: načelnik prosvetnega oddelka in njegov namestnik, dekan Medicinske fakultete in dva njena profesorja, načelnik tehničnega oddelka, arhitekt, načelnik socialnega oddelka ter zastopnik gradbenega oddelka mesta Ljubljane� Program dela akcijskega odbora je obsegal izposlovanje sprememb zakona o univerzah, izdelavo programa za izpopolnitev posameznih predmetov in pripraviti učitelje za specializacijo, izdelavo gradbenega programa (vprašanje klinik in inštitutov, njih vrstni red in vprašanje prostorov), pridobitev finančnih sredstev, zemljišč in načrte� 40 Leta 1940 je Ljubljano obiskal prosvetni minister, ki je odobril zahtevo po izpopolnitvi Medicinske fakultete in naročil pripravo predračuna za peti in šesti semester� Takratni dekan prof� dr� Evgen Kansky je v elaboratu obrazložil pomembnost odprtja tretjega letnika za nadaljnji razvoj fakultete ter z nazornimi tabelami dokazal potrebnost njenega obstoja� V študijskem letu 1940/41 je dopolnilna uredba ministrstva za prosveto dovolila sistematično izpopolnitev fakultete, odobrila dodatno vsoto v proračunu ter kredite za namestitev novega učnega osebja za peti in šesti semester� Zaradi nujnosti odprtja novih semestrov je Fakultetni svet na seji 22� maja 1940 predlagal, da se stolice za interno medicino, za kirurgijo in patološko anatomijo na podlagi določila splošne univerzitetne uredbe zasedejo s pozivi in ne, kot običajno, z razpisom� 41 Na podlagi strokovnih ocen je Fakultetni svet na ta mesta predlagal dr� Franceta Hribarja, dotedanjega prosektorja v mariborski bolnišnici, za rednega profesorja za patologijo, dr� Karla Lušickega, dotedanjega asistenta na zagrebški interni kliniki, za rednega profesorja za interno medicino in dr� Božidarja Lavriča, primarija na II� kirurškem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, za rednega 37 ZAMU II-143, predlog Fakultetnega sveta. 38 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 69. 39 ZAMU II-143, Spomenica. 40 ZAMU II - 152; Zapisnik redne seje Fakultetnega sveta Medicinske fakultete, 7. 2. 1940. 41 Po določilih splošne univerzitetne uredbe je bil novi redni profesor lahko nastavljen na dva načina, brez razpisa ali po objavljenem razpisu. Brez razpisa se je lahko za mesto rednega profesorja potegoval ali pa bil pozvan tudi priznan znanstvenik, ki še ni bil izredni profesor. V tem primeru sta morala podati pisno mnenje o kandidatovem znanstvenem in strokovnem delovanju dva redna profesorja iste ali sorodne stroke.
Page 1 and 2: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 3: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 7: Predgovor Zdravje je za človeka na
Page 10 and 11: in dotedanjega značaja avtonomnih
Page 13 and 14: Mediko-kirurška študijska stolica
Page 15 and 16: Christian Albert Theodor Billroth (
Page 17 and 18: Naslovnica Albuma akademikov ljublj
Page 19 and 20: izrecno izjavila, »da po cesarjevi
Page 21 and 22: IV. V skladu s študijskim načrtom
Page 23 and 24: Maximilian Joseph von Chelius (1794
Page 25 and 26: l) sodna medicina: Johann Nepomuk E
Page 27 and 28: Klinična šola Ivan Zhuber, dr�
Page 29 and 30: Izredna predavanja Prva pomoč pri
Page 31 and 32: Klinična šola Alojzij Gaber, asis
Page 33 and 34: mag� kirurgije in porodništva�
Page 35 and 36: LITERATURA J� L� BARTH-BARTHENH
Page 37 and 38: Auguste Frédéric Louis Viesse de
Page 39 and 40: Naslovnica matrike ljubljanskih cen
Page 41: Franc de Paula Hladnik (1773-1844),
Page 45 and 46: Medicinska fakulteta v Ljubljani 19
Page 47 and 48: Dr. Albert Botteri, redni profesor
Page 49 and 50: 1920 kot demonstrator, junija isteg
Page 51: ukinili Medicinska in Tehniška fak
Page 55 and 56: Študenti medicine pri vajah iz ana
Page 57 and 58: Študenti medicine v predavalnici,
Page 59 and 60: J� MILČINSKI, R� SEDEJ: Medici
Page 61 and 62: Daneu, Anton, Opčine pri Trstu Die
Page 63 and 64: Carević, Niko, Selca, Brač Cijan,
Page 65 and 66: Černič, Ruža, Ljubljana Derganc,
Page 67 and 68: 1937/38 Babnik, Polonca , Ljubljana
Page 69 and 70: Čeplak, Franc, Golnik Černič, St
Page 71 and 72: Rebec, Radoslav, Sv� Peter na Kra
Page 73 and 74: Abecedni seznam imatrikuliranih št
Page 75 and 76: Debevec, Franc, Železniki 63 Debev
Page 77 and 78: Ivaniček, Franjo, Dabci 61 Ivankov
Page 79 and 80: Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avst
Page 81 and 82: Paljuh, Hermina, Maribor 66 Paljuh,
Page 83 and 84: Sinkovič, Karl, Hotinja vas 67 Sin
Page 85 and 86: Vodopivec, Milena, Sv� Križ pri
Page 87 and 88: Dolnja Lendava (Lendava) 64, 70 Dol
Page 89 and 90: Prvačina, Italija, (Slovenija) 63,
Page 91 and 92: Zgornja Hudinja (Celje) 66 Zgornje
Page 93 and 94: Dopis, v katerem dekan Šerko obve
Page 95 and 96: Odlok Narodne vlade Slovenije o raz
Page 97: Background of the higher education
Page 100 and 101: esult of the forceful promotion of
Page 102 and 103:
Second year a) Physiology b) Genera
Page 104 and 105:
Second year First semester a) Speci
Page 106 and 107:
Obstetrics Theoretical Instruction
Page 108 and 109:
Extraordinary Lectures First Aid in
Page 110 and 111:
1830 Anatomy: Anton Melzer, Prof�
Page 112 and 113:
Theoretical and Practical Barber-Su
Page 114 and 115:
Clinical School Oberster, Karel, M
Page 116 and 117:
Slovenci v zgodovini in njihovi sre
Page 118 and 119:
Ljubljana� Clarity about their or
Page 120 and 121:
BIBLIOGRAPHY J� Ciperle, A� Vov
Page 122 and 123:
logical Anatomy and an Institute of
Page 124 and 125:
of National Health situated the new
Page 126 and 127:
in October 1921, emphasizing that a
Page 128 and 129:
professional evaluations, the Facul
Page 130 and 131:
SOURCES AS - Arhiv Republike Sloven
Page 132:
Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 135:
ISBN 978-961-6410-37-3 25 €
show all

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?