Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Razvoj v drugem desetletju in razširitev
Medicinske fakultete s tretjim letnikom
Tudi v drugem desetletju obstoja je študij na Medicinski fakulteti
potekal skladno z določili zakona o ustanovitvi univerze
v Ljubljani v obsegu prvih štirih semestrov, ki so zajemali
predavanja iz biologije, fizike, kemije, anatomije, histologije,
embriologije in fiziologije� Fakulteta se je sčasoma nekoliko
kadrovsko okrepila� Pri profesorju Plečniku se je kot pomožna
prosektorka od leta 1930 izpopolnjevala Valentina Grošelj -
Kobe� Leta 1938 je postala docentka na anatomskem inštitutu in
prevzela predavanja iz topografske anatomije� 25 Dr� Milan Cunder
je bil na fakulteti od leta 1935, najprej kot asistent pripravnik,
po opravljenem državnem izpitu na univerzi v Beogradu pa
asistent na anatomskem inštitutu� 26 Po smrti profesorja Plečnika
decembra 1940 je, tedaj že docent, prevzel vodenje anatomskega
inštituta� Od zimskega semestra leta 1931 je dr� Ladislav Klinc
kot privatni docent predaval kemijo; leta 1935 je postal docent
za organsko kemijo in leta 1939 izredni profesor� Profesor dr�
Alija Košir je bil leta 1935 imenovan za izrednega profesorja, leta
1939 pa za rednega profesorja za histologijo� 27 Njegov asistent je
bil v letih 1930–1937 dr� Hubert Pehani, leta 1937 imenovan
za docenta za histologijo in embriologijo� Profesor dr� Albin
Seliškar je leta 1939 napredoval v izrednega, avgusta 1945 pa je
bil imenovan za rednega profesorja� Izvolitev v naziv izrednega
profesorja je leta 1931 iz materialnih razlogov zavrnil dr� Pavel
Grošelj ter do konca življenja ostal srednješolski in honorarni
univerzitetni učitelj� 28 Po njegovi smrti leta 1940 je fakulteta
k sodelovanju najprej povabila dr� Borisa Zarnika, rednega
profesorja biologije, histologije in embriologije na zagrebški
Medicinski fakulteti, ki je povabilo sprejel in v Ljubljani eno leto
predaval biologijo� Nadaljnje sodelovanje je preprečila vojna� 29
Zatem je fakulteta predavanja iz biologije in vodstvo biološkega
inštituta poverila dr� Hubertu Pehaniju�
Profesor dr� Janez Plečnik je s svojo široko razgledanostjo in
strokovno zavzetostjo čutil, da je mladim slušateljem na Medicinski
fakulteti treba posredovati tudi znanje o tradiciji medicine,
njenih koreninah, filozofskih temeljih in zgodovinskih osnovah�
Njegova ideja in pobuda je bila, da se na fakulteti uvede predmet
zgodovina medicine� 30 Leta 1934 je Fakultetni svet Medicinske
fakultete ob zavedanju, da je imela fakulteta tedaj le štiri semestre
in ji je dolga leta grozila ukinitev, v učni načrt vključil predmet
zgodovina medicine in zanj na mesto honorarnega predavatelja
izbral Ivana Pintarja, ki je leta 1939 postal privatni docent� 31 Dr�
Ivan Matko, primarij Državne bolnišnice v Ljubljani, je bil od
leta 1936 do smrti leta 1939 honorarni predavatelj za predmet
interna propedevtika� 32 Dr� Božidar Lavrič je leta 1936 postal
honorarni predavatelj za kirurško propedevtiko in bil leta 1938
habilitiran za privatnega docenta za topografsko anatomijo, ki so
jo poslušali študentje tretjega semestra� 33
50
28� junija 1930 je bil sprejet nov zakon o univerzah, veljaven
za vse univerze v Jugoslaviji, ki je v svojem 51� členu ohranjal
ljubljansko Medicinsko fakulteto z le štirimi semestri� Številne
intervencije profesorja Šerka, takrat v vlogi rektorja ljubljanske
univerze, in dekana Kanskega na najvišjih forumih niso zalegle,
ministrstvo je univerzi celo zagrozilo z znižanjem kreditov� 34 V
letih 1931–1933 so izbruhnile tudi množične demonstracije
študentov, predvsem tehnikov in medicincev, ki so jih vodili
levo usmerjeni študenti� Na demonstracijah je bila med drugimi
izražena tudi zahteva po neokrnjeni univerzi in protest proti
univerzitetnemu zakonu in novi medicinski uredbi� Fakultetni
svet je junija 1932 odobril načrt fakultetne uredbe ljubljanske
Medicinske fakultete, ki je bil že leta 1931 izdelan v soglasju z
beograjsko in zagrebško fakulteto� Ta je predvidevala popolno
Medicinsko fakulteto, vsebovala pa je tudi nekatere omejitve za
študente glede vrstnega reda polaganja izpitov� 35
Po sprejetju univerzitetnega zakona in splošne univerzitetne
uredbe leta 1934 se je okrepil boj za izpopolnitev Medicinske
fakultete� Na sejah Fakultetnega sveta je bila leta 1934 izražena
zahteva po ustanovitvi petega semestra in naslednje leto še
zahteva za sistematizacijo mest honorarnih predavateljev za
patologijo, interno in kirurško propedevtiko ter onkologijo, ki
so bili potrebni za peti semester� Iz začetnega gibanja za izpopolnitev
fakultete, katerega pobudniki so bili študenti, je zrasla
akcija za izpopolnitev ljubljanske univerze� Sredi tridesetih let so
bile razmere v ljubljanski bolnišnici, ki naj bi sprejela tudi bodoče
fakultetne klinike, izredno slabe� Oddelki so bili zastareli, prenapolnjeni
in slabo opremljeni� Akcija medicincev za popolno
fakulteto se je tako zlila z zahtevo po novi, sodobni bolnišnici v
Ljubljani, ki je potekala v okviru akcije za razširitev ljubljanske
bolnišnice� Združenemu gibanju je predsedoval prof� dr� Albert
Šerko, podprl ga je tudi rektor univerze prof� dr� Maks Samec� 36
Konec leta 1935 je izšla brošura o perečem stanju bolnikov na
vseh oddelkih ljubljanske bolnišnice�
25 ULBB I, 347.
26 Z. Zupanič Slavec: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v Ljubljani po letu 1945,
62.
27 ULBB I, 336.
28 D. Soban: Pavel Grošelj. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 129.
29 H. Pehani: Zarnik, Boris. http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:4700/VIEW/.
30 Z. Zupanič Slavec: Ivan Pintar. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani 1919-1945,
168.
31 P. Borisov: Resnica o zgodovini. Isis, VII, 1998, 5, 60.
32 ZAMU IV – 38/611.
33 I. Kalinšek: Božidar Lavrič. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1941,
212.
34 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima
vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945,
59.
35 Prav tam, 60.
36 Prav tam, 62.