Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ukinili <strong>Medicinska</strong> in Tehniška <strong>fakulteta</strong>� 20 Univerzitetni svet je<br />
sprejel Manifest ljubljanske univerze, v katerem je nastopil proti<br />
njenemu okrnjenju� Ko je delo pri pripravi univerzitetnega<br />
zakona spet nekoliko zastalo, so nastale težave pri proračunu� Ob<br />
sprejemanju proračuna in finančnega zakona za leto 1928/29, ki<br />
je predvideval možnost ukinitve posameznih fakultet v državi,<br />
je bila kriza in negotovost usode ljubljanske univerze najdaljša,<br />
v protestu pa so se združili študenti, profesorji in politična<br />
javnost� Svet slušateljev ljubljanske univerze je 24� novembra<br />
1927 sklical veliko protestno zborovanje v Unionski dvorani<br />
in na Univerzi� V Unionu je nastopil tudi dekan Šerko, ki je<br />
med drugim dejal, da »nam hočejo v Beogradu vzeti nekaj,<br />
kar smo imeli nekaj časa celo pod Avstrijo, da argument, da so<br />
tri medicinske fakultete v državi preveč, drži le če Jugoslavija<br />
ni kulturna in če taka tudi noče biti; argument o prevelikih<br />
stroških pa da drži le, če je Jugoslavija najbolj beraška ali najbolj<br />
koruptivna država na svetu� Argument, da je <strong>Medicinska</strong><br />
<strong>fakulteta</strong> v <strong>Ljubljani</strong> premajhna za svojo misijo, drži le, če je<br />
v državi kultura funkcija mase� Nobenih veličastnih kulturnih<br />
ustanov nimamo, a ljubljanska univerza le daje dijakom, kar<br />
treba� Duh je, ki daje visokim šolam njih signaturo, a duh ni vezan<br />
ne na ogromne palače ne na število dijakov�« 21 25� novembra<br />
1927 je Univerzitetni svet sprejel resolucijo, ki jo je poslal tudi<br />
vsem slovenskim ministrom in poslancem, ljubljanska oblastna<br />
skupščina pa je sprejela resolucijo, v kateri je od vlade odločno<br />
zahtevala črtanje člena o ukinitvi fakultet in zahtevala izpopolnitev<br />
univerze� Konec leta 1927 je bila objavljena Spomenica<br />
o pomenu univerze v <strong>Ljubljani</strong> za Slovence in državo SHS,<br />
ki jo je izdalo in podpisalo 28 slovenskih društev, ustanov in<br />
organizacij obeh političnih taborov, v kateri so navedeni tehtni<br />
razlogi za obstoj posameznih fakultet� V njej je bilo med drugim<br />
zapisano, da je »<strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> tem boljša, čim manj ima<br />
slušateljev, ker je navezana na mrtvo in bolno človeško telo� Čim<br />
več tega ima dijaštvo in čim manj je dijaštva, tem temeljitejša<br />
je njegova izobrazba� Anatomski inštitut s 150 dijaki bi bilo<br />
zlo« ter da so »profesorji že objavili nekaj knjig in znanstvenih<br />
razprav«� 22 Posebna komisija za redukcijo fakultet ministrstva<br />
za prosveto, ki so jo sestavljali predstavniki vseh treh univerz in<br />
je v februarju 1928 intenzivno razpravljala o redukciji univerz,<br />
je izdala spomenico, v kateri je poudarila pomen vseh fakultet za<br />
razvoj znanosti, posebno nacionalnih� Po letih groženj svojemu<br />
obstoju je ljubljanska univerza ob proslavah prve desetletnice<br />
obstoja zaprosila za protektorat kralja in se z njegovo privolitvijo<br />
preimenovala v Univerzo kralja Aleksandra Prvega v <strong>Ljubljani</strong>,<br />
vendar s tem ni bila rešena nadaljnjih groženj� Ob pripravi<br />
finančnega zakona leta 1932 so znova razpravljali o ukinitvi<br />
kar štirih fakultet v <strong>Ljubljani</strong>: Medicinske,Tehniške,Teološke<br />
in Pravne� Ostala bi le Filozofska in montanistični oddelek<br />
Tehniške fakultete� Univerzitetna delegacija z rektorjem na čelu<br />
je intervenirala pri ministru in dosegla črtanje člena o ukinitvi<br />
iz osnutka finančnega zakona� 23<br />
49<br />
Skladno s pričakovanji, da se bo <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong><br />
postopoma izpopolnjevala in bo Ljubljana kmalu imela popoln<br />
medicinski študij, kot je to predvideval že načrt podkomisije za<br />
medicinsko fakulteto iz marca 1919, je Univerzitetni svet na<br />
svoji prvi seji v drugem študijskem letu soglasno sprejel predlog<br />
ministrstvu prosvete, naj ukrene vse potrebno za postopno<br />
izpopolnitev Medicinske fakultete na deset semestrov, in<br />
opozoril na pomembnost in potrebnost Medicinske fakultete<br />
za Slovenijo in državo� Upravičenost in potrebo po popolni<br />
Medicinski fakulteti je na sestankih univerzitetnih učiteljev ter v<br />
strokovnih medicinskih in javnih medijih nenehno utemeljeval<br />
njen dolgoletni dekan profesor Šerko� Za izpopolnitev fakultete<br />
se je zavzel že v poročilu Zdravniškemu društvu avgusta leta<br />
1920� Slovensko Zdravniško društvo je nato izdalo resolucijo,<br />
naslovljeno na vse slovenske politične stranke z zahtevo, naj<br />
podprejo skorajšnjo ustanovitev popolne Medicinske fakultete,<br />
in z zahtevo beograjski vladi za finančna sredstva� Resolucija je<br />
ostala brez odziva, zato je socialno čuteči dekan Šerko oktobra<br />
1921 poslal spomenico ministru prosvete, v kateri je poudaril, da<br />
v <strong>Ljubljani</strong> sicer obstaja <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong>, vendar le s štirimi<br />
semestri, zato bodo ljubljanski študenti morali po končanem<br />
prvem rigorozu nadaljevati študij na drugih univerzah, kar bo<br />
zanje težko socialno breme� Prosil je ministra, naj posreduje<br />
pri vladi, da bi odprli vsaj še tretji letnik� Šerko je nasprotoval<br />
zamisli, da bi v državi SHS obstajali le dve medicinski fakulteti,<br />
v Zagrebu in Beogradu, in odklanjal misel, da bi se ljubljanska<br />
<strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> združila z zagrebško� Zahteval je rešitev, ki<br />
bi ustrezala narodnim zahtevam in državnim koristim� Z bojem<br />
za popolno Medicinsko fakulteto je nadaljeval v študijskem<br />
letu 1924/25, ko je ministru za prosveto v Beograd in rektorju<br />
univerze poslal spomenico, v kateri je zahteval otvoritev petega<br />
semestra, in to utemeljil z dejstvom, da se običajno polagajo<br />
izpiti drugega dela prvega rigoroza v petem semestru� To zahtevo<br />
je podprl tudi tedanji rektor dr� Karel Hinterlechner v članku,<br />
objavljenem v Ljubljanskem zvonu� 24<br />
20 P. Borisov: <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> univerze v <strong>Ljubljani</strong> in njen razvoj med svetovnima<br />
vojnama (1919-1945). <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> 1919-1945, 55–56.<br />
21 Petdeset let slovenske univerze v <strong>Ljubljani</strong> : 1919-1969, 74.<br />
22 P. Borisov: <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> univerze v <strong>Ljubljani</strong> in njen razvoj med dvema svetovnima<br />
vojnama (1919-1945). <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> 1919-1945,<br />
77–78.<br />
23 Petdeset let slovenske univerze v <strong>Ljubljani</strong> : 1919-1969, 80.<br />
24 P. Borisov: <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> univerze v <strong>Ljubljani</strong> in njen razvoj med svetovnima<br />
vojnama (1919-1945). <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> 1919-1945, 50–55.