Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

More documents

Recommendations

Info

Poslopje anatomskega inštituta je bilo ob vselitvi le za silo dograjeno, zaradi pomanjkanja sredstev slabo opremljeno, velika predavalnica pa je ostala nedokončana do konca 30-ih let� Razmere v novozgrajenem poslopju je slikovito opisal profesor Seliškar� »Dograditev stavbe anatomskega inštituta se je silno zavlekla� Baje so trije podjetniki skrahirali pri tem delu� Gotovo pa je, da so zagrešili velike napake� Strokovni kritik je zapisal, da predstavlja ta stavba mladostni greh arhitekta, ki jo je zasnoval� Zares je to najbolj čudaška hiša vsaj med poslopji univerze, če ne v Ljubljani sploh� Skupaj z anatomijo in histologijo se je vanjo preselil tudi fiziološki inštitut, seveda le začasno – saj so že pripravljali načrt za posebno zgradbo fiziološkega inštituta� Pri tej selitvi se niso držali načrtov in dogovorov, sproti so jih spreminjali� Tako je bil v kleti večji prostor določen za vaje iz fiziološke kemije s posebnimi instalacijami, pa ga je naenkrat zahtevala anatomija za shrambo svojih mrličev� Po letih je zaradi nezadostne kanalizacije propadel in postal neuporaben� Končno ga je dobila fiziologija� Velika predavalnica je bila dolgo let nedovršena, v surovem stanju … Prostori inštituta so v petih etažah� V nobeni od teh se ne dajo pripadajoče površine docela dodeliti� Vsepovsod po hiši se križajo poti osebja inštitutov, seveda tudi poti študentov … Specifična dejavnost inštitutov je časih drugim neprijetna� Tako pride do raznih nevšečnosti� Naše osebje močno moti duh po formalinu, ki se širi po hiši iz prostorov anatomije� Neustreznosti stavbe smo se privadili pa tudi razvlečenosti prostorov…« 16 Stisko medicincev je delno ublažilo darilo zdravnika dr� Ivana Oražna, ki je v oporoki leta 1921 zapustil Medicinski fakulteti in njenim študentom svoji hiši v Wolfovi ulici in na Dolenjski cesti, ki sta bili nato preurejeni v Oražnov študentski dom� V letih 1936 do 1940 je bil zgrajen provizorni prizidek h kirurškemu paviljonu, ki je obsegal dve nadstropji� V pritličju je bila kirurška klinika z operacijsko dvorano in rentgenom, v prvem nadstropju pa interna klinika� Naslednje leto so začeli graditi klinično predavalnico za obe kliniki� 17 Prizadevanja za ohranitev in izpopolnitev Medicinske fakultete Veselja ob ustanovitvi prve slovenske univerze ni zmanjšalo niti dejstvo, da je Medicinska fakulteta obsegala le prva dva letnika, saj je bilo pričakovati, da se bo fakulteta postopno izpopolnjevala� Univerzi v Beogradu in Zagrebu sta se upravljali vsaka po svoji zakonodaji, za ljubljansko univerzo pa so po določilih ustanovitvenega zakona do izdaje posebnega zakona zanjo veljali zakoni beograjske univerze� Obljubljeni posebni zakon za ljubljansko univerzo ni izšel nikoli, saj so že v začetku dvajsetih let začeli pripravljati univerzitetni zakon za vso državo, v katerem se je 48 odražala težnja osrednjih oblasti po tesnejši povezavi vseh treh jugoslovanskih univerz na način, da bi se razvijale in izpopolnjevale posamezne stroke le na tistih univerzah, na katerih so bili za to najboljši pogoji� Obstoj nepopolne Medicinske fakultete v Ljubljani je bil tako ogrožen ob vsakokratnih razpravah o univerzitetnem ali finančnem zakonu� Ob nenehnih grožnjah so jo odločno branili profesorji, študenti, strokovna in širša javnost ter vsakokratno vodstvo fakultete� Prof� dr� Alfred Šerko je do svoje smrti leta 1938 enoletni dekanski mandat opravil štirinajstkrat in tako nosil največje breme odgovornosti za usodo nepopolne Medicinske fakultete� Do leta 1940 sta to funkcijo opravljala še prof� dr� Evgen Kansky štirikrat in prof� dr� Janez Plečnik trikrat� Vprašanje o upravičenosti in možnosti razvoja vseh fakultet ljubljanske univerze se je prvič pojavilo že v drugem študijskem letu ob pripravi univerzitetnega zakona� V začetku naslednjega študijskega leta pa je prišla vest o ukinjanju Medicinske in Tehniške fakultete v Ljubljani� Namera o ukinitvi fakultet je leta 1921 sprožila organiziran protestni zbor študentov vse univerze� V bran institucijama je stopil ljubljanski magistrat, ki je ministrstvu poslal apel v podporo obema fakultetama� Ti sta izdali vsaka svojo spomenico, na temelju katerih se je Univerzitetni svet 17� oktobra 1922 izrekel za neokrnjen obstoj ljubljanske univerze ter sklep brzojavno sporočil ministrstvu� 18 Obstoj obeh fakultet je pri slovenskih ministrih v Beogradu branil tudi prorektor dr� Rihard Zupančič� 19 Silovit študentski upor proti vladni nameri o ukinitvi Medicinske fakultete je bil tudi marca 1922, protesti pa so potekali še vse do konca leta 1923� Grožnje centralne oblasti ljubljanski univerzi in njenim fakultetam pa niso prenehale� V študijskem letu 1923/24 je bil v predlogu finančnega zakona člen, ki je ukinjal Medicinsko in Teološko fakulteto� Univerzitetni svet je proti temu sprejel odločen protest, v katerem je poudaril, da je »univerza v Ljubljani največjega kulturnega pomena za celo državo in neobhodni pogoj nacionalne odpornosti našega naroda izven meja Kraljevine SHS« ter v Beograd poslal delegacijo, ki je dosegla, da se je člen, ki je ukinjal obe fakulteti, črtal� Grožnje o okrnitvi univerze so prihajale tudi ob sestavljanju univerzitetnega zakona v letu 1925, ko so se širile vesti, da bo v Ljubljani ohranjena le ena fakulteta� Na konferenci jugoslovanskih univerz v Zagrebu je bilo na pobudo profesorja Pravne fakultete Metoda Dolenca preprečeno, da bi se v Ljubljani 16 A. Seliškar: Stabiliziran provizorij ali ustaljena začasnost ali nekaj pogledov na preteklost in stanje fiziologije v Ljubljani, 203. 17 ZAMU II-150, 206/41, Zgradbe medicinske fakultete v Ljubljani. 18 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 247–248. 19 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 69–70.
ukinili Medicinska in Tehniška fakulteta� 20 Univerzitetni svet je sprejel Manifest ljubljanske univerze, v katerem je nastopil proti njenemu okrnjenju� Ko je delo pri pripravi univerzitetnega zakona spet nekoliko zastalo, so nastale težave pri proračunu� Ob sprejemanju proračuna in finančnega zakona za leto 1928/29, ki je predvideval možnost ukinitve posameznih fakultet v državi, je bila kriza in negotovost usode ljubljanske univerze najdaljša, v protestu pa so se združili študenti, profesorji in politična javnost� Svet slušateljev ljubljanske univerze je 24� novembra 1927 sklical veliko protestno zborovanje v Unionski dvorani in na Univerzi� V Unionu je nastopil tudi dekan Šerko, ki je med drugim dejal, da »nam hočejo v Beogradu vzeti nekaj, kar smo imeli nekaj časa celo pod Avstrijo, da argument, da so tri medicinske fakultete v državi preveč, drži le če Jugoslavija ni kulturna in če taka tudi noče biti; argument o prevelikih stroških pa da drži le, če je Jugoslavija najbolj beraška ali najbolj koruptivna država na svetu� Argument, da je Medicinska fakulteta v Ljubljani premajhna za svojo misijo, drži le, če je v državi kultura funkcija mase� Nobenih veličastnih kulturnih ustanov nimamo, a ljubljanska univerza le daje dijakom, kar treba� Duh je, ki daje visokim šolam njih signaturo, a duh ni vezan ne na ogromne palače ne na število dijakov�« 21 25� novembra 1927 je Univerzitetni svet sprejel resolucijo, ki jo je poslal tudi vsem slovenskim ministrom in poslancem, ljubljanska oblastna skupščina pa je sprejela resolucijo, v kateri je od vlade odločno zahtevala črtanje člena o ukinitvi fakultet in zahtevala izpopolnitev univerze� Konec leta 1927 je bila objavljena Spomenica o pomenu univerze v Ljubljani za Slovence in državo SHS, ki jo je izdalo in podpisalo 28 slovenskih društev, ustanov in organizacij obeh političnih taborov, v kateri so navedeni tehtni razlogi za obstoj posameznih fakultet� V njej je bilo med drugim zapisano, da je »Medicinska fakulteta tem boljša, čim manj ima slušateljev, ker je navezana na mrtvo in bolno človeško telo� Čim več tega ima dijaštvo in čim manj je dijaštva, tem temeljitejša je njegova izobrazba� Anatomski inštitut s 150 dijaki bi bilo zlo« ter da so »profesorji že objavili nekaj knjig in znanstvenih razprav«� 22 Posebna komisija za redukcijo fakultet ministrstva za prosveto, ki so jo sestavljali predstavniki vseh treh univerz in je v februarju 1928 intenzivno razpravljala o redukciji univerz, je izdala spomenico, v kateri je poudarila pomen vseh fakultet za razvoj znanosti, posebno nacionalnih� Po letih groženj svojemu obstoju je ljubljanska univerza ob proslavah prve desetletnice obstoja zaprosila za protektorat kralja in se z njegovo privolitvijo preimenovala v Univerzo kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, vendar s tem ni bila rešena nadaljnjih groženj� Ob pripravi finančnega zakona leta 1932 so znova razpravljali o ukinitvi kar štirih fakultet v Ljubljani: Medicinske,Tehniške,Teološke in Pravne� Ostala bi le Filozofska in montanistični oddelek Tehniške fakultete� Univerzitetna delegacija z rektorjem na čelu je intervenirala pri ministru in dosegla črtanje člena o ukinitvi iz osnutka finančnega zakona� 23 49 Skladno s pričakovanji, da se bo Medicinska fakulteta postopoma izpopolnjevala in bo Ljubljana kmalu imela popoln medicinski študij, kot je to predvideval že načrt podkomisije za medicinsko fakulteto iz marca 1919, je Univerzitetni svet na svoji prvi seji v drugem študijskem letu soglasno sprejel predlog ministrstvu prosvete, naj ukrene vse potrebno za postopno izpopolnitev Medicinske fakultete na deset semestrov, in opozoril na pomembnost in potrebnost Medicinske fakultete za Slovenijo in državo� Upravičenost in potrebo po popolni Medicinski fakulteti je na sestankih univerzitetnih učiteljev ter v strokovnih medicinskih in javnih medijih nenehno utemeljeval njen dolgoletni dekan profesor Šerko� Za izpopolnitev fakultete se je zavzel že v poročilu Zdravniškemu društvu avgusta leta 1920� Slovensko Zdravniško društvo je nato izdalo resolucijo, naslovljeno na vse slovenske politične stranke z zahtevo, naj podprejo skorajšnjo ustanovitev popolne Medicinske fakultete, in z zahtevo beograjski vladi za finančna sredstva� Resolucija je ostala brez odziva, zato je socialno čuteči dekan Šerko oktobra 1921 poslal spomenico ministru prosvete, v kateri je poudaril, da v Ljubljani sicer obstaja Medicinska fakulteta, vendar le s štirimi semestri, zato bodo ljubljanski študenti morali po končanem prvem rigorozu nadaljevati študij na drugih univerzah, kar bo zanje težko socialno breme� Prosil je ministra, naj posreduje pri vladi, da bi odprli vsaj še tretji letnik� Šerko je nasprotoval zamisli, da bi v državi SHS obstajali le dve medicinski fakulteti, v Zagrebu in Beogradu, in odklanjal misel, da bi se ljubljanska Medicinska fakulteta združila z zagrebško� Zahteval je rešitev, ki bi ustrezala narodnim zahtevam in državnim koristim� Z bojem za popolno Medicinsko fakulteto je nadaljeval v študijskem letu 1924/25, ko je ministru za prosveto v Beograd in rektorju univerze poslal spomenico, v kateri je zahteval otvoritev petega semestra, in to utemeljil z dejstvom, da se običajno polagajo izpiti drugega dela prvega rigoroza v petem semestru� To zahtevo je podprl tudi tedanji rektor dr� Karel Hinterlechner v članku, objavljenem v Ljubljanskem zvonu� 24 20 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med svetovnima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 55–56. 21 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 74. 22 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 77–78. 23 Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969, 80. 24 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med svetovnima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 50–55.
Page 1 and 2: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 3: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 7: Predgovor Zdravje je za človeka na
Page 10 and 11: in dotedanjega značaja avtonomnih
Page 13 and 14: Mediko-kirurška študijska stolica
Page 15 and 16: Christian Albert Theodor Billroth (
Page 17 and 18: Naslovnica Albuma akademikov ljublj
Page 19 and 20: izrecno izjavila, »da po cesarjevi
Page 21 and 22: IV. V skladu s študijskim načrtom
Page 23 and 24: Maximilian Joseph von Chelius (1794
Page 25 and 26: l) sodna medicina: Johann Nepomuk E
Page 27 and 28: Klinična šola Ivan Zhuber, dr�
Page 29 and 30: Izredna predavanja Prva pomoč pri
Page 31 and 32: Klinična šola Alojzij Gaber, asis
Page 33 and 34: mag� kirurgije in porodništva�
Page 35 and 36: LITERATURA J� L� BARTH-BARTHENH
Page 37 and 38: Auguste Frédéric Louis Viesse de
Page 39 and 40: Naslovnica matrike ljubljanskih cen
Page 41: Franc de Paula Hladnik (1773-1844),
Page 45 and 46: Medicinska fakulteta v Ljubljani 19
Page 47 and 48: Dr. Albert Botteri, redni profesor
Page 49: 1920 kot demonstrator, junija isteg
Page 53 and 54: Leta 1936 je bila sprejeta Uredba o
Page 55 and 56: Študenti medicine pri vajah iz ana
Page 57 and 58: Študenti medicine v predavalnici,
Page 59 and 60: J� MILČINSKI, R� SEDEJ: Medici
Page 61 and 62: Daneu, Anton, Opčine pri Trstu Die
Page 63 and 64: Carević, Niko, Selca, Brač Cijan,
Page 65 and 66: Černič, Ruža, Ljubljana Derganc,
Page 67 and 68: 1937/38 Babnik, Polonca , Ljubljana
Page 69 and 70: Čeplak, Franc, Golnik Černič, St
Page 71 and 72: Rebec, Radoslav, Sv� Peter na Kra
Page 73 and 74: Abecedni seznam imatrikuliranih št
Page 75 and 76: Debevec, Franc, Železniki 63 Debev
Page 77 and 78: Ivaniček, Franjo, Dabci 61 Ivankov
Page 79 and 80: Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avst
Page 81 and 82: Paljuh, Hermina, Maribor 66 Paljuh,
Page 83 and 84: Sinkovič, Karl, Hotinja vas 67 Sin
Page 85 and 86: Vodopivec, Milena, Sv� Križ pri
Page 87 and 88: Dolnja Lendava (Lendava) 64, 70 Dol
Page 89 and 90: Prvačina, Italija, (Slovenija) 63,
Page 91 and 92: Zgornja Hudinja (Celje) 66 Zgornje
Page 93 and 94: Dopis, v katerem dekan Šerko obve
Page 95 and 96: Odlok Narodne vlade Slovenije o raz
Page 97: Background of the higher education
Page 100 and 101:
esult of the forceful promotion of
Page 102 and 103:
Second year a) Physiology b) Genera
Page 104 and 105:
Second year First semester a) Speci
Page 106 and 107:
Obstetrics Theoretical Instruction
Page 108 and 109:
Extraordinary Lectures First Aid in
Page 110 and 111:
1830 Anatomy: Anton Melzer, Prof�
Page 112 and 113:
Theoretical and Practical Barber-Su
Page 114 and 115:
Clinical School Oberster, Karel, M
Page 116 and 117:
Slovenci v zgodovini in njihovi sre
Page 118 and 119:
Ljubljana� Clarity about their or
Page 120 and 121:
BIBLIOGRAPHY J� Ciperle, A� Vov
Page 122 and 123:
logical Anatomy and an Institute of
Page 124 and 125:
of National Health situated the new
Page 126 and 127:
in October 1921, emphasizing that a
Page 128 and 129:
professional evaluations, the Facul
Page 130 and 131:
SOURCES AS - Arhiv Republike Sloven
Page 132:
Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 135:
ISBN 978-961-6410-37-3 25 €
show all

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?