Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
1920 kot demonstrator, junija istega leta je bil imenovan za<br />
asistenta, leta 1923 pa za docenta za anatomijo�<br />
Za profesorjem Reisnerjem, ki je predaval do letnega semestra<br />
1921, je predavanja iz fizike kot honorarni učitelj prevzel Julij<br />
Nardin, profesor na Tehniški srednji šoli v <strong>Ljubljani</strong>, ki je na<br />
tem mestu ostal vse do leta 1949� 11 Njegova predavanja so<br />
sprva potekala na I� državni gimnaziji, kasneje pa v predavalnici<br />
fizikalnega inštituta na Univerzi� Vaje iz analitske kemije za<br />
medicince je do leta 1928 vodil honorarni predavatelj Rus Vasilij<br />
Isajevič� Biologijo je od leta 1920, ko je bil imenovan za predavatelja,<br />
pa vse do smrti leta 1940 predaval dr� Pavel Grošelj, ki<br />
je bil leta 1923 imenovan za docenta splošne biologije in vodjo<br />
biološkega inštituta�<br />
Prostori Medicinske fakultete<br />
Fiziološki in histološki inštitut sta se nastanila v nadstropju, ki<br />
je bilo dozidano Prosekturi ob Zaloški cesti� Fiziološki inštitut je<br />
dobil dva prostora, v katerih so potekale vaje, v kleti pa so bili še<br />
kemijski laboratorij, laboratorij za eksperimentalno fiziologijo,<br />
soba za knjižnico in temnica z optičnimi aparati� Živali so bile<br />
razen v kleti tudi v manjšem hlevu na zemljišču bolnišnice�<br />
Za delo s smrdljivimi plini je bila zgrajena baraka na strehi�<br />
Histološki inštitut je ob ustanovitvi leta 1920 deloval v prvem<br />
nadstropju Prosekture v sobi, ki je bila hkrati laboratorij in soba<br />
inštitutskega vodje� Vaje so potekale na hodniku Prosekture� 12<br />
Spomladi leta 1920 so po načrtih arhitekta Vurnika začeli<br />
graditi novo poslopje anatomskega inštituta za prosekturnim<br />
poslopjem� Zaradi pomanjkanja sredstev delo ni potekalo po<br />
načrtih� V proračunu za drugo študijsko leto je ministrstvo<br />
črtalo sredstva za univerzitetne stavbe� Z naknadno odobrenimi<br />
namenskimi proračunskimi sredstvi in sredstvi, ki jih je dekanat<br />
s pomočjo takratnega pokrajinskega namestnika dr� Leonida<br />
Pitamica uspel pridobiti iz pokrajinskih sredstev, je bilo poslopje<br />
spomladi leta 1921 v grobem pod streho� V tretjem študijskem<br />
letu so dela na poslopju zaradi pomanjkanja sredstev povsem<br />
zastala� Junija 1922 je časopis Jutro objavil prošnjo Medicinske<br />
fakultete, naslovljeno na slovensko javnost za denarno pomoč,<br />
namenjeno dograditvi novega poslopja� 13 S pomočjo donatorskih<br />
prispevkov je bilo poslopje pripravljeno do te mere, da je bilo leta<br />
1925 vseljeno�<br />
Do študijskega leta 1922/23 je imela <strong>fakulteta</strong> v prosekturi<br />
Splošne državne bolnišnice na razpolago 5 sob in hodnik, ki jih<br />
je uporabljala skupaj s prosekturo� Med letom je ministrstvo za<br />
narodno zdravje v prosekturnem poslopju nastanilo novoustanovljena<br />
higienski zavod in bakteriološko postajo� Prosekturi,<br />
anatomskemu in histološkemu inštitutu so ostale le še kleti,<br />
47<br />
Poslopja, v katerih je delovala ljubljanska <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> pred drugo svetovno<br />
vojno. Desno je edina fakultetna stavba, v kateri so za silo imeli prostore vsi obstoječi<br />
inštituti z izjemo anatomskega, ki je delno še gostoval v prosekturi Državne bolnice<br />
(leva stavba). (Muzej novejše zgodovine Slovenije.)<br />
hodnik in dve sobi, od katerih je bila ena rezervirana samo za<br />
prosekturo� Hodnik je služil kot uradni in delovni prostor<br />
profesorju anatomije in docentu histologije, kot delavnica za<br />
njuni slugi ter kot prostor za mikroskopske vaje študentov� V<br />
drugi sobi so bila dopoldne predavanja iz splošne anatomije,<br />
anatomije in fiziologije živčevja, histologije in fiziologije, ob<br />
sobotah pa iz sodne medicine za pravnike� Popoldne so v istem<br />
prostoru potekale vaje iz seciranja� 14 Histološki inštitut je za vaje<br />
dobil dve še nedograjeni sobi v pritličju novega anatomskega<br />
inštituta� Z zasilno dograditvijo poslopja se je inštitut vselil v<br />
nove prostore� Dobil je dve večji sobi v prvem nadstropju in dve<br />
manjši sobi s posebnim vhodom pod predavalnico, poleg tega<br />
še shrambo in del hodnika, kjer so uredili prostor za laboranta�<br />
Fiziološki inštitut je dobil pritličje, klet in dvorani v drugem<br />
nadstropju stranskega krila� Kljub temu da so prostori bili<br />
prilagojeni inštitutu, njegovih potreb niso povsem zadovoljevali�<br />
Inštitut je pogrešal predvsem velike, svetle in suhe prostore<br />
v kleti, kjer bi bili občutljivi merilni instrumenti� Živali so dobile<br />
prostor v hlevu, ki je bil prizidan prosekturnemu poslopju, ki<br />
pa tudi ni zadovoljeval� Anatomski inštitut je dobil dve parterni<br />
dvorani stranskega krila, ki sta služili za vaje iz seciranja, in klet<br />
za mrliče, v starem poslopju pa je razpolagal še s šestimi sobami<br />
nad prosekturo� 15<br />
11 Z. Zupanič Slavec: Prvi učitelji popolne Medicinske fakultete v <strong>Ljubljani</strong> po letu 1945,<br />
81.<br />
12 Petdeset let slovenske univerze v <strong>Ljubljani</strong> : 1919 : 1969, 390, 395.<br />
13 P. Borisov: <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> univerze v <strong>Ljubljani</strong> in njen razvoj med dvema svetovnima<br />
vojnama (1919-1945). <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> 1919-1945,<br />
53.<br />
14 ZAMU IV-209/6,6, Letno poročilo Medicinske fakultete.<br />
15 Zgodovina slovenske univerze v <strong>Ljubljani</strong> do leta 1929, 300, 388, 395.