Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Dr. Albert Botteri, redni profesor za oftalmologijo.
(Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.)
ter prosektorja Deželne bolnišnice v Ljubljani dr� Janeza
Plečnika za izrednega profesorja za patološko anatomijo� Konec
septembra je bila Vseučiliška komisija razpuščena, novoimenovani
profesorji so se 18� septembra sestali kot Univerzitetni svet –
najvišji organ univerze, ki je prevzel posle Vseučiliške komisije in
nadaljeval delo za odprtje univerze ter prevzel v upravo finančne
zadeve� 12� novembra so bili izvoljeni prvi univerzitetni in
fakultetni funkcionarji� Fakultetni svet Medicinske fakultete je
za njenega prvega dekana izvolil dr� Alfreda Šerka, za prodekana
pa dr� Alberta Botterija� Pod njunim vodstvom je Fakultetni svet
nadaljeval priprave za ureditev fakultete in začetek dela�
»Nacionalna svoboda v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev
je prinesla Slovencem marsikaj, kar smo si dolgo želeli in kar smo
tudi temeljito pripravili, prinesla pa nam je tudi marsikaj, kar
smo si morda kdaj želeli, česar pa nismo dovolj pripravili� Ko je
začela Vseučiliška komisija delo za realiziranje stare slovenske
zahteve po popolnem vseučilišču, je našla za nekatere stroke
obdelano njivo, za nekatere stroke in fakultete pa je bilo polje še
nezorano,« je ob dvajsetletnici Univerze zapisal Alojz Zalokar
in dodal, da je med strokami, za katere teren ni bil zadostno ali
pa sploh nič pripravljen, v prvi vrsti treba imenovati medicino� 5
Fakultetni svet se je tako pri organizaciji Medicinske fakultete
soočil s težjimi problemi kot ostale fakultete ljubljanske univerze�
Fakulteta ni imela prav ničesar, kar bi služilo za začetek delovanja:
niti prostorov niti laboratorijev za vaje niti potrebnih učil� Za
začetek je dobila le prosekturo Deželne bolnišnice� Poslopje je
bilo majhno, s štirimi pritličnimi sobami, dvema obdukcijskima
sobama in mrtvašnico� Stavbo so začeli takoj preurejati za
Dr. Janez Plečnik, redni profesor za patologijo in
dekan v letih 1921/22, 1932/33 in 1938/39.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Janez_
Ple%C4%8Dnik_1920s.jpg)
45
Dr. Evgen Kansky, redni profesor za fiziologijo in
dekan v letih 1937/38 in 1939/40. (Zasebni arhiv dr.
Alekseja Kanskega.)
anatomski inštitut� Z združitvijo obeh obdukcijskih prostorov
so pridobili majhno predavalnico, ki je bila v začetku januarja
gotova do te mere, da so se v njej lahko začela predavanja iz
anatomije, ki so dotlej potekala v Deželnem dvorcu� 6 Učni načrt
Medicinske fakultete je bil povzet po načrtu leta 1917 ustanovljene
fakultete v Zagrebu� Ljubljanska Medicinska fakulteta s
samo prvima dvema letnikoma je bila nekakšna pripravljalnica,
predavali so se teoretični predmeti, študenti pa so se pripravili za
nadaljnji študij kliničnih predmetov� Prvi profesorji so predavali
predmete višjih semestrov, saj so bili imenovani v prepričanju, da
se bo fakulteta kmalu izpopolnila, kar je privedlo do kadrovskega
zapleta, ki ga je fakulteta rešila tako, da je pouk anatomije prevzel
dr� Janez Plečnik, sicer profesor patološke anatomije, nevropsihiater
dr� Alfred Šerko pa je predaval anatomijo in pozneje še
fiziologijo živčevja� Profesor Janez Plečnik, ki je bil že januarja
1920 imenovan za rednega profesorja anatomije, in profesor
Šerko sta navedene, začasno prevzete predmete predavala do
svoje smrti� Okulist dr� Albert Botteri se je vključil v pouk prvega
letnika z anatomijo in histologijo očesa, že naslednje leto pa je
odšel v Zagreb na mesto predstojnika oftalmološke klinike� Pouk
kemije za študente medicine je v obdobju med obema vojnama
potekal na Tehniški fakulteti oz� v kleti Realke, kjer je profesor
Maks Samec organiziral kemijski laboratorij� Od srede januarja
1920 je gimnazijski profesor dr� Pavel Grošelj kot honorarni
učitelj medicincem 5 ur tedensko v Zbornični dvorani Deželnega
5 A. Zalokar: Ljubljanska medicinska fakulteta, 3.
6 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 299.