Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

More documents

Recommendations

Info

Ljubljani študiralo 350 do 400 študentov� Menili so tudi, da bi manjše fakultete zagotavljale kvalitetnejši študij� 3 Slovenske zdravnike so v Vseučiliški komisiji zastopali: dr� Alojz Kraigher, dr� Ivan Oražen in dr� Alojz Zalokar� V začetku marca 1919, po prejetju novice iz Beograda, da bo v Ljubljani ustanovljena univerza, na kateri se bodo začela predavanja že jeseni, je Vseučiliška komisija ustanovila podkomisije, ki so imele nalogo pripraviti vse potrebno za delo bodočih fakultet� Podkomisija za medicinsko fakulteto je že konec marca predstavila načrt, ki je vseboval: utemeljitev potrebe po medicinski fakulteti, njeno ureditev, učni načrt, stolice, učiteljski kader in proračun� Načrt je predvideval začetek dela jeseni 1919 z enim semestrom, variantni predlog pa s prvimi tremi semestri� Predvideno je bilo, da bi se fakulteta postopno izpopolnjevala do popolnega 10-semestrskega študija� V začetku bi bila fakulteta nameščena v začasnih prostorih, za njeno izpopolnitev pa bi bilo potrebno zgraditi tudi primerne nove prostore� Za začetek dela s prvim semestrom jeseni 1919 je potrebovala: anatomski inštitut, biološki inštitut, inštitut za kemijo in inštitut za fiziko� V začetku bi bil anatomski inštitut nastanjen v prosekturi Deželne bolnišnice, predavanja iz biologije, kemije in fizike pa bi potekala na filozofski fakulteti� Načrt je predvidel tudi sredstva za ureditev medicinske knjižnice in njeno nastanitev v Domobranski vojašnici� Pomladni semester prvega študijskega leta bi deloval v enakem obsegu in istih prostorih, za drugo študijsko leto bi za drugi letnik fakulteta potrebovala še inštitut za histologijo in embriologijo ter inštitut za fiziologijo� Za peti semester bi uredili inštitut za patološko anatomijo ter inštitut za eksperimentalno patologijo in farmakologijo, za šesti semester bi bili potrebni interna klinika in klinika za kirurgijo, za sedmi semester klinika za porodništvo in ginekologijo ter klinika za psihiatrijo in nevrologijo, za osmi semester klinika za oftalmologijo, za deveti in deseti semester pa klinika za dermatologijo in venerologijo, klinika za pediatrijo, inštitut za higieno, inštitut za sodno medicino, klinika za tuberkologijo, klinika za laringologijo in klinika za zobozdravništvo� Variantni predlog začetka s prvimi tremi semestri je predvideval zgraditi, adaptirati in urediti vse inštitute in klinike eno leto prej, inštitut za histologijo in fiziologijo pa takoj� 4 V začetku aprila 1919 so beograjske oblasti reševanje ljubljanskega univerzitetnega vprašanja začasno odložile, zato je predsednik Vseučiliške komisije dr� Danilo Majaron interveniral pri podpredsedniku vlade dr� Antonu Korošcu� Pozitivne novice iz Beograda so prišle ob koncu maja, ko so o ljubljanski univerzi razpravljali v parlamentu� V začetku junija je prosvetno ministrstvo oddalo osnutek zakona o ustanovitvi ljubljanske univerze ministrskemu svetu, kjer pa so nasprotovali ustanovitvi medicinske fakultete in zaradi tega odločanje o ustanovitvi univerze v Ljubljani preložili� 26� junija je dr� Majaron odšel v Beograd k ministru Davidoviću, ki je bil s pojasnili glede 44 Dr. Alfred Šerko, redni profesor za nevrologijo in psihiatrijo ter prvi dekan ljubljanske Medicinske fakultete. Do svoje smrti (1938) je dekansko funkcijo opravljal štirinajstkrat. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) medicinske fakultete zadovoljen in je načrt zakona posredoval ministrskemu svetu, kjer je bil 2� julija sprejet zakonski predlog o ustanovitvi univerze v Ljubljani� Ta je določal, da se v Ljubljani ustanovi univerza s petimi fakultetami, med njimi je bila tudi medicinska, ki je obsegala prva dva pripravljalna letnika� 16� julija je bil zakonski predlog sprejet v parlamentu, 23� julija ga je podpisal regent Aleksander, v Službenih novinah pa je izšel mesec dni pozneje� Ureditev Medicinske fakultete in prvo študijsko leto Zadnjega avgusta 1919 je regent Aleksander na predlog Vseučiliške komisije imenoval prve profesorje ljubljanske univerze, med njimi za Medicinsko fakulteto privatnega docenta češke univerze v Pragi dr� Alberta Botterija za rednega profesorja za oftalmologijo, privatnega docenta češke univerze v Pragi dr� Alfreda Šerka za rednega profesorja za nevrologijo in psihiatrijo 3 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 214–215. 4 P. Borisov: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945, 45–49.
Dr. Albert Botteri, redni profesor za oftalmologijo. (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani.) ter prosektorja Deželne bolnišnice v Ljubljani dr� Janeza Plečnika za izrednega profesorja za patološko anatomijo� Konec septembra je bila Vseučiliška komisija razpuščena, novoimenovani profesorji so se 18� septembra sestali kot Univerzitetni svet – najvišji organ univerze, ki je prevzel posle Vseučiliške komisije in nadaljeval delo za odprtje univerze ter prevzel v upravo finančne zadeve� 12� novembra so bili izvoljeni prvi univerzitetni in fakultetni funkcionarji� Fakultetni svet Medicinske fakultete je za njenega prvega dekana izvolil dr� Alfreda Šerka, za prodekana pa dr� Alberta Botterija� Pod njunim vodstvom je Fakultetni svet nadaljeval priprave za ureditev fakultete in začetek dela� »Nacionalna svoboda v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je prinesla Slovencem marsikaj, kar smo si dolgo želeli in kar smo tudi temeljito pripravili, prinesla pa nam je tudi marsikaj, kar smo si morda kdaj želeli, česar pa nismo dovolj pripravili� Ko je začela Vseučiliška komisija delo za realiziranje stare slovenske zahteve po popolnem vseučilišču, je našla za nekatere stroke obdelano njivo, za nekatere stroke in fakultete pa je bilo polje še nezorano,« je ob dvajsetletnici Univerze zapisal Alojz Zalokar in dodal, da je med strokami, za katere teren ni bil zadostno ali pa sploh nič pripravljen, v prvi vrsti treba imenovati medicino� 5 Fakultetni svet se je tako pri organizaciji Medicinske fakultete soočil s težjimi problemi kot ostale fakultete ljubljanske univerze� Fakulteta ni imela prav ničesar, kar bi služilo za začetek delovanja: niti prostorov niti laboratorijev za vaje niti potrebnih učil� Za začetek je dobila le prosekturo Deželne bolnišnice� Poslopje je bilo majhno, s štirimi pritličnimi sobami, dvema obdukcijskima sobama in mrtvašnico� Stavbo so začeli takoj preurejati za Dr. Janez Plečnik, redni profesor za patologijo in dekan v letih 1921/22, 1932/33 in 1938/39. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Janez_ Ple%C4%8Dnik_1920s.jpg) 45 Dr. Evgen Kansky, redni profesor za fiziologijo in dekan v letih 1937/38 in 1939/40. (Zasebni arhiv dr. Alekseja Kanskega.) anatomski inštitut� Z združitvijo obeh obdukcijskih prostorov so pridobili majhno predavalnico, ki je bila v začetku januarja gotova do te mere, da so se v njej lahko začela predavanja iz anatomije, ki so dotlej potekala v Deželnem dvorcu� 6 Učni načrt Medicinske fakultete je bil povzet po načrtu leta 1917 ustanovljene fakultete v Zagrebu� Ljubljanska Medicinska fakulteta s samo prvima dvema letnikoma je bila nekakšna pripravljalnica, predavali so se teoretični predmeti, študenti pa so se pripravili za nadaljnji študij kliničnih predmetov� Prvi profesorji so predavali predmete višjih semestrov, saj so bili imenovani v prepričanju, da se bo fakulteta kmalu izpopolnila, kar je privedlo do kadrovskega zapleta, ki ga je fakulteta rešila tako, da je pouk anatomije prevzel dr� Janez Plečnik, sicer profesor patološke anatomije, nevropsihiater dr� Alfred Šerko pa je predaval anatomijo in pozneje še fiziologijo živčevja� Profesor Janez Plečnik, ki je bil že januarja 1920 imenovan za rednega profesorja anatomije, in profesor Šerko sta navedene, začasno prevzete predmete predavala do svoje smrti� Okulist dr� Albert Botteri se je vključil v pouk prvega letnika z anatomijo in histologijo očesa, že naslednje leto pa je odšel v Zagreb na mesto predstojnika oftalmološke klinike� Pouk kemije za študente medicine je v obdobju med obema vojnama potekal na Tehniški fakulteti oz� v kleti Realke, kjer je profesor Maks Samec organiziral kemijski laboratorij� Od srede januarja 1920 je gimnazijski profesor dr� Pavel Grošelj kot honorarni učitelj medicincem 5 ur tedensko v Zbornični dvorani Deželnega 5 A. Zalokar: Ljubljanska medicinska fakulteta, 3. 6 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, 299.
Page 1 and 2: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 3: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 7: Predgovor Zdravje je za človeka na
Page 10 and 11: in dotedanjega značaja avtonomnih
Page 13 and 14: Mediko-kirurška študijska stolica
Page 15 and 16: Christian Albert Theodor Billroth (
Page 17 and 18: Naslovnica Albuma akademikov ljublj
Page 19 and 20: izrecno izjavila, »da po cesarjevi
Page 21 and 22: IV. V skladu s študijskim načrtom
Page 23 and 24: Maximilian Joseph von Chelius (1794
Page 25 and 26: l) sodna medicina: Johann Nepomuk E
Page 27 and 28: Klinična šola Ivan Zhuber, dr�
Page 29 and 30: Izredna predavanja Prva pomoč pri
Page 31 and 32: Klinična šola Alojzij Gaber, asis
Page 33 and 34: mag� kirurgije in porodništva�
Page 35 and 36: LITERATURA J� L� BARTH-BARTHENH
Page 37 and 38: Auguste Frédéric Louis Viesse de
Page 39 and 40: Naslovnica matrike ljubljanskih cen
Page 41: Franc de Paula Hladnik (1773-1844),
Page 45: Medicinska fakulteta v Ljubljani 19
Page 49 and 50: 1920 kot demonstrator, junija isteg
Page 51 and 52: ukinili Medicinska in Tehniška fak
Page 53 and 54: Leta 1936 je bila sprejeta Uredba o
Page 55 and 56: Študenti medicine pri vajah iz ana
Page 57 and 58: Študenti medicine v predavalnici,
Page 59 and 60: J� MILČINSKI, R� SEDEJ: Medici
Page 61 and 62: Daneu, Anton, Opčine pri Trstu Die
Page 63 and 64: Carević, Niko, Selca, Brač Cijan,
Page 65 and 66: Černič, Ruža, Ljubljana Derganc,
Page 67 and 68: 1937/38 Babnik, Polonca , Ljubljana
Page 69 and 70: Čeplak, Franc, Golnik Černič, St
Page 71 and 72: Rebec, Radoslav, Sv� Peter na Kra
Page 73 and 74: Abecedni seznam imatrikuliranih št
Page 75 and 76: Debevec, Franc, Železniki 63 Debev
Page 77 and 78: Ivaniček, Franjo, Dabci 61 Ivankov
Page 79 and 80: Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avst
Page 81 and 82: Paljuh, Hermina, Maribor 66 Paljuh,
Page 83 and 84: Sinkovič, Karl, Hotinja vas 67 Sin
Page 85 and 86: Vodopivec, Milena, Sv� Križ pri
Page 87 and 88: Dolnja Lendava (Lendava) 64, 70 Dol
Page 89 and 90: Prvačina, Italija, (Slovenija) 63,
Page 91 and 92: Zgornja Hudinja (Celje) 66 Zgornje
Page 93 and 94: Dopis, v katerem dekan Šerko obve
Page 95 and 96: Odlok Narodne vlade Slovenije o raz
Page 97:
Background of the higher education
Page 100 and 101:
esult of the forceful promotion of
Page 102 and 103:
Second year a) Physiology b) Genera
Page 104 and 105:
Second year First semester a) Speci
Page 106 and 107:
Obstetrics Theoretical Instruction
Page 108 and 109:
Extraordinary Lectures First Aid in
Page 110 and 111:
1830 Anatomy: Anton Melzer, Prof�
Page 112 and 113:
Theoretical and Practical Barber-Su
Page 114 and 115:
Clinical School Oberster, Karel, M
Page 116 and 117:
Slovenci v zgodovini in njihovi sre
Page 118 and 119:
Ljubljana� Clarity about their or
Page 120 and 121:
BIBLIOGRAPHY J� Ciperle, A� Vov
Page 122 and 123:
logical Anatomy and an Institute of
Page 124 and 125:
of National Health situated the new
Page 126 and 127:
in October 1921, emphasizing that a
Page 128 and 129:
professional evaluations, the Facul
Page 130 and 131:
SOURCES AS - Arhiv Republike Sloven
Page 132:
Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 135:
ISBN 978-961-6410-37-3 25 €
show all

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?