Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Medicinska fakulteta v Ljubljani
1919–1945
Ustanovitev
S koncem prve svetovne vojne in razpadom avstro-ogrske
monarhije so se okrepila prizadevanja za ustanovitev slovenske
univerze� Univerzitetno akcijo je od decembra 1918 vodila
Vseučiliška komisija, v kateri so bili zastopniki več društev:
društva pravnikov, profesorjev, zdravnikov, inženirjev, vsi
slovenski univerzitetni docenti ter dva delegata Narodne vlade v
Ljubljani� Delo Vseučiliške komisije je bilo v začetku usmerjeno
predvsem v iskanje rešitev za slovenske študente in profesorje,
ki več niso mogli študirati in delati na tujih univerzah� Komisija
je menila, da je najhitrejša možna rešitev zanje sodelovanje
z zagrebško univerzo, kjer naj bi se na filozofski, pravni in
medicinski fakulteti začasno odprle vzporedne stolice s
slovenskim učnim jezikom, ob tem pa bi potekale priprave
za ustanovitev univerze v Ljubljani� To zamisel je zavrnila
zagrebška univerza, že pred tem pa so se pojavile tudi zahteve
za čimprejšnjo ustanovitev univerze v Ljubljani brez provizorija
v Zagrebu� V začetku februarja 1919 je poverjenik za uk in
bogočastje pri Deželni vladi dr� Karel Verstovšek od beograjskih
oblasti zahteval čimprejšnjo ustanovitev univerze v Ljubljani�
Pod vtisom ustanovitve medicinske fakultete v Zagrebu je leta
1917 dr� Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnišnice,
v Liječničkem vijesniku objavil članek z naslovom Medicinska
fakulteta zagrebškega vseučilišča – in Slovenci, v katerem se je
zavzel za ustanovitev medicinske fakultete tudi v Ljubljani�
Njegova pobuda tedaj ni naletela na splošno odobravanje� V
zdravniških vrstah so se pojavili pomisleki zaradi nepripravljenosti
ter neprimernih in strokovno nezadovoljivih razmer v
ljubljanski bolnišnici� Kljub temu je prevladalo mnenje tistih
zdravnikov, ki so temeljni napredek v slovenskem zdravstvu videli
zlasti v ustanovitvi medicinske fakultete� 1 Na seji Slovenskega
zdravniškega društva 20� februarja 1919 je dr� Alojz Kraigher
prebral poročilo z naslovom O potrebi po ustanovitvi medicinske
fakultete v Ljubljani� Poročilo je sprožilo živahno debato, katere
rezultat je bil sprejetje predlagane Kraigherjeve resolucije, ki je v
prvi točki zahtevala, naj se v Ljubljani ustanovi v okviru univerze
medicinska fakulteta, na kateri naj se začnejo predavanja že
jeseni 1919, vlada pa naj stopi takoj v dogovor z gospodi, ki
pridejo v poštev kot bodoče učne moči, takoj naj se osnuje
komisija za ureditev knjižnice in prvih potrebnih znanstvenih
inštitutov� Vse zahteve razen zahteve, naj se predavanja začnejo
43
Tatjana Dekleva
Dr. Alojz Kraigher, ravnatelj ljubljanske Splošne bolnice in pobudnik ustanovitve
medicinske fakultete v Ljubljani. (Notranjski muzej Postojna.)
že jeseni, so bile sprejete soglasno� 2 Zahtevo, ki so jo predložili
Vseučiliški komisiji, so slovenski zdravniki utemeljili z zgodovinskimi,
kulturnimi, praktičnimi in političnimi razlogi� Poudarili
so predvsem veliko pomanjkanje zdravnikov ter dejstvo, da je
med njimi večina tujcev, katere bi morali nadomestiti Slovenci�
V drugih predelih države je bilo pomanjkanje zdravnikov še
hujše, zato je društvo menilo, da bi v državi morale biti tri ali
štiri medicinske fakultete� Na podlagi števila tedaj študirajočih
medicincev v Zagrebu in Beogradu je bilo pričakovati, da bo v
1 P. Borisov: Medicinska fakulteta v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima vojnama
(1919-1943). Isis, VII, 1998, 7, 71.
2 M. Černič: Kako smo se izrekli slovenski zdravniki za medicinsko fakulteto. Zdravniški
vestnik, XI, 1939, 6–7, 210.