Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Franc de Paula Hladnik (1773-1844), znameniti slovenski botanik, je študente<br />
medicine na centralnih šolah leta 1811 poučeval naravoslovje in botaniko. Leta<br />
1810 je z generalnim guvernerjem Marmontom ustanovil botanični vrt v <strong>Ljubljani</strong>.<br />
(Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije.)<br />
pomočnike in s tem prevzela še nalogo bivšega avstrijskega<br />
licejskega mediko-kirurškega študija� Ti kirurški vajenci oziroma<br />
absolventi osnovne šole so poslušali nekatera predavanja skupaj s<br />
»pravimi« študenti medicine, kar je po mnenju Vlada Schmidta<br />
najbrž zniževalo raven učnega dela, vsekakor pa je vplivalo na<br />
učni jezik, ker ni verjetno, da bi ti »slušatelji« znali latinščino<br />
ali francoščino� 17<br />
V šolskem letu 1811/12, ko je imela medicina v prvem in<br />
drugem letniku 24 slušateljev (15 + 9) je bilo med študenti<br />
prvega letnika vsaj pet teh nekvalificiranih in trije izmed njih so<br />
na podlagi opravljenega izpita iz anatomije napredovali z novim<br />
študijskim letom v drugi medicinski letnik� V tem času so jim<br />
v prvem letniku predavali profesorji iz prejšnjega študijskega<br />
leta, v drugem letniku pa v latinščini: Anton Melzer fiziologijo,<br />
od maja dalje Anton Jeunikar – namesto prvotno določenega<br />
Wilibalda Schmida, ki se je izselil – patologijo in nauk o<br />
zdravilih, Fran Melzer kirurgijo in porodništvo in Janez Krstnik<br />
Kersnik splošno kemijo (v francoščini), ker je Zendrini odšel iz<br />
Ljubljane� 18<br />
V naslednjem, zadnjem študijskem letu (1812/13) je imela<br />
medicinska <strong>fakulteta</strong> že tri letnike z 31 študenti� V prvem letniku<br />
se je spremenilo le to, da je Kersnik predaval kemijo v nemščini�<br />
Izmed sedmih nekvalificiranih študentov tega letnika sta samo<br />
39<br />
dva izpolnila svoje študijske obveznosti� V drugem letniku sta<br />
predavala oba brata Melzer (Fran samo do marca, ko je umrl,<br />
nadomestil ga je njegov brat Rajmund) fiziologijo, kirurgijo<br />
in porodništvo� V tretjem letniku pa so študentje medicine<br />
poslušali predavanja in opravljali izpite iz patologije, specialne<br />
terapije in sodne medicine pri Antonu Jeunikarju� 19<br />
Predavanj veterine in predavanj za babice na francoski visoki šoli<br />
v <strong>Ljubljani</strong> ni bilo� Znano je le Marmontovo naročilo Zelliju, naj<br />
profesor kirurgije in porodništva na centralnih šolah sprašuje<br />
porodništvo kandidatke, ki so že v avstrijski dobi končale<br />
šolanje, kancler pa naj jim izstavi diplomo� Po tem navodilu so se<br />
na centralnih šolah tudi ravnali� 20<br />
V taki obliki je francoska medicinska <strong>fakulteta</strong> v <strong>Ljubljani</strong> tudi<br />
končala svoje delo� Manjkalo je samo eno leto, da bi v <strong>Ljubljani</strong><br />
diplomirali prvi zdravniki� 21<br />
LITERATURA<br />
P� Borisov: Medicinsko visoko šolstvo v <strong>Ljubljani</strong> in ustanovitev<br />
popolne medicinske fakultete, Zdravniški vestnik, Glasilo Slovenskega<br />
zdravniškega društva, 64 (1995), IV-7-IV-10�<br />
J� Ciperle, A� Vovko: Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Ljubljana<br />
1987�<br />
Geschichte der Universität in Europa (izd� Walter Rüegg), III�, (Vom<br />
19� Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg, 1800–1945), München<br />
2004�<br />
S� Okoliš: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Ljubljana 2009�<br />
J� Polec: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko<br />
univerzo, Zgodovina slovenske univerze v <strong>Ljubljani</strong> do leta 1929,<br />
Ljubljana 1929, 1–230�<br />
V� Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II,<br />
Ljubljana 1964�<br />
J� Šumrada: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske<br />
univerze, Gestrinov zbornik (ur� Darja Mihelič), Ljubljana 1999,<br />
517–534�<br />
J� Šumrada: Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc, disertacija,<br />
Ljubljana 1992�<br />
F� Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let<br />
slovenske univerze v <strong>Ljubljani</strong> 1919–1969, (gl� ur� Roman Modic),<br />
Ljubljana 1969, 13–52�<br />
17 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 102–103.<br />
18 Prav tam, 103.<br />
19 Prav tam, 103, 104.<br />
20 Prav tam, 104.<br />
21 Prav tam, 103, 104.
Change language