Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Prof. Janez Krstnik Kersnik (1783-1850) je na medicini ljubljanskih centralnih šol<br />
in akademiji poučeval fiziko v latinščini in kemijo v nemščini.<br />
httpwww.dlib.siURN=URNNBNSIimg-4ZTAV9YH<br />
Treba pa je reči, da se je tudi pri študiju medicine praksa<br />
razlikovala od predpisov� Tujim študentom, absolventom<br />
medicine na tujih učnih zavodih, ki so prihajali v Ljubljano, da<br />
bi tu promovirali, pa to ni bilo omogočeno� 14<br />
Petletni študij kirurgov je bil prva tri leta enak medicinskemu,<br />
v četrtem letniku naj bi študirali anatomijo, nauk o zdravilih,<br />
kirurgijo in porodništvo, v petem pa anatomijo in sodno<br />
medicino� Farmacevti so prve dve leti študirali skupaj z medicinci,<br />
tretje leto prirodopis in botaniko, v četrtem letu pa še botaniko,<br />
nauk o zdravilih in farmacevtsko kemijo� Slušateljem prvega<br />
letnika medicinskega študija so tako kot na drugih <strong>fakulteta</strong>h<br />
predavali: Agapito Jerome iz Buzeta govorništvo po svojih<br />
zapiskih v latinščini, Matevž Ravnikar logiko in metafiziko po<br />
svojih zapiskih v latinščini ter Janez Krstnik Kersnik fiziko po<br />
učbeniku Franza Ernsta Neumanna (Uvod v teoretično fiziko) v<br />
latinščini� V drugem letniku so predavali Franc de Paula Hladnik<br />
prirodopis (antropologijo) in botaniko v nemščini, Anton<br />
Melzer anatomijo v latinščini in Jean Marie Zendrini iz Brescie<br />
v Italiji splošno kemijo v francoščini� V času prvega študijskega<br />
leta sta bila za medicinsko fakulteto določena še dva profesorja:<br />
Fran Melzer za kirurgijo in porodništvo ter Wilibald Schmid za<br />
patologijo in kliniko, ki pa nista predavala, ker so bili mnenja, da<br />
ti predmeti sodijo v zadnja dva letnika� 15<br />
38<br />
Franz Ernst Neumann (1798-1895), nemški fizik, utemeljitelj teoretične fizike. Po<br />
njegovih zapiskih predavanj je študentom medicine na centralnih šolah in akademiji<br />
v <strong>Ljubljani</strong> predaval profesor Janez Krstnik Kersnik.<br />
http://en.wikipedia.org/wiki/Franz_Ernst_Neumann<br />
Na medicinski fakulteti centralnih šol je bilo v prvem študijskem<br />
letu (1810/11) 21 slušateljev: 7 v prvem in 14 v drugem letniku�<br />
Na kirurgiji so bili vpisani samo trije slušatelji, eden v prvem<br />
letniku, dva pa v drugem, ki sta poslušala predavanja skupaj z<br />
medicinci� 16<br />
V času akademije, torej v študijskih letih 1811/12 in 1812/13,<br />
je medicinska <strong>fakulteta</strong> doživela pomembno spremembo� Ker<br />
je bilo študentov kirurgije premalo, so medicinski fakulteti<br />
priključili kirurški študij� S tem je kirurška <strong>fakulteta</strong> tudi<br />
formalno prenehala� Potrebno pa je omeniti, da so po odločbi<br />
generalnega guvernerja Bertranda sprejemali na medicinsko<br />
fakulteto akademije tudi take »slušatelje«, ki niso imeli za<br />
fakulteto potrebne predhodne šolske izobrazbe� Francija je<br />
namreč v tistem času poznala dve vrsti zdravstvenega osebja:<br />
zdravnike s fakultetno izobrazbo in zdravstvene uradnike<br />
(officiers de santé), ki so se mogli priglasiti k praktičnemu<br />
izpitu, če so prej prakticirali šest let pri kakem zdravniku ali pet<br />
let v bolnišnici� V <strong>Ljubljani</strong> naj bi tako medicinska <strong>fakulteta</strong><br />
akademije usposabljala poleg zdravnikov tudi zdravstvene<br />
14 Prav tam, 104.<br />
15 Prav tam, 97, 98, 100.<br />
16 Prav tam, 98.
Change language