Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Naslovnica matrike ljubljanskih centralnih šole iz leta 1811 in notranjost z vpisanimi študenti medicinskega študija. (NŠAL, Šolstvo, fasc. 57.)<br />
privatnih šol, licejev ter »fakultet akademije Ilirskih provinc«,<br />
ki so organizacijsko urejali posamezne vrste pedagoških zavodov�<br />
»Pravilnik za fakultete akademije Ilirskih provinc« je predvidel<br />
preoblikovanje obstoječih ljubljanskih visokošolskih študijev,<br />
ki so bili po Marmontovem odloku združeni v centralne šole, v<br />
popolno univerzo v skladu s takratnim francoskim pojmovanjem�<br />
Akademijo Ilirskih provinc s sedežem v <strong>Ljubljani</strong> kot organizacijo<br />
celotnega šolstva s postavljenim rektorjem (recteur) na čelu<br />
in desetčlanskim akademijskim svetom (conseil académique) je<br />
sestavljalo pet fakultet: filozofska, tehnična, teološka, pravna<br />
in medicinska (ob njej farmacevtska visoka šola) pod vodstvom<br />
dekanov� 9<br />
S tem v zvezi Janez Šumrada ugotavlja, »da je bila glede na statut<br />
o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18� oktobra<br />
1808 tako akademija v <strong>Ljubljani</strong> zamišljena kot najvišje, prve<br />
kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega<br />
pouka v Franciji«� 10 Ilirske oblasti so poslale notranjemu<br />
ministru v Pariz v presojo tudi pravilnike o delovanju šolskih<br />
zavodov, ta pa je o njih hotel mnenje od velikega učitelja in<br />
univerzitetnega sveta ter urada za javni pouk svojega ministrstva�<br />
Cesarska univerza je potrdila, da so predlogi ilirskih oblasti<br />
v skladu s francoskimi zakoni in da ni razlogov, da jih ne bi<br />
odobrili� Janez Šumrada nato še navaja mnenje cesarske univerze,<br />
da »dokler Ilirske province ne bodo podvržene istim upravnim<br />
oblikam kot preostali deli cesarstva, le-ta ne bo posegala v<br />
vodenje in nadzorovanje pouka v Iliriji«� 11 Na tej osnovi Janez<br />
Šumrada zaključuje, da »do tega nikoli ni prišlo: akademija,<br />
posamezne fakultete in licej niso bili nikoli formalno usta-<br />
37<br />
novljeni� Pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski<br />
stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar<br />
so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem<br />
prevzemu oblasti� 12<br />
III.<br />
Pravilnik centralnih šol, ki ga je Zelli podpisal 1� avgusta 1809,<br />
glede organizacije ni dopuščal nobenega dvoma, povsem jasno<br />
govori, da bodo centralne šole organizirane na fakultetni<br />
stopnji, nadalje podrobno obravnava regentove in kanclerjeve<br />
naloge, disciplinska pravila za študente, trajanje šolskega leta,<br />
počitnice in izpite, ob koncu pa navaja trajanje in vsebino pouka<br />
posameznih »učnih tečajev« fakultet � Tako navaja, da študij<br />
medicincev traja pet let z naslednjim študijskim razporedom:<br />
1� leto: govorništvo, metafizika, fizika�<br />
2� leto: prirodopis in botanika, splošna kemija�<br />
3� leto: anatomija, fiziologija, farmacevtska kemija�<br />
4� leto: patološka klinika, nauk o zdravilih�<br />
5� leto: klinika, sodobna medicina, kirurgija in porodništvo 13<br />
9 J. Šumrada: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske univerze, Gestrinov<br />
zbornik, Ljubljana 1999, 518–520.<br />
10 Prav tam, 520.<br />
11 Prav tam, 522.<br />
12 Prav tam, 522.<br />
13 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 96.