Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Naslovnica matrike ljubljanskih centralnih šole iz leta 1811 in notranjost z vpisanimi študenti medicinskega študija. (NŠAL, Šolstvo, fasc. 57.)
privatnih šol, licejev ter »fakultet akademije Ilirskih provinc«,
ki so organizacijsko urejali posamezne vrste pedagoških zavodov�
»Pravilnik za fakultete akademije Ilirskih provinc« je predvidel
preoblikovanje obstoječih ljubljanskih visokošolskih študijev,
ki so bili po Marmontovem odloku združeni v centralne šole, v
popolno univerzo v skladu s takratnim francoskim pojmovanjem�
Akademijo Ilirskih provinc s sedežem v Ljubljani kot organizacijo
celotnega šolstva s postavljenim rektorjem (recteur) na čelu
in desetčlanskim akademijskim svetom (conseil académique) je
sestavljalo pet fakultet: filozofska, tehnična, teološka, pravna
in medicinska (ob njej farmacevtska visoka šola) pod vodstvom
dekanov� 9
S tem v zvezi Janez Šumrada ugotavlja, »da je bila glede na statut
o razdeljenosti francoske cesarske univerze z dne 18� oktobra
1808 tako akademija v Ljubljani zamišljena kot najvišje, prve
kategorije, ki se povsem ujema s sočasno urejenostjo visokošolskega
pouka v Franciji«� 10 Ilirske oblasti so poslale notranjemu
ministru v Pariz v presojo tudi pravilnike o delovanju šolskih
zavodov, ta pa je o njih hotel mnenje od velikega učitelja in
univerzitetnega sveta ter urada za javni pouk svojega ministrstva�
Cesarska univerza je potrdila, da so predlogi ilirskih oblasti
v skladu s francoskimi zakoni in da ni razlogov, da jih ne bi
odobrili� Janez Šumrada nato še navaja mnenje cesarske univerze,
da »dokler Ilirske province ne bodo podvržene istim upravnim
oblikam kot preostali deli cesarstva, le-ta ne bo posegala v
vodenje in nadzorovanje pouka v Iliriji«� 11 Na tej osnovi Janez
Šumrada zaključuje, da »do tega nikoli ni prišlo: akademija,
posamezne fakultete in licej niso bili nikoli formalno usta-
37
novljeni� Pouk na višji srednji stopnji kot tudi na visokošolski
stopnji je potekal bistveno drugače, kot je bil zamišljen«, kar
so posamezniki ugotavljali že takoj po ponovnem avstrijskem
prevzemu oblasti� 12
III.
Pravilnik centralnih šol, ki ga je Zelli podpisal 1� avgusta 1809,
glede organizacije ni dopuščal nobenega dvoma, povsem jasno
govori, da bodo centralne šole organizirane na fakultetni
stopnji, nadalje podrobno obravnava regentove in kanclerjeve
naloge, disciplinska pravila za študente, trajanje šolskega leta,
počitnice in izpite, ob koncu pa navaja trajanje in vsebino pouka
posameznih »učnih tečajev« fakultet � Tako navaja, da študij
medicincev traja pet let z naslednjim študijskim razporedom:
1� leto: govorništvo, metafizika, fizika�
2� leto: prirodopis in botanika, splošna kemija�
3� leto: anatomija, fiziologija, farmacevtska kemija�
4� leto: patološka klinika, nauk o zdravilih�
5� leto: klinika, sodobna medicina, kirurgija in porodništvo 13
9 J. Šumrada: Načrti francoskih oblasti v Iliriji o ustanovitvi ljubljanske univerze, Gestrinov
zbornik, Ljubljana 1999, 518–520.
10 Prav tam, 520.
11 Prav tam, 522.
12 Prav tam, 522.
13 Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, 96.