Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Francosko visoko šolstvo v
Ljubljani in študij medicine
1809 –1813
I.
Francosko gospostvo na vzhodni obali Jadranskega morja v času
karizmatičnega francoskega voditelja Napoleona Bonaparteja
(1799–1814), od leta 1804 cesarja Napoleona I� Velikega, je
tudi za zgodovino šolstva, kljub temu da je trajalo le kratek čas,
izredno pomembno obdobje� Revolucionarna Francija se je
najprej ubranila napadov od zunaj in odpora od znotraj, nato
pa je začela svoj pohod po Evropi, tudi na slovensko ozemlje, in
povsod širila pridobitve francoske meščanske revolucije� 1
V formalnem pogledu so univerze in fakultete v Franciji do
revolucije ohranile obliko srednjeveških korporacij, v katere
država ni bistveno posegala, vsebinsko pa so ostale tako kot
drugod po Evropi trdnjave sholastične miselnosti� Revolucija
zato univerz ni reformirala, ampak jih je v svojem radikalizmu
odpravila, vsaj teoretično razglasila splošno šolsko obveznost,
ustvarila novo srednjo šolo école centrale (1795–1802) ter po
Napoleonovem prihodu na oblast v letu 1804 odpravila ta tip
šole in ustanovila po primarni stopnji collège (nekakšno nižjo
gimnazijo) in lycée (nekakšno višjo gimnazijo)� Ves sistem pa
je dobil dokončno obliko v Napoleonovi Université Imperial
(cesarska univerza), imenovano tudi Université de France ali
Université Napoléonienne, ustanovljeno leta 1806, ki je dobila
svojo dokončno organizacijsko obliko leta 1808� Université
de France pa ni bila univerza v našem smislu besede, ampak
korporacija, ki je združevala vse javno šolstvo Francije od
osnovnih do visokih šol in ki ji je stal na čelu veliki mojster
prosvetni minister, njemu ob strani pa svet univerze� Vsa Francija
je bila glede na organizacijo šolskega sistema razdeljena teritorialno
na okrog dvajset akademij, ki jim je stal na čelu rektor
akademije, njemu ob strani pa svet akademije� Rektorju kot
imenovanemu državnemu uradniku je bilo podrejeno vse šolstvo
na ozemlju akademije, ne samo visoko šolstvo� Posamezne
visoke šole so se začele znova imenovati fakultete, na katerih so
se začele obnavljati stare funkcije in akademske stopnje, vendar
so ostale te šole v glavnem med seboj nepovezane� Ta francoski
šolski sistem je bil povsem birokratski, učitelji višjih šol so bili
državni uradniki, skrb za primarne šole in collèges pa je bila
prepuščena občinam� V primerjavi s stanjem pred revolucijo
je opazen napredek tudi v vsebini pouka in v obstoju številnih
srednjih in visokih šol za posamezne stroke� Francoski revolucionarni
srednje- in visokošolski sistem je bil namenjen predvsem
vzgoji uradnikov, oficirjev in drugih strokovnjakov, ne pa gojitvi
znanosti� V zgodovini evropskih univerz tako revolucionarna
34
Jože Ciperle
Napoleon Bonaparte (1769-1821), francoski vojaški in politični voditelj, general in
cesar Napoleon I., v bitki pri Austerlitzu leta 1805 in v bitki pri Wagramu leta 1809.
http://www.museumsyndicate.com/images/4/33969.jpg
httpde.wikipedia.orgwindex.phptitle=DateiNapoleon_Wagram.jpg&filetimesta
mp=20120313210039
1 Prim. J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo,
Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, 20–24; V.
Schmidt: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, II, Ljubljana 1964, 93–94; F.
Zwitter: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani
1919–1969, Ljubljana 1969, 38–40; J. Ciperle, A. Vovko: Šolstvo na Slovenskem
skozi stoletja, Ljubljana 1987, 45–50; J. Šumrada: Nekateri temeljni problemi Ilirskih
provinc, disertacija, Ljubljana 1992, 33–64; P. Borisov: Medicinsko visoko šolstvo v
Ljubljani in ustanovitev popolne medicinske fakultete, Zdravniški vestnik, Glasilo Slovenskega
zdravniškega društva, 64 (1995), IV-7-10; Geschichte der Universität in Europa
(izd. W. Rüegg), III., (Vom 19. Jahrhundert zum Zweiten Weltkrieg (1800-1945)),
München 2004, 18–32; S. Okoliš: Zgodovina šolstva na Slovenskem, Ljubljana 2009,
50–54.