Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

izrecno izjavila, »da po cesarjevi odločitvi ostane kirurgična
šola v Celovcu za celovško okrožje, ljubljanska pa za Ilirski
gubernij, h kateremu spada tudi beljaško okrožje«� Obvezno pa
je morala imeti pet profesorjev: anatoma (fiziologa), internista,
kirurga, porodničarja in veterinarja; uvod v kirurgični študij in
sodno medicino pa naj poleg svojega predmeta poučujeta dva
profesorja� 25
Povsem v skladu z novim učnim načrtom iz leta 1810 oziroma
1833 so poučevali na ljubljanskem mediko-kirurškem študiju od
leta 1814 do 1848 naslednje učne predmete:
anatomijo in fiziologijo:
Anton Melzer (1814–1846),
dr� Kristjan August Voigt (1847–1850),
kirurgijo:
dr� Joseph Wattmann (1816–1818),
Franz Fikelscherer (1819–1822),
dr� Leopold Nathan (1824–1850),
teoretično in praktično medicino:
dr� Anton Jeuniker (1814–1818),
dr� Ivan Zhuber (1819–1834),
dr� Franc Schiffer (1837–1850),
porodništvo:
Jan Matoschek (Matoušek) (1816–1821), mag� kirurgije in
porodništva,
Ignac Pintar (1822–1833), mag� kirurgije in porodništva,
dr� Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf (1840–1850),
veterino in sodno medicino:
dr� Janez Verbitz (1815–1840),
dr� Janez Bleiweis (1842–1850),
uvod v kirurški študij, fiziko, kemijo, botaniko in farmacijo:
dr� Ivan Biatzowsky (1834–1850)� 26
Leta 1815 so v bolnici na Ajdovščini za klinični pouk ustanovili
poseben oddelek s šestimi posteljami za moške in ženske� V
osnovi gre za načrt usmiljenega brata Fausta Gradiška o oddelku
za posebne bolnike (Abteilung für besondere Kranke) iz leta 1808,
le da ta oddelek ni imel nobene zveze z Gradiškovim homeopatskim
sistemom� Zanimivo je, da drugi avstrijski liceji takega
zavoda niso imeli, kar v zvezi z mediko-kirurškim študijem
ponovno kaže hotenje Ljubljane, da bi njen licej prerasel v
univerzitetni študij� Direktor mediko-kirurškega študija dr�
Karl Bernard Kogel je v želji, da bi naredil selekcijo pri sprejemu
na ta oddelek, določil, da sprejemajo tudi bolnike z dežele, da
je sprejem mogoč le s sprejemnim listkom in da smeta profesor
in asistent izbirati za kliniko ustrezne bolnike med mestnimi
17
Naslovnica seznama javnih predavanj na ljubljanskem liceju v šolskem letu 1824.
(NUK, Rokopisni oddelek, Šolski spis, N 181-1969.)
reveži� S posebno okrožnico je obvestil okrožne oblasti, da naj
pošiljajo v bolnico poučne in redke primere, v zvezi s čimer
posebej navaja »strelne rane, poškodbe glave, komplicirane
frakture, izpahe, opekline, čire, fistule, sifilis, benigne in maligne
novotvorbe, kamne v mehurju, kile in vodene kile«� Ustanovil
pa je tudi ambulanto za nujne primere� 27
Sredi dvajsetih let je mestna občina prizidala bolnici na
Ajdovščini še dvorano za seciranje in anatomsko-patološki
kabinet, ki je bil dotlej v licejski stavbi�
S študijsko reformo iz leta 1833 je ljubljanski licejski mediko-
-kirurški študij dosegel svoj višek� V uradnih aktih so v tem času
bili njegovi posamezni učitelji imenovani profesorji� Ustanovljena
teoretična medicinska stolica je pomenila prvi korak k
patologiji kot obligatnemu predmetu� Z delitvijo medicinske
stolice v teoretično in praktično se je takratni učni načrt že
približal današnjemu študijskemu sistemu: pouku patološke
anatomije in eksperimentalne patologije� Nepotrebna delitev
25 Prav tam, 55; prim. AS, Arhiv liceja (Šola II), fasc. 2, 1819; ÖSA-VA, Študijska dvorna
komisija, III/2, škatla 359, 1816–1823.
26 NM, NUK, ZAL-Lj., Seznami predavanj (Verzeichniß der öffentlichen Vorlesungen /
Ordnung der öffentlichen Vorlesungen, 1817–1848).
27 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 18, 55; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija,
III/2, sign. 8, G med., ex 1823, 136.