Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Naslovnica Albuma akademikov ljubljanskega liceja (Album Academicorum Lycei
Labacensis). (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.)
slušatelji mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja opravljati
semestralne in letne izpite, po končanem drugem letniku pa izpit
pred komisijo, ki je bila sestavljena iz obeh mediko-kirurških
učiteljev in iz dveh poljubno izbranih mestnih kirurgov� Člani
komisije so po izpitu podpisali diplomo (zaključno spričevalo)
in kandidate tudi zaprisegli� Kandidati pa so morali še pred
izpitom navesti kraj, kamor bodo šli na prakso� Leta 1807 je bila
izvedena reforma izpitov na medicini, ki je veljala tudi za licejske
mediko-kirurške študije: semestralni izpiti so odpadli, kandidati
so morali opraviti strogi izpit iz kirurgije in porodništva ter
zaključni izpit� Ocene (ocenjevalni razredi) strogega izpita iz
kirurgije in porodništva so morale biti navedene v zaključnem
spričevalu (diplomi)� Slušateljem mediko-kirurškega študija,
ki niso opravili strogega izpita iz kirurgije, je bila prepovedana
vsakršna praksa� 18
Nov razvoj so doživele mediko-kirurške šole z že omenjenim
učnim načrtom iz leta 1810� Po tem načrtu je obsegal pouk v
prvem letniku naslednje predmete: kratek uvod v kirurški študij
(enciklopedični pregled in metodologijo), anatomijo, teoretično
kirurgijo, fiziologijo, splošno patologijo in terapijo notranjih
bolezni, materiam medicam et chirurgicam, dietetiko ter nauk o
receptih, nauk o obvezah in instrumentih; v drugem letniku pa:
nauk o operacijah (demonstriran na mrliču), praktični kirurgični
pouk in vaje ob bolniški postelji, sodno medicino, specialno
terapijo notranjih bolezni in praktične vaje ob bolniški postelji,
kirurško specialno terapijo, praktični pouk v kirurgiji in vaje ob
bolniški postelji, porodništvo in živinozdravstvo� 19
15
V Ljubljani je bila ta reforma medicinskega študija uveljavljena
šele po odhodu Francozov in obnovitvi avstrijske oblasti� Sedaj
je bilo nastavljenih pet profesorjev: anatom, internist, kirurg,
porodničar in veterinar� Ker konkurzi za razpisana mesta niso
vedno uspeli, so morali v takem primeru ostali učitelji poučevati
še dodatni predmet� Leta 1813 je bil na novo uveden predmet
o oživljanju navidezno mrtvih in o prvi pomoči� Ta predavanja
so bila namenjena širši publiki in so potekala brezplačno ob
nedeljah dopoldne� Poučeval je učitelj sodne medicine� 20
Kakor smo že omenili, je bil leta 1833 mediko-kirurški študij
ponovno reformiran; pogoji za sprejem so postali strožji in študij
je trajal za vse kandidate tri leta� Po tej reformi je bil predpisan
naslednji učni načrt:
I. letnik
a) uvod v študij kirurgije,
b) anatomija,
c) vaje v seciranju�
II. letnik
a) fiziologija,
b) splošna medicina, kirurgična patologija in terapija,
c) teorija o porodu,
č) nauk o zdravilih in farmacevtsko strokovno znanje,
d) nauk o receptih in dietetika,
e) živinozdravstvo�
III. letnik
a) medicinski praktični pouk ob bolniški postelji,
b) specialna medicinska patologija in terapija,
c) specialna kirurška patologija in terapija s poukom o instrumentih
in obvezah,
č) operacijske vaje na mrliču,
d) sodna medicina,
e) vaje v operiranju in obvezovanju,
f ) okulistika� 21
Po končanem tretjem letniku so morali slušatelji odslužiti še
praktično dobo, in to najmanj en mesec na kirurškem oddelku�
Predpisan je bil tudi en mesec prakse iz porodništva, katere
pa kandidat pred opravljenim kirurškim rigorozom ni mogel
nastopiti� Kirurška in interna enomesečna praksa pa je veljala
samo za tiste slušatelje, ki so opravili učno dobo pri ranocelniku;
drugi kandidati so morali odslužiti trimesečno prakso, torej
18 W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Von den Prüfungen und Zeugnissen, § 37),
355–356; AS, Arhiv direkcije medicinsko-kirurških študij, (Šola III), fasc. 2 (zbirka
protokolov o rigorozih ranocelnikov 1822–1839).
19 W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Studienplan, § 2), 182–190.
20 AS, Arhiv liceja (Šola III), fasc. 3; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla
359, sign. 8, ex 1816–1843.
21 Prim I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 13; P. Borisov, Od ranocelništva do začetkov
znanstvene kirurgije, 220–222.