Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

More documents

Recommendations

Info

Pogled na ljubljansko licejsko poslopje in njeno okolico v drugi polovici 19. stoletja. (stara razglednica, Zmago Tančič.) anatomijo, ranarstvo z anatomijo in porodništvo, tretji pa živinozdravstvo, ki mu je bila kasneje priključena še sodna medicina� Dveletni študijski tečaj je bil razdeljen na dva dela� V prvem letu so obravnavali predvsem teorijo, zlasti anatomijo in teoretično podlago za druge predmete, v drugem letniku pa nauk o operacijah in obvezah ter porodništvo in se »tako kirurgično kakor tudi internistično udejstvovali ob bolniški postelji«� 13 V prvem predmarčnem obdobju je do leta 1806 dr� Karl Bernard Kogel poučeval interno medicino (nauk o boleznih) in veterino, dr� Vincenc Kern do leta 1805 kirurgijo, anatomijo in babištvo (kasneje je postal profesor kirurgije na Dunaju), dr� Franc Melzer od 1805 kirurgijo in babištvo in Anton Melzer od leta 1806 anatomijo in fiziologijo� 14 Lahko rečemo, da je v Ljubljani – zlasti izrazito v prvem obdobju predmarčne dobe – obstaja mediko-kirurška šola na liceju kot posebna strokovna šola, ki naj bi po hitrem študijskem kurzu izobraževala zdravstveno osebje nižje vrste� Število zdravnikov je bilo v Avstriji v tem času še izredno majhno� Promovirani doktorji medicine so bili na razpolago le po mestih� Čeprav mediko-kirurški študiji niso bili namenjeni za znanstveno delo, pa prav primer ljubljanskega študija kaže, da je tu »dosegla znanstvenost precejšnjo stopnjo«� Na mnenje, ki sta ga zastopala kranjski protomedikus dr� Anton Jožef Haymann in van Swietenov pomočnik dr� Anton von Stoerck, da licejski učitelji niso nastavljeni za znanstveno delo, ampak za praktično zdravstveno delovanje (vzgajanje uporabnih porodniških pomočnic in absolventov, veščih zdravljenja), se ljubljanski mediko-kirurški učitelji niso ozirali� Vrsta učiteljev ljubljanskega mediko-kirurškega študija je začela svojo strokovno pot na liceju, npr� Baltazar Hacquet, dr� Vincenc Kern, dr� Joseph Wattmann, dr� Franz Fikelscherer, dr� Kristjan August Voigt in dr� Bernard Pachner Freiherr Eggenstorf – in nato nadaljevala svojo akademsko kariero na različnih univerzah� Medtem ko so na fakultetah promovirali kandidati za doktorje medicine, 14 Vaški ranocelnik oskrbuje bolnika. (Oljna slika, David Teniers.) http://www.google.si/search?q=david+teniers+the+younger&hl=sl&rlz=1W1SK PB_slSI390&prmd=imvns&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=MBSJUI H9BYbHsgaw9IDgAw&sqi=2&ved=0CCcQsAQ&biw=860&bih=4739. magistre kirurgije in porodništva, so absolventi mediko-kirurških študijev diplomirali le za patrone kirurgije, ki so večinoma službovali kot civilni in podeželski ranocelniki (Civil- und Landwundärzte)� 15 Če se je še v času Jožefa II� kirurg izučil svoje obrti kot drugi vajenci pri svojem mojstru, se od bodočega patrona kirurgije zdaj zahteva dokončan mediko-kirurški študij� Seveda pa so na ta študij sprejemali učence, ki so končali tri leta vajeniške dobe pri kirurgih, normalko oziroma tri razrede glavne šole, šele od leta 1833 se za vstop zahtevajo štirje, to je gramatikalni razredi gimnazije, ali pa trije razredi normalke� Za vstop na mediko- -kirurški študij se torej vso avstrijsko predmarčno dobo ne zahteva končana gimnazija, kar je bilo sicer potrebno za druge študije liceja� 16 V prvi dobi kirurških študijev na licejih je bil učni uspeh slab� »Posebno Ljubljana je bila na glasu, da le malo učencev konča njeno šolo in da je mnogo takih, ki po več let sede v posameznem tečaju� Kar je seveda tudi odraz dejstva, da so imeli v šolo dostop tudi učenci, od katerih kaj drugega ni bilo pričakovati�« 17 V skladu s splošno veljavnimi predpisi o izpitih so morali tudi 13 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 12. 14 Glej Instanz Schematismus, 1802–1808; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 359, sign. 8, ex 1816. 15 Prim I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 8; A. Cindrič, Kranjski doktorji na Dunajski univerzi v predmarčnem obdobju 1815–1848, Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp et. al., Ljubljana 2001, 373–390. 16 F. F. ZWITTER: Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969, gl. ur. R. Modic, Ljubljana 1969, 33–34; P. Borisov, Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije, 185–192; isti, Medicinsko visoko šolstvo, 7. 17 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 48.
Naslovnica Albuma akademikov ljubljanskega liceja (Album Academicorum Lycei Labacensis). (NUK, Rokopisni oddelek, Ms. 654.) slušatelji mediko-kirurškega študija ljubljanskega liceja opravljati semestralne in letne izpite, po končanem drugem letniku pa izpit pred komisijo, ki je bila sestavljena iz obeh mediko-kirurških učiteljev in iz dveh poljubno izbranih mestnih kirurgov� Člani komisije so po izpitu podpisali diplomo (zaključno spričevalo) in kandidate tudi zaprisegli� Kandidati pa so morali še pred izpitom navesti kraj, kamor bodo šli na prakso� Leta 1807 je bila izvedena reforma izpitov na medicini, ki je veljala tudi za licejske mediko-kirurške študije: semestralni izpiti so odpadli, kandidati so morali opraviti strogi izpit iz kirurgije in porodništva ter zaključni izpit� Ocene (ocenjevalni razredi) strogega izpita iz kirurgije in porodništva so morale biti navedene v zaključnem spričevalu (diplomi)� Slušateljem mediko-kirurškega študija, ki niso opravili strogega izpita iz kirurgije, je bila prepovedana vsakršna praksa� 18 Nov razvoj so doživele mediko-kirurške šole z že omenjenim učnim načrtom iz leta 1810� Po tem načrtu je obsegal pouk v prvem letniku naslednje predmete: kratek uvod v kirurški študij (enciklopedični pregled in metodologijo), anatomijo, teoretično kirurgijo, fiziologijo, splošno patologijo in terapijo notranjih bolezni, materiam medicam et chirurgicam, dietetiko ter nauk o receptih, nauk o obvezah in instrumentih; v drugem letniku pa: nauk o operacijah (demonstriran na mrliču), praktični kirurgični pouk in vaje ob bolniški postelji, sodno medicino, specialno terapijo notranjih bolezni in praktične vaje ob bolniški postelji, kirurško specialno terapijo, praktični pouk v kirurgiji in vaje ob bolniški postelji, porodništvo in živinozdravstvo� 19 15 V Ljubljani je bila ta reforma medicinskega študija uveljavljena šele po odhodu Francozov in obnovitvi avstrijske oblasti� Sedaj je bilo nastavljenih pet profesorjev: anatom, internist, kirurg, porodničar in veterinar� Ker konkurzi za razpisana mesta niso vedno uspeli, so morali v takem primeru ostali učitelji poučevati še dodatni predmet� Leta 1813 je bil na novo uveden predmet o oživljanju navidezno mrtvih in o prvi pomoči� Ta predavanja so bila namenjena širši publiki in so potekala brezplačno ob nedeljah dopoldne� Poučeval je učitelj sodne medicine� 20 Kakor smo že omenili, je bil leta 1833 mediko-kirurški študij ponovno reformiran; pogoji za sprejem so postali strožji in študij je trajal za vse kandidate tri leta� Po tej reformi je bil predpisan naslednji učni načrt: I. letnik a) uvod v študij kirurgije, b) anatomija, c) vaje v seciranju� II. letnik a) fiziologija, b) splošna medicina, kirurgična patologija in terapija, c) teorija o porodu, č) nauk o zdravilih in farmacevtsko strokovno znanje, d) nauk o receptih in dietetika, e) živinozdravstvo� III. letnik a) medicinski praktični pouk ob bolniški postelji, b) specialna medicinska patologija in terapija, c) specialna kirurška patologija in terapija s poukom o instrumentih in obvezah, č) operacijske vaje na mrliču, d) sodna medicina, e) vaje v operiranju in obvezovanju, f ) okulistika� 21 Po končanem tretjem letniku so morali slušatelji odslužiti še praktično dobo, in to najmanj en mesec na kirurškem oddelku� Predpisan je bil tudi en mesec prakse iz porodništva, katere pa kandidat pred opravljenim kirurškim rigorozom ni mogel nastopiti� Kirurška in interna enomesečna praksa pa je veljala samo za tiste slušatelje, ki so opravili učno dobo pri ranocelniku; drugi kandidati so morali odslužiti trimesečno prakso, torej 18 W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Von den Prüfungen und Zeugnissen, § 37), 355–356; AS, Arhiv direkcije medicinsko-kirurških študij, (Šola III), fasc. 2 (zbirka protokolov o rigorozih ranocelnikov 1822–1839). 19 W. Unger, Systematische Darstellung, 2, (Studienplan, § 2), 182–190. 20 AS, Arhiv liceja (Šola III), fasc. 3; ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 359, sign. 8, ex 1816–1843. 21 Prim I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod, 13; P. Borisov, Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije, 220–222.
Page 1 and 2: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 3: Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 7: Predgovor Zdravje je za človeka na
Page 10 and 11: in dotedanjega značaja avtonomnih
Page 13 and 14: Mediko-kirurška študijska stolica
Page 15: Christian Albert Theodor Billroth (
Page 19 and 20: izrecno izjavila, »da po cesarjevi
Page 21 and 22: IV. V skladu s študijskim načrtom
Page 23 and 24: Maximilian Joseph von Chelius (1794
Page 25 and 26: l) sodna medicina: Johann Nepomuk E
Page 27 and 28: Klinična šola Ivan Zhuber, dr�
Page 29 and 30: Izredna predavanja Prva pomoč pri
Page 31 and 32: Klinična šola Alojzij Gaber, asis
Page 33 and 34: mag� kirurgije in porodništva�
Page 35 and 36: LITERATURA J� L� BARTH-BARTHENH
Page 37 and 38: Auguste Frédéric Louis Viesse de
Page 39 and 40: Naslovnica matrike ljubljanskih cen
Page 41: Franc de Paula Hladnik (1773-1844),
Page 45 and 46: Medicinska fakulteta v Ljubljani 19
Page 47 and 48: Dr. Albert Botteri, redni profesor
Page 49 and 50: 1920 kot demonstrator, junija isteg
Page 51 and 52: ukinili Medicinska in Tehniška fak
Page 53 and 54: Leta 1936 je bila sprejeta Uredba o
Page 55 and 56: Študenti medicine pri vajah iz ana
Page 57 and 58: Študenti medicine v predavalnici,
Page 59 and 60: J� MILČINSKI, R� SEDEJ: Medici
Page 61 and 62: Daneu, Anton, Opčine pri Trstu Die
Page 63 and 64: Carević, Niko, Selca, Brač Cijan,
Page 65 and 66: Černič, Ruža, Ljubljana Derganc,
Page 67 and 68:
1937/38 Babnik, Polonca , Ljubljana
Page 69 and 70:
Čeplak, Franc, Golnik Černič, St
Page 71 and 72:
Rebec, Radoslav, Sv� Peter na Kra
Page 73 and 74:
Abecedni seznam imatrikuliranih št
Page 75 and 76:
Debevec, Franc, Železniki 63 Debev
Page 77 and 78:
Ivaniček, Franjo, Dabci 61 Ivankov
Page 79 and 80:
Lange, Hubert, Klosterneuburg, Avst
Page 81 and 82:
Paljuh, Hermina, Maribor 66 Paljuh,
Page 83 and 84:
Sinkovič, Karl, Hotinja vas 67 Sin
Page 85 and 86:
Vodopivec, Milena, Sv� Križ pri
Page 87 and 88:
Dolnja Lendava (Lendava) 64, 70 Dol
Page 89 and 90:
Prvačina, Italija, (Slovenija) 63,
Page 91 and 92:
Zgornja Hudinja (Celje) 66 Zgornje
Page 93 and 94:
Dopis, v katerem dekan Šerko obve
Page 95 and 96:
Odlok Narodne vlade Slovenije o raz
Page 97:
Background of the higher education
Page 100 and 101:
esult of the forceful promotion of
Page 102 and 103:
Second year a) Physiology b) Genera
Page 104 and 105:
Second year First semester a) Speci
Page 106 and 107:
Obstetrics Theoretical Instruction
Page 108 and 109:
Extraordinary Lectures First Aid in
Page 110 and 111:
1830 Anatomy: Anton Melzer, Prof�
Page 112 and 113:
Theoretical and Practical Barber-Su
Page 114 and 115:
Clinical School Oberster, Karel, M
Page 116 and 117:
Slovenci v zgodovini in njihovi sre
Page 118 and 119:
Ljubljana� Clarity about their or
Page 120 and 121:
BIBLIOGRAPHY J� Ciperle, A� Vov
Page 122 and 123:
logical Anatomy and an Institute of
Page 124 and 125:
of National Health situated the new
Page 126 and 127:
in October 1921, emphasizing that a
Page 128 and 129:
professional evaluations, the Facul
Page 130 and 131:
SOURCES AS - Arhiv Republike Sloven
Page 132:
Medicinska fakulteta Univerze v Lju
Page 135:
ISBN 978-961-6410-37-3 25 €
show all

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?