Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Ura anatomije dr. Tulpa. (Rembrandt van Rijn, olje, 1632.)
http://www.wgsebald.de/anatomie.html
centre osovraženih cerkvenih redov in sholastike� Ker so bile
nove discipline na njih le deloma zastopane, število primerno
izobraženih profesorjev omejeno in število študentov majhno,
so bili mnenja, da »ne bi bila nobena nesreča, če bi jih čim prej
ukinili«� Tem bolj, ker so se podobna razglabljanja, podkrepljena
z argumentom, da za celo Anglijo zadostujeta le dve univerzi,
pojavljala tudi na Nemškem� 4
V drugi fazi univerzitetnih reform, ki se je začela leta 1772, ko
se je že naznanjala ukinitev jezuitskega reda, so bile avstrijske
univerze spremenjene – ob odpravi njihove avtoritete in
dotedanjega značaja avtonomnih korporacij – v veliki meri
v šolsko organizirane institucije, v nekake »poklicne šole«
za vzgojo lojalnih služabnikov absolutistične države, to je za
vzgojo bodoče duhovščine, juristov, uradnikov in zdravnikov�
Birokratski upravi države je ustrezala sprememba jezuitskih
univerz v državne ustanove� Država je v svoje roke prevzela
»študij« na štirih univerzitetnih fakultetah, univerzitetno
premoženje in univerzitetno jurisdikcijo�
V začetku 19� stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem modela
terciarnega šolstva, katerega osnove so bile po bavarskem vzoru
podane že v času Jožefa II�, ustvarjene mnogo večje možnosti
za pridobitev akademske izobrazbe� Dvojni nivo tega področja
šolstva: licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij, je dal
malim filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam po
provincah, ki so jih razsvetljeni reformatorji druge polovice
18� stoletja obravnavali z nezaupanjem, predvsem v nenemških
deželah Monarhije povsem nov pomen� 5
Liceji so se za razliko od pravih univerz, usmerjenih v znanstveno
delo, posvečali predvsem izobraževanju za poklicno prakso, saj
je bil njihov glavni cilj vzgoja duhovnikov – ki naj bi imeli poleg
bogoslovnih še praktična znanja iz poljedelstva –, ranocelnikov,
12
Gerard van Swieten (1700-1772), nizozemski zdravnik, osrednja osebnost v prvi
fazi avstrijskih visokošolskih reform v času cesarice Marije Terezije. (Naturhistorisches
Museum, Dunaj.]
upravnikov veleposestev in učiteljev� V tem smislu so se liceji
delili na degradirane univerze, ki so lahko podeljevale doktorate
iz filozofije in teologije, in na liceje, ki so nastali kot nekake
zakrnele gimnazije namesto prejšnjih jezuitskih študij ter postali
znanstveno-izobraževalne ustanove v deželnih središčih, vendar
brez pravice podeljevanja doktorskih nazivov� Ljubljanski licej je
spadal med tiste, ki niso imeli pravice podeljevanja akademskih
nazivov in so bili kot semiuniverzitetne ustanove neke vrste
vmesni člen med gimnazijo in pravo univerzo� Imel je tri
študijske usmeritve, filozofsko, mediko-kirurško in teološko,
poleg tega pa še vrsto neobveznih predmetov od poljedelstva
prek zgodovine in filozofije do modernih jezikov� 6
4 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70–71.
5 G. Klingenstein, Universitätsfragen in der österreichischen Monarchie um 1800, R. G.
Mack Plaschka (izd.), Wegenetz europäischen Geistes, Wissenschaftszentren und geistige
Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und Sϋdosteuropa vom Ende des 18. Jahrhunderts
bis zum ersten Weltkrieg, Wien 1983, 38–43; C. Thienen-Adlerflycht, Wandlungen
des österreichischen Studiensystems im Übergange vom 18. zum 19. Jahrhundert,
Student und Hochschule im 19. Jahrhundert, Studien und Materialien (»Neunzehntes
Jahrhundert«, Forschungsunternehmen der Fritz Thyssen Stiftung, 19), Göttingen
1975, 38–43; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 79–80.
6 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 10.