Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Mediko-kirurška študijska stolica
na ljubljanskem liceju 1791–1848
I.
Od srede 18� stoletja se je na deželnih univerzah severno- in
zahodnonemških držav vse bolj uveljavljala svoboda pouka
in znanosti, v Avstriji pa so že v času Karla VI� (1711–1740)
sicer poznali slabosti svojega šolstva na terciarnem področju
in sprožili prve obotavljive poizkuse za njihovo odpravo, do
pomembnejših sprememb v študijskem sistemu pa ni prišlo� Prvi
ukrepi so signalizirali le močnejši vpliv države� Globlje posege v
ta sektor šolstva, izpeljane v času Marije Terezije (1740–1780),
Jožefa II� (1780–1790) in Leopolda II� (1790–1792), pa je že
mogoče razumeti kot počasno nastajanje novega izobraževalnega
oz� študijskega koncepta� Kompleksno reformno dogajanje, ki je
bilo pod močnim vplivom razsvetljenskih idej, je bilo usmerjeno
predvsem v zagotovitev večjega vpliva države, v praktične
poklicne usmeritve in v odpravljanje konfesionalnih omejitev�
Navezava na učne programe in študijske sisteme zahodne Evrope
pa ni uspela� V središču reformnih prizadevanj je bila univerza
na Dunaju, ki se je vse bolj uveljavljala kot avstrijska vzorna
univerza, izobraževalno-politične usmeritve pa so bile vendarle
koncipirane za celotno državo� 1
Terezijanskemu reformnemu absolutizmu je v prvi fazi univerzitetne
reforme s pomočjo cesaričinega osebnega zdravnika in
centralne osebnosti terezijanskih reform Nizozemca Gerarda van
Swietna v slabem desetletju trdih bojev uspelo bistveno oslabiti
dotedanji monopolni položaj jezuitskega reda na terciarnem
področju šolstva� Začel se je proces zmanjševanja njihove šolske
avtonomije� Mesta, s katerih so bili izrinjeni jezuiti, je zasedala
država s svojimi personalnimi resursi� 2
Prve reforme univerzitetnega študija so imele za posledico naval
študentov na univerze, ki so se nahajale v velikih mestih, kjer
je bila skoncentrirana večina uradništva in kjer so se opravljali
poglavitni meščanski pravni in drugi posli� To velja predvsem
za Dunaj in tudi Prago, torej za tisti visoki šoli, ki sta že od
nekdaj imeli štiri fakultete: filozofsko, pravno, medicinsko in
teološko, študijske smeri pa so bile že reglementirane� Kdor je
opravil predpisane izpite, je zlasti med juristi lahko računal na
primerno službo� Izpitni sistem in poklicna usposobljenost sta
postala od petdesetih let 18� stoletja dalje postopoma vse bolj
povezana� Stari sistem službene rekrutacije, ki je temeljil na
osebnih odnosih, je zamenjal nov, na učinkovitosti temelječi
sistem� V nasprotju s pričakovanji visokošolskih reformatorjev
so študijske spremembe vsaj v velikih univerzitetnih mestih,
11
Jože Ciperle
Predavanje medicine v 16. stoletju. (P. Borisov, Zgodovina medicine, Ljubljana 2009,
183.)
kjer so bile razmere na področju zaposlovanja s pojavom novih
poklicev temeljito spremenjene, privedle od petdesetih let 18�
stoletja dalje do porasta števila študentov� 3
Drugače je bilo s številnimi manjšimi višje- oziroma visokošolskimi
učnimi ustanovami v provincah� Študijske možnosti na
njih so bile manjše, omejene predvsem na filozofijo in teologijo�
Služile so večinoma regionalnim potrebam, državni ukrepi pa
so jih dosegali razmeroma pozno� Razsvetljenim visokošolskim
reformatorjem na Dunaju so bile trn v peti, v njih so videli
1 H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, Erziehung und Unterricht
auf den Boden Österreichs, 3. zv., Wien 1984; G. Grimm, Elitäre Bildungsinstitution
oder »Bϋrgerschule«?, Das österreichiche Gymnasium zwischen Tradition und
Innovation 1773–1819 (Aspekte pädagogischer Innovation, Bd. 20), Frankfurt am
Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien 1987, 566–567; J. Ciperle, Podoba velikega
učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani, Ljubljana 2001, 69–70.
2 J. Ciperle, Avstrijska gimnazija na poti v splošnoizobraževalno srednjo šolo 1773–1848,
v: Melikov zbornik, Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, izd. V. Rajšp
et. al., Ljubljana 2001, 357–371; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70.
3 G. Klingenstein, Bildungskrise, Gymnasium und Universitäten im Spannungsfeld theresianischer
Aufklärung, v: W. Koschatzky (izd.), Maria Theresia und ihre Zeit, Salzburg
1979, 213–223; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča, 70–71.