Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
in dotedanjega značaja avtonomnih korporacij spremenjene v<br />
veliki meri v šolsko organizirane institucije� Navezava na učne<br />
programe in študijske sisteme zahodne Evrope ni uspela�<br />
Drugače je bilo s številnimi malimi višješolskimi oziroma<br />
visokošolskimi učnimi ustanovami v provincah� V začetku 19�<br />
stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem modela terciarnega šolstva,<br />
katerega osnove so bile po bavarskem vzoru podane že v času<br />
cesarja Jožefa II� (1780-1790), ustvarjene mnogo večje možnosti<br />
za pridobitev akademske izobrazbe� Dvojni nivo tega šolstva:<br />
licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij je dal malim<br />
filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam po provincah<br />
predvsem v nenemških deželah povsem nov pomen� Liceji so se<br />
za razliko od pravih univerz, ki so bile usmerjene v znanstveno<br />
delo, posvečali predvsem izobraževanju za poklicno prakso, saj<br />
je bil njihov glavni cilj vzgoja duhovnikov (ki naj bi imeli poleg<br />
bogoslovnih še praktična znanja iz poljedelstva), ranocelnikov,<br />
upravnikov zemljiških gospostev in učiteljev�<br />
Ljubljanski licej, ustanovljen leta 1791, je spadal med tiste, ki<br />
niso imeli pravice podeljevanja akademskih nazivov in so bili<br />
kot semiuniverzitetne ustanove neke vrste vmesni člen med<br />
gimnazijo in pravo univerzo� Imel je tri študijske usmeritve:<br />
filozofsko, teološko in mediko-kirurško� V času francoskih<br />
Ilirskih provinc (1809–1813) pa je v <strong>Ljubljani</strong> delovala centralna<br />
šola oziroma akademija s sedmimi univerzitetnimi študijskimi<br />
smermi med drugimi tudi za zdravnike, kirurge in farmacevte�<br />
Z reformo avstrijskega terciarnega šolstva v letih 1848/1849, ki<br />
je dopustila samo univerzitetne študije, je bil tudi v <strong>Ljubljani</strong><br />
ukinjen licej, zato v naslednjih desetletjih do leta 1918 lahko<br />
spremljamo le prizadevanja za ustanovitev univerze in v njenem<br />
okviru tudi medicinske fakultete�<br />
Ustanovitev medicinske fakultete v Zagrebu je spodbudila<br />
dr� Alojza Kraigheja, da se je leta 1917 zavzel za ustanovitev<br />
medicinske fakultete v <strong>Ljubljani</strong>� Slovenski zdravniki so<br />
se leta 1918 pridružili Vseučiliški komisiji v prizadevanjih<br />
za ustanovitev slovenske univerze in konec februarja 1919<br />
predložili zahtevo za ustanovitev medicinske fakultete v<br />
<strong>Ljubljani</strong>� Z zakonom o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov<br />
in Slovencev v <strong>Ljubljani</strong> je bila ustanovljena tudi medicinska<br />
<strong>fakulteta</strong>, ki pa je obsegala le prva dva, pripravljalna letnika�<br />
Zakonsko določilo, da se bo <strong>fakulteta</strong> postopoma izpopolnila<br />
z višjimi, kliničnimi semestri, se dolgo ni uresničilo� Fakulteta<br />
se je s tretjim letnikom razširila šele leta 1940, nadaljnjo izpopolnitev<br />
pa je preprečila vojna� Skromna finančna sredstva, ki<br />
jih je centralna oblast namenjala ljubljanski univerzi, in s tem<br />
povezana prostorska stiska ter težnja oblasti, da bi se vse tri jugoslovanske<br />
univerze tesneje povezal tako, da bi se razvijale in izpopolnjevale<br />
posamezne stroke le na tistih univerzah, na katerih<br />
so bili za to najboljši pogoji, so dejstva, ki so onemogočala<br />
razvoj ljubljanske medicinske fakultete� Obdobje med obema<br />
vojnama je obdobje nenehnega prizadevanja osebja in študentov<br />
za ohranitev in izpopolnitev fakultete, saj je bil njen obstoj<br />
ogrožen ob vsakokratnih razpravah o univerzitetnem ali proračunskem<br />
zakonu� Kljub težkim razmeram, v katerih je <strong>fakulteta</strong><br />
delovala, so se predavali vsi predpisani predmeti in vaje v polnem<br />
obsegu in študenti so osvojili vso predpisano snov za opravljanje<br />
prvega rigoroza� Do leta 1943, ko so bila predavanja na univerzi<br />
ustavljena, je bilo na Medicinski fakulteti vpisanih približno<br />
1860 študentov� Prva nosilca dela na njej sta bila matičarja dr�<br />
Alfred Šerko in dr� Janez Plečnik� Njima se je leta 1920 pridružil<br />
dr� Evgen Kansky, v dvajsetih letih sta na fakulteto prišla še dr�<br />
Alija Koširi in dr� Albin Seliškar� Ob ustanovitvi tretjega letnika<br />
leta 1940 so bil zaposleni trije novi redni profesorji: dr� France<br />
Hribar, dr� Božidar Lavrič in dr� Karel Lušicky� Med vojno je<br />
veliko fakultetnih sodelavcev in študentov odšlo v partizane,<br />
kjer so odigrali pomembno vlogo pri organiziranju partizanske<br />
sanitete� Z osvoboditvijo leta 1945 pa je bila ustanovljena<br />
popolna medicinska <strong>fakulteta</strong> v <strong>Ljubljani</strong>�<br />
Zahvaljujemo se rektorju prof� dr� Radovanu Stanislavu<br />
Pejovniku in rektoratu <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> za naklonjeno<br />
pozornost in podporo ter vsem drugim, ki so sodelovali pri<br />
pripravi razstave in razstavnega kataloga�<br />
Dr. Jože Ciperle
Change language