SLANE ZGODBE - DIDAKTA

slane zgodbe
da smo se srečali s Patrickovo barko, saj je bil na njej Nikitin
prijatelj, šestletni Noel. Kadar smo bili v istem zalivu ali
pristanišču, sta se otroka držala skupaj kot rit in srajca in če
je le bilo mogoče, sta se zavlekla v kabino na »Usodi« ali na
Patrickovi barki in se igrala.
Na Menorki smo se ustavili v lepem, dolgem zalivu Fornells
in vrgli sidro kakih 300 metrov vsaksebi, saj ni bilo dovolj
prostora, da bi se zasidrali skupaj. Po dolgem času sem se
spravil v pomožni čoln in z Deniso sva šla naprej po zalivu,
obiskat ostale barke. Najprej pa sva šla do Patrickove barke in
odpeljala Noela na »Usodo«, da sta se lahko z Nikito igrala.
Preden sva šla, sva jima še rekla, naj opereta solato za večerjo,
potem pa sva s čolnom odplula naprej do francoske »Crysalide«,
tretje jadrnice iz našega malega konvoja. Malo smo se
zaklepetali, malo popili in po kakšni uri in pol je bilo treba
nazaj, kuhat večerjo.
Še preden sta me Denisa in Nikita z vinčem (skupaj s čolnom)
dvignili na palubo, sem že slišal zvok črpalke, ki se je
vrtela v prazno. »Usoda« je bila dolga skoraj 16 metrov in je
imela integralne tanke za pitno vodo, kamor je šlo dobrih
1500 litrov vode. Vendar je tudi tokrat med pranjem solate
vode zmanjkalo!
Nauk zgodbe
Več kot imaš vode na barki, več je porabiš. In pa: zeleno solato
operi sam!
Nudizem
Z Joži se poznava že dolgo časa. Ko je bila še poročena, smo
bili večkrat na barki skupaj z njenim možem, po ločitvi pa
je kdaj pa kdaj prišla na počitnice tudi sama. Za zapriseženo
nudistko in vegetarijanko je bilo poletje na barki idealna kombinacija
– sonce, morje in veliko sveže zelenjave na tržnicah!
Sama je prvič prišla na obisk na katamaran v Grčijo. Na
barki je uspela ostati le slab teden, ker je moja takratna partnerka
Bonny rekla, da bo šla Joži ali pa ona. Problem je bil v
tem, da se je Joži rada sončila spredaj na mreži, na sebi pa je
imela samo make-up. In še dodatno v tem, da si je šla sem in
tja iskat v hladilnik vodo ali sok, saj je bilo zelo vroče. Včasih
je okoli sebe ovila brisačo, včasih pa tudi ne. Slednje je Bonny
metalo iz tira in zato sem Joži prosil, naj si obleče majico, vsaj
kadar je v salonu ali za mizo. Sodu je izbilo dno, ko se je Joži
ponudila, da bo skuhala t. i. kočerjo – tako smo rekli obroku
med kosilom in večerjo okoli petih ali šestih popoldne. »Oblekla«
si je velik predpasnik, to pa je bilo tudi vse. No, pa make-
-up, seveda. Zvečer je v spalnici sledil pogovor z Bonny in dan
ali dva kasneje je Joži odšla domov.
Naslednjič je prišla na barko istočasno z družino mojega prijatelja
Marka. Marko je moj prijatelj še iz gimnazije in njemu se
lahko zahvalite za vse te igrive ilustracije mojih prigod …
Marko ima dva sina, Mateja in Domna. Matej je bil ravno
v tistih letih, ko je na primer na maminem fotoaparatu zasedel
celo spominsko kartico s fotografijami deklet na motorni
jahti kakih 100 metrov proč od nas – fotoaparat je imel res
odličen teleobjektiv. No, Joži se je še vedno rada sončila
spredaj na mreži in fanta sta imela vsak dan daljše vratove.
Sedeži v salonu in kokpitu so namreč prenizki, da bi otroci
obiski
32 33