SLANE ZGODBE - DIDAKTA

slane zgodbe
No, niso bile frnikole. Fanta sta prišla na genialno idejo, da
bi umazane kamne in školjke lahko najbolje oprala v stranišču,
kjer pritisneš na gumb in pride voda noter, potem pa pritisneš
še drug gumb in vrtinec kamne opere, umazanija gre ven in
potem vse skupaj ponoviš. Kot je rekel stric Andrej: trikrat do
tri četrt in potem izčrpaš. Uspelo jima je samo enkrat, ker se je
potem eden od kamnov zataknil v macerator … Sledilo je razstavljanje
stranišča ter popravilo črpalke in maceratorja – še
dobro, da so bili noter samo kamni in da sta pred tem stranišče
že dodobra sprala!
Torej, bilo je mirno in vroče popoldne. Žiga in Luka sta bila
spodaj v kabini, ostali pa za mizo v kokpitu. Vsake toliko sem
slišal, da sta splaknila stranišče, ampak kaj dosti se nisem sekiral
– spiranje je na morsko vodo in bolj ko bosta spirala, bolj bodo
cevi čiste … Ja, načelno je tako. Ko sem stranišče poslušal že kakih
pet minut, sem jima zavpil, da bo dovolj. Stranišče je utihnilo,
očitno sta ubogala. Čez kakih pet minut pa se je spet oglasila
črpalka, vendar z nekam čudnim zvokom in vibracijami. Če
vsako leto šest mesecev preživiš na eni in isti barki, poznaš ne le
vsak zvok, temveč tudi vse nianse v frekvencah črpalk, vinčev 4 ,
motorja, skratka zvoke vseh vrtečih se stvari. Zvok, ki je prihajal
iz spodnjega stranišča je bil tokrat definitivno drugačen – in potem
ga ni bilo več. Macerator se je ustavil v hipu in ne tako kot
po navadi, zato sem vedel, da je nekaj narobe. Pa še tisti zvok
prej je bil čuden, kot da bi nekdo nasul frnikole v stranišče …
4 Vitel, ki lahko služi za dviganje sidra ali pa za zategovanje vrvi.
Solata
Pred dolgimi leti in štiri barke nazaj so me na Porosu v Grčiji
obiskali trije prijatelji in ena prijateljica. Ne spomnim se, kam
smo šli s fanti, ampak ker sem šel peš, prav daleč gotovo ne …
Vem pa, da je prijateljica Snežka ostala na barki, da bi pripravila
dve veliki skledi domače zelene solate, ki so jo prinesli s sabo
kot darilo, saj se v Grčiji normalne zelene solate ni dobilo.
Punca je bila temeljita in je solato oprala tako, kot se to dela
doma – vsak list posebej in z veliko vode. Barka je bila dolga
deset metrov in dva 150-litrska rezervoarja sta bila prazna, še
preden smo se fantje vrnili. Res pa je, da je bila solata dobro
oprana. In odlična!
Druga solatna prigoda pa je iz zaliva na španskem otoku
Menorka. Z Deniso, mojo takratno partnerko, in njeno hčerko
Nikito smo v družbi še dveh jadrnic jadrali proti Gibraltarju.
Posadki na drugih dveh jadrnicah sta bili francoski in preteklo
zimo smo skupaj preživeli v tunizijski marini El Kantaoui.
Nismo jadrali v gosjem redu, smo se pa praktično vsak dan
(ali vsaj vsakih nekaj dni) nekje dobili. Predvsem smo pazili,
obiski
30 31