SLANE ZGODBE - DIDAKTA

Jadrajte, potujte
in si upajte
Ko smo trije fantje, Uroš, Matic in jaz, začeli z revijo Val, si
nisem mislil, da bom 23 let kasneje pisal članek za dvestoto
številko revije na 17 metrov dolgem katamaranu, opremljenim
z mikrovalovko in pralnim strojem.
Svoj del revije sem že davno tega predal Urošu in Maticu,
začel sem se ukvarjati z »resnimi« posli, ostala pa je ljubezen
do bark, jadranja, vetra v laseh (ki jih je sicer vedno manj ),
neverjetnih sončnih zahodov, novih dežel in zanimivih ljudi.
Kot najstnik sem zbolel za mišično distrofijo in takrat se je
vse skupaj začelo. Potreboval sem čas zase, za soočenje z usodo
in jadrnica na morju se mi je zdela prava rešitev. V naši ulici na
Verovškovi v Ljubljani so se takrat gradile tri jadrnice – ena železna
pri Terlepu, ena betonska in ena plastična tam čez progo. Pri
teh »vzornikih« sem dobil idejo in v enem letu tako naredil sedem
metrov dolgo jadrnico z imenom »Teta« in izginil na morje.
Pri gradnji so mi pomagali prijatelji in prijateljice iz gimnazije.
Nekaj materiala sem kupil, nekaj »nafehtal«, sem in tja
pa sem si kakšno stvari tudi »izposodil;« zdaj si to že upam
priznati. Jadrnica je imela železne zvarjene bitve, 1 prav tako
1 Štrleči del barke ali obale, kamor se priveže privezna vrv jadrnice ali ladje. Bitve so lahko
lesene ali kovinske, na pomolih tudi kamnite
JADRAJTE, POTUJTE IN SI UPAJTE
19