Domovina 155: Bo SDS zapustila EPP? (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4. 7. 2024 

Vegani z vlado 

proti stroki 

20 

Radonjić o politiki 

v sodstvu 28 

Z raketo 

v helikopter 

36 

3,95 € 

BO SDS ZAPUSTILA EPP? 

12 

155

V tedniku Domovina pišemo o vsem, kar predstavlja našo domovino: 

• POLITIKA: kritično spremljamo politično dogajanje 

doma in po svetu. 

• GOSPODARSTVO IN RAZVOJ: analiziramo trende 

in inovacije, ki poganjajo našo ekonomijo in ustvarjajo 

nova delovna mesta. 

• VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE: posvečamo se 

vzgoji in izobraževanju ter podpori mladih, 

ki so prihodnost naše domovine. 

Da, naročam tednik Domovina 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

205,40 € 

175 € 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

• DRUŽBA IN SKUPNOST: prinašamo zgodbe ljudi, 

ki s svojim delom in predanostjo bogatijo našo skupnost. 

• KULTURA IN DEDIŠČINA: raziskujemo bogato kulturno 

dediščino in običaje, ki so oblikovali našo identiteto. 

• ZGODOVINA: poglabljamo se v pomembne zgodovinske 

dogodke in osebnosti, ki so krojili našo preteklost. 

• NARAVA IN OKOLJE: skrbimo za ozaveščanje o pomenu 

ohranjanja naravnega okolja in trajnostnega razvoja 

ZAKAJ NAROČITI 

tednik Domovina? 

• VERODOSTOJNOST: temeljimo na 

preverjenih informacijah in natančnem 

raziskovanju. 

• NEODVISNOST: naše poročanje 

je neodvisno. 

• KAKOVOST: vsebine skrbno pripravljamo 

izkušeni novinarji in uredniki. 

• POGLOBLJENE VSEBINE: poglobljeni 

članki, intervjuji in reportaže širijo obzorja. 

• SRČNOST, SPOŠTLJIVOST IN 

POVEZOVALNOST: poudarjamo zgodbe, 

ki nas povezujejo in nam dajejo moč. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

JOŽE MOŽINA 

KOMENTAR TEDNA 

VELIKI SELEKTOR, 

njegovi obrazi in zmagovalci 

Te dni sta me med iskanjem miru na mističnem školju sv. Pavla na Vipavskem »zmotila« 

mladeniča, ljubljanska študenta z vprašanji o aktualnih stvareh v medijih in politiki. 

Sprva z malo nejevolje, kasneje pa z latentno strastjo do tvarine sem pojasnjeval svoje 

videnje, prisluhnil njima in na koncu smo bili vsi trije v elementu. 

3 

Vprašanja so bila: Kako je mogoče, 

da imamo tako nevarno 

smešno oblast, kdaj bo tega 

konec in bo drugače, kakšna je 

vloga medijev? Preko doline na vipavskih 

Brjah sem jima s prstom pokazal zaselek, 

kjer so Gnatovi, predniki premierja Roberta 

Goloba. Res, tudi on je bil Kučanova 

izbira, kot vsi padli angeli – novi obrazi zadnjih desetletij. In veliki 

selektor zdaj kliče nov obraz – Aleksandra Čeferina. 

ZAMRZNJENA ZDRAVA PAMET 

Zakaj so ljudje tako naivni, sta spraševala. Saj nihče povsem 

ne ve – veliko odgovornost oz. negativne zasluge imajo mediji. 

Brez poglavitnih medijskih zvočnikov, ki bolj ali manj uniformirano 

delujejo v interesu nomenklature, Robert Golob nikoli 

ne bi postal niti kandidat za prevzem oblasti. A veliki selektor 

je odločil, in če se spomnite, Golobova plača v državnem podjetju 

po njegovi intervenciji naenkrat ni bila problem. 

Seveda je zdaj, ko se Robert Golob smeši na vseh koncih, 

ko namesto reševanja stavke na upravnih enotah, pa katastrofe 

v zdravstvu … potuje na košarkarske in nogometne tekme 

ter zamuja na vrh EU, postal moteč 

tudi za Kučanov režim. A ta ga je postavil. 

Kako to, da ljudem zamrzne zdrava 

pamet in ne znajo predvideti trikov oz. 

zajcev, ki jih vlečejo iz klobuka? 

Gotovo je to povezano s 50-letno 

diktaturo, ko so komunisti s terorjem 

na eni in privilegiji na drugi strani 

uspeli dokončno razdeliti, zlomiti, 

v nekem smislu celo zdresirati značaj 

slovenskega naroda na način, da ne 

razmišlja s svojo glavo in vedno znova 

naseda medijskemu toku. Seveda to ne 

velja za celotno nacijo, dovolj je zmanipulirati 

tisto tretjino volilnega telesa 

med obema blokoma opredeljenih, ki 

na koncu odloči o zmagovalcu. 

ZGODOVINSKA SLOVESNOST 

A z zmagovalci imajo vitalni ostanki 

bivšega režima veliko težavo. In sicer 

s tistimi iz osamosvojitvene vojne. 

Pred nekaj dnevi je malo višje v Vipavski 

dolini, v Vrhpoljah, na »desnem« 

ovinku potekala zgodovinska slovesnost 

v organizaciji VSO v spomin na 

Veliki selektor zdaj kliče nov 

obraz – Aleksandra Čeferina. 

Že pred proslavo, sploh pa 

po njej se vršijo pritiski, 

da naj se simbol poražene 

rdeče zvezde umakne. 

Jože Možina 

26. junij 1991, ko so domačini, najprej 

z buldožerjem, potem pa tudi z lastnimi 

telesi in ob petju Zdravljice, zaustavili 

jugoslovanske tanke, ki so na 

tem koncu že dan prej hiteli zadušiti 

rojstvo slovenske države. 

Pogumni Vrhpoljci, ki so kot vsi 

zavedni prebivalci doline najprej trpeli 

pod fašizmom in pozneje pod komunizmom, so razumeli 

zgodovinski trenutek »zdaj ali nikoli« in pokazali poseben 

pogum za zaščito komaj rojenih tisočletnih sanj naših prednikov. 

Posebej občuteno in osebno je ob tem na slovesnosti 

spregovoril vipavski župan, domačin Anton Lavrenčič, pa 

predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in takratni 

obrambni minister Janez Janša. Svoje sta pridala tudi duhovnika 

na zahvalni maši za domovino. 

Zgodovinski pogum sedaj na tem ovinku simbolizira obnovljen 

rumen buldožer, ki podira rdečo zvezdo, simbol režima, 

ki je hromil in napadel Slovenijo. Pri podvigu prestavitve, 

obnove in postavitve so odlično sodelovali mladi domačini, 

ki širijo zven domoljubja. 

A glej ga zlomka! Že pred proslavo, sploh pa po njej se vršijo 

pritiski, da naj se simbol poražene rdeče 

zvezde umakne, kar vrhpoljski domoljubi 

seveda ostro zavračajo. Privrženci bivšega 

režima se ob poraženi rdeči zvezdi 

očitno tudi sami počutijo užaloščene 

in poražene. Res je bilo tako, zmagali so 

osamosvojitelji, povezali so Slovence 

in vzpostavili trajen navdih za prihodnost 

naše nacije. Kdor tega ne razume, 

tudi takrat s srcem ni bil zraven. 

Zgodovinski pogum sedaj simbolizira obnovljen 

rumen buldožer, ki podira rdečo zvezdo, simbol 

režima, ki je hromil in napadel Slovenijo. 

155 4. 7. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Visoka letvica za Ursulo von der Leyen Nenad Glücks 13 Dilema SDS: naj ostanejo ali gredo? Nenad Glücks 

19 28 

36 

54 

Golobovi vegani nad pediatre, 

ki nasprotujejo brezmesni 

prehrani za otroke 

Luka Svetina 

Zvjezdan Radonjić, nekdanji 

sodnik: Policija, tožilstvo 

in sodstvo delijo državljane 

po političnih nazorih 

Nenad Glücks · Intervju 

Zoran Dernovšek – Raketka: 

»Moja raketa je priletela v 

kabino helikopterja JLA, temu bi 

danes rekli idealna evtanazija« 

Luka Svetina · Intervju 

Digitalna pismenost 

otrok in mladostnikov 

Benjamin Tomažič, 

Inštitut Integrum 

ŠIRIMO OBZORJA 

4. 7. 2024 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 155, LETNIK 4, 

4. julij 2024 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,95 € 

Odgovorni urednik tednika 

in portala: 

DR. VALENTIN AREH 

Izvršna urednica: 

ERIKA AŠIČ 

Naslovnica: 

PROFIMEDIA 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O. 

BO SDS ZAPUSTILA EPP? 

Vegani z vlado 

proti stroki 20 

Radonjić o politiki 

v sodstvu 28 

Z raketo 

v helikopter 36 

12 

3,95 € 

155 

Naročnina: 

175 € (eno leto, lahko obročno), 

95 € (pol leta) 

NAROČNINE: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Uredniški odbor: 

DR. VALENTIN AREH, ERIKA AŠIČ, 

NENAD GLÜCKS 

Tehnični urednik 

in urednik fotografije: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 

7000 izvodov 

Direktor: 

DR. MITJA ŠTULAR 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

Zaključek redakcije: 

2. julij 2024 

155 4. 7. 2024

VSEBINA 

5 

17 

Litijska: obremenjujoča poročila 

Jakob Vid Zupančič 

26 

Ali želi Svoboda zdravnikom 

res preprečiti, da bi zbrali 

podpise za lastno varnost? 

Luka Svetina 

56 

Solza za Solzice 

Leon Kernel 

60 

Lepote Martuljških slapov 

Igor Gošte 

22 

Brez Magnifica nam živeti ni 

Andrej Tomelj · Komentar 

34 

Ljubljanske vrtce preiskujeta 

policija in računsko sodišče 

Jakob Vid Zupančič 

58 

Najučinkovitejši naravni 

odganjalci komarjev 

Katja Benčina 

62 

Tart s hruškami in gorgonzolo 

Selma Bizjak 

3 Veliki selektor, njegovi obrazi in zmagovalci 

Jože Možina · Komentar tedna 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

24 Kam gre francoska politika? 

Teo Petrovič Presetnik 

33 Gospoda prvorazredna 

Edvard Kadič · Govorica telesa 

40 Mobilizacija slovenskih fantov julija 1914 (2. del) 

Dr. Valentin Areh 

42 »V potrebnem enotnost, v dvomljivem 

svoboda, pri vsem pa ljubezen« 

Erika Ašič 

44 70 let Slovenske kulturne akcije 

Dr. Andrej Fink 

46 Gremo na Aljasko! 

V divjino po poteh 70.000 zlatokopov (2. del) 

Ivan Sivec 

48 Delo ni sramota 

Milena Miklavčič · Kolumna 

49 Konec diktature 

Aljuš Pertinač · Kolumna 

50 Afera Litijska: kako se je začelo 

in kako se bo končalo 

Bojan Požar · Komentar 

51 Med(ijski) sosedi 

52 Koledar dogodkov 

53 Ena noč s kraljem 

p. dr. Andraž Arko 

63 Sudokuja, vsotnici 

64 Križanka 

65 Razvedrilo 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

155 4. 7. 2024

6 

PREGLED TEDNA 

Jan Oblak je v podaljšku 

ubranil 11 metrovko Ronaldu. 

SLOVENIJA PADLA ŠELE 

PO ENAJSTMETROVKAH 

Slovenska nogometna reprezentanca je 

končala svojo pot na Evropskem prvenstvu 

v Nemčiji v osmini finala, potem ko jo je 

Portugalska, prvakinja iz leta 2016, zlomila 

šele po streljanju enajstmetrovk. Po rednem 

delu in podaljšku je bilo namreč 0:0, 

kar pomeni, da varovanci Matjaža Keka 

Nemčijo zapuščajo neporaženi. Jan Oblak 

je v podaljšku celo ubranil 11 metrovko 

Ronaldu in ga spravil v jok, kar so posnele 

tudi kamere, slovenski napadalec Benjamin 

Šeško pa je imel v protinapadu nekaj 

minut pred koncem priložnost za gol, ki bi 

Slovenijo bržkone popeljal v četrtfinale, a 

ga je zapravil. 

Slovenski nogometaši so si prislužili tudi 

velik aplavz več kot 6.000 navijačev, ki so 

jih spodbujali na Waldstadionu v Frankfurtu. 

Slovenija je enajstmetrovke sicer 

streljala prva, portugalski vratar Costa pa 

je ustavil poskus Josipa Iličića, nato pa še 

Balkovca in Verbiča. Tri zaporedne obrambe, 

čeprav streli niso bili slabi, so bile 

sploh prvi tovrsten primer na kateremkoli 

evropskem prvenstvu. 

RAČUNSKO SODIŠČE 

O LITIJSKI 

Računsko sodišče je v osnutku revizijskega 

poročila ugotovilo številne nepravilnosti 

pri nakupu stavbe na Litijski v 

Ljubljani. POP TV je poročal, da je pod 

drobnogled vzelo poslovanje nekaterih 

PROFIMEDIA 

ministrstev v zadnjem letu. Ministrstvo 

za pravosodje nakupa sodne stavbe ni načrtovalo 

ne pri pripravi proračuna za leto 

2023 ne z rebalansoma, ki sta bila narejena 

maja in avgusta. S tem je kršilo 16. člen 

zakona o javnih financah, očita Računsko 

sodišče. Ko je ministrstvo za pravosodje 

22. decembra prosilo ministrstvo za finance, 

naj odobri izjemo in v proračun uvrsti 

nov projekt, je kršilo pravilnik o izvajanju 

proračuna. To bi morali storiti najmanj 20 

dni pred sejo vlade. Isti pravilnik je kršilo 

tudi ministrstvo za finance. Ko je vlada 

potrdila nakup, ta projekt sploh še ni bil 

Flickr @vladaRS 

uvrščen v načrt razvojnih programov. 

Računsko sodišče v osnutku revizijskega 

poročila ugotavlja tudi, da se je ministrstvo 

za digitalno preobrazbo za nakup 13.000 

računalnikov odločilo brez predhodne 

opredelitve dejanskih potreb, prav tako 

ministrstvo ni moglo ustrezno definirati 

tehničnih specifikacij. Emiliji Stojmenovi 

Duh očitajo, da v 6,5-milijonskem nakupu 

niso ravnali skladno z načeli učinkovitosti 

in gospodarnosti, ki jih določa zakon o 

javnih financah. 

SLOVENSKI JAVNI DOLG 

Javnofinančni primanjkljaj je v prvem letošnjem 

četrtletju znašal 309 milijonov evrov 

oz. dva odstotka bruto domačega proizvoda 

(BDP), je objavil statistični urad. S tem 

je bil nižji kot pred letom dni, ko je nanesel 

448 milijonov evrov oz. 3,1 odstotka BDP. 

Javni dolg je bil konec marca pri 45,4 milijarde 

evrov oz. 70,7 odstotka BDP. 

PRORAČUNA ZA 

LETI 2025 IN 2026 

Vlada je v sklopu priprave predlogov 

proračunov za prihodnji dve leti zagotovila 

sredstva za realizacijo najpomembnejših 

koalicijskih zavez in za izvedbo vseh 

reformnih dejavnosti, je sporočil njen 

uradni govorec Matej Arčon. Vlada naj bi 

zagotovila sredstva za izvedbo zdravstvene 

reforme, za uresničitev reforme plač v 

Vlada naj bi zagotovila sredstva za 

zdravstveno reformo, reformo plač v javnem 

sektorju, gradnjo javnih najemnih stanovanj 

in za popoplavno obnovo. 

155 4. 7. 2024

PREGLED TEDNA 7 

poraza na volitvah leta 2020. Trump je 

odločitev sodišča že pozdravil. »Velik dan 

za našo ustavo in demokracijo. Ponosen, 

da sem Američan,« se je odzval na svojem 

družbenem omrežju Truth Social. To je 

sicer prvič v 250-letni zgodovini ZDA, da je 

vrhovno sodišče odločilo, da so nekdanji 

predsedniki v določenih primerih zaščiteni 

pred kazenskimi ovadbami. 

PROFIMEDIA 

TERORISTIČNI NAPAD 

V BEOGRADU 

Vrhovno sodišče ZDA je odločilo, da ima 

Trump imuniteto pred kazenskim pregonom 

za dejanja, storjena v času opravljanja 

uradne funkcije. 

javnem sektorju, za izvedbo napovedane 

gradnje javnih najemnih stanovanj in za 

popoplavno obnovo, ki bo potekala v skladu 

s sprejetimi programi, ki se vodijo zunaj 

integralnega proračuna. 

Proračunski uporabniki bodo v sodelovanju 

z ministrstvom za finance do 15. 

avgusta 2024 pripravili predloge svojih 

finančnih načrtov, pri čemer morajo slediti 

sprejetemu razrezu. Predlog sprememb 

sprejetega proračuna za 2025 in predlog 

proračuna za 2026 bo vlada skupaj 

s preostalimi proračunskimi dokumenti 

sprejemala septembra in ju v DZ poslala 

do 1. oktobra. Arčon je ob tem zatrdil, da je 

proračun razvojno naravnan. 

TAKTIZIRANJE 

LEVIČARJEV V FRANCIJI 

Francoski premier Gabriel Attal je pozval 

volivce, naj v drugem krogu predčasnih volitev 

Nacionalnemu zboru Marine Le Pen, 

ki je prepričljivo zmagala na parlamentarnih 

volitvah v prvem krogu, ne namenijo 

niti glasu. »Mogoče je, da bi Francija dobila 

prvo skrajno desno vlado po nacistični 

okupaciji države,« svarijo v skrajno levem 

zavezništvu. Da bi ji to preprečili, drugi 

politični tabori napovedujejo taktično 

glasovanje, marsikje pa že umikajo svoje 

tretjeuvrščene kandidate. Tako nameravajo 

tudi pri Macronovem zavezništvu 

iz taktičnih razlogov iz drugega kroga 

umakniti svoje kandidate, ki so v prvem 

krogu osvojili tretje mesto. S tem želijo 

dati prednost kandidatom drugih strank, ki 

bi lahko premagali RN. 

Vprašanje je, kako bodo na to odgovorili 

francoski volivci, ki so z izvolitvijo stranke 

Le Penove jasno izrazili željo po spremembah. 

Dokončni odgovor o novi sestavi 

577-članskega parlamenta bo dal drugi 

krog 7. julija. Vanj se v primeru, da nihče od 

kandidatov ne osvoji 50 odstotkov glasov, 

uvrstita dva najbolje uvrščena in še vsak 

morebitni kandidat, ki je zbral vsaj 12,5 

odstotka glasov registriranih volivcev. 

VRHOVNO SODIŠČE 

O TRUMPU 

Vrhovno sodišče ZDA je odločilo, da imajo 

nekdanji predsedniki imuniteto pred 

kazenskim pregonom za dejanja, storjena 

v času opravljanja uradne funkcije. S tem 

je sodišče ovrglo razsodbo prizivnega 

sodišča, da nekdanji predsednik Donald 

Trump ne uživa imunitete pred obtožbami, 

da je načrtoval razveljavitev svojega 

Francoski volivci so z izvolitvijo stranke Le 

Penove jasno izrazili željo po spremembah, 

toda drugi politični tabori tega ne bodo 

zlahka dopustili. 

PROFIMEDIA 

Pred izraelskim veleposlaništvom v Beogradu 

je prišlo do strelskega napada, policija 

je napadalca ubila, v streljanju je bil ranjen 

tudi eden izmed policistov, ki so varovali 

poslopje. Notranji minister Ivica Dačić je dejal, 

da je šlo za teroristični napad, ki naj bi bil 

povezan z islamskimi skrajneži. Napadalec 

je bil 26 letni Miloš Zujović, ki je prestopil v 

islamsko vero in si nadel ime Salahudin. 

E-CIGARETE NA RECEPT 

Avstralija je postala prva država na svetu, ki 

je dostop do elektronskih cigaret omejila na 

lekarne in z receptom, potem ko je začela 

veljati napovedana zakonodaja, ki omejuje 

uporabo elektronskih naprav za kajenje, 

poroča Slovenska tiskovna agencija. 

Nova zakonodaja nadaljuje prizadevanja 

avstralske vlade za zmanjšanje škodljivih 

učinkov e-cigaret in za odpravo 

njihove rekreativne uporabe, ki jih je napovedala 

že lani. Zakonodaja o terapevtskih 

in drugih izdelkih v primeru kršitve 

določa, da so kršitelji lahko kaznovani z 

do sedemletno zaporno kaznijo in globo 

v znesku do 2,2 milijona avstralskih 

dolarjev (1,37 milijona evrov). 

155 4. 7. 2024

8 FOTO TEDNA 

Jan Skočaj 

BULDOŽER 1991 

Pred 33 leti je ustavil tanke JLA, odslej je trajno vkopan 

na ovinku pri Teodozijevem križu nad Vrhpoljem.

ČIVKARIJA 

9 

Margu501Marija @Margu501 

Večina Cerkljanov hodi k zdravniku v Idrijo, zdravnikov 

pa ni. Jim bodo pa zgradili bolnico Franjo! 

Plešete? 

Težave v Idriji: več kot 2000 pacientov ostaja brez 

zdravnika. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Bojan Požar @BojanPozar 

Odkril je šport, igre z žogo, in zdaj hodi oziroma 

ga vozijo s tekme na tekmo … 

zdravstvo.si @zdravstvo_si 

Pa še plače imajo, ki so višje od zdravniških! 

Vid Mlakar @VidMlakar 

Pogledi: po premiku na desno na EU volitvah danes 

še močan premik na desno v FRA. V tem kontekstu 

je prav neverjetno, da se na ravni EU EPP 

dogovarja za enako koalicijo kot do sedaj. Kot da 

v EPP ne bi razumeli sporočila volivcev širom po 

Evropi. To sporočilo je bilo jasno: dovolj socialističnih 

in zelenih neumnosti in eksperimentov. 

Ponovitev sedanje koalicije na ravni EU pomeni 

nadaljevanje nenačelne in brezzobe politike, ki ne 

rešuje ničesar. Sodelovanje EPP v tem podjemu se 

tudi za EPP na dolgi rok ne more dobro končati. 

Upati je, da EPP vendarle premore dovolj politikov, 

ki to razumejo. 

Samo Vesel @SVesel 

Smrt dvoživkam, smrt kulakom, sporočajo pod 

rdečo zvezdo. Ministrica pa si za tiskovko nadene 

uhane v obliki žab. To je šlo čez vse mere dobrega 

okusa. Vlada, to ni ok, to je zelo narobe, vaš molk 

pa oglušujoč. 

Rok Ravnikar @RRavnikar 

Hujskaško lažnivo ulično žaljenje 

prispeva k stopnjevanju nasilja nad 

zdravstvenimi delavci. 

155 4. 7. 2024

10 

ČIVKARIJA 

Dejan in Bojana Klančičar @BKlancicarica 

V šolstvu se zavedamo, da so zaradi pritiska staršev 

ocene močno porinjene navzgor, še posebej v 

OŠ. Kot merilo za vpis na nadaljnje šolanje niso več 

primerne. Rešitev so sprejemni izpiti, skupaj s pogovorom 

s kandidatom. Pa naj si fakultete izberejo 

študente, ki k njim sodijo. 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

V SLO je socialna mobilnost nizka zaradi visoke obdavčitve 

dela, zato mladi z delom ne morejo obogateti, 

najbogatejša s politiko povezana tovarišija 

pa ima premoženje v davčnih oazah, doma kasira 

na javnih projektih, na proslavah pa v prvih vrstah 

poje revolucionarne pesmi. 

Zmago J. Plemeniti @ZmagoPlemeniti 

Zgrožen sem nad idejo odstranjevanja Rupnikovih 

umetniških del zaradi nekih obtožb zoper njega. 

Umetniško delo je neodvisno od človeka. Če bi 

bil Rupnik peder, nikomur ne bi padlo na pamet 

odstranjevanje njegovih del. 

Svoboda @SvobodaBlog 

V Sloveniji se forsira lažen problem 

(dohodkovne) neenakosti, se 

pa ignorira precej bolj resničen in 

pomemben problem socialne (ne) 

mobilnosti. Lahko samo ugibamo, 

komu socialna mobilnost ne paše? 

Morda tistim, katerih repi privilegijev 

se vlečejo iz nekih drugih časov. 

Vane Gošnik @VaneGosnik 

SDS je pred resno in hudo preizkušnjo: podpreti 

Melonijevo ali Von der Leynovo?! V obeh primerih 

bodo posledice resne, hude in morda celo usodne. 

Andreja Loncar @AndrejaLoncar 

Nisem preverjala številk, ali držijo, ampak tudi mene 

zanima … Kam? 

Johanca @Johanca_4me 

Poslušala poročila … Toča je vsem v vasi razbila 

strehe … Denarja drzava nima/škode ni toliko, da 

bi bili deležni pomoči … Sramota … Medtem je nek 

kulturni projekt ravno dobil dodatne 3 milijone, pa 

za Franjo imajo koliko na strani? Ta vas rabi nekaj 

100 tisoč … Gabi se mi vse skupaj … 

Marko Pavlišič @MarkoPavlisic 

To okoli nezakonite prerazporeditve sredstev mi 

deluje kot uradniške bučke, komentar Goloba je pa 

kriminal. On ni nič vedel, ker vlada nič ne ve o tem, 

kaj sprejemajo. Kako? Ja, za kaj pa imamo vlado in 

predsednika vlade? Za Instagram? 

155 4. 7. 2024

RAZHAJANJE 

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA 

NENAD GLÜCKS 

Voditelji držav članic Evropske 

unije so sicer prejšnji teden na 

Evropskem svetu z veliko večino 

predlagali Evropskemu 

parlamentu, da bi Nemka Ursula von der 

Leyen (Evropska ljudska stranka – EPP) 

ponovila mandat na čelu Evropske komisije. 

Proti predlogu je bil zgolj madžarski 

premier Viktor Orban, italijanska premierka 

Giorgia Meloni se je vzdržala. 

Toda odločanje se seli med evropske 

poslance. Von der Leynova jih mora 

prepričati vsaj 361 od skupaj 720 (absolutna 

večina), sicer bo pogorela. 

Politične skupine Evropske 

ljudske stranke (EPP), socialistov 

(S&D) in liberalcev 

(Renew) bi rade znova z neformalno 

koalicijo prevzele 

vse ključne položaje in vodile 

usmeritev EU v naslednjih 

petih letih. Za predsednika 

Evropskega sveta so izbrali 

nekdanjega portugalskega 

premierja, socialista Antonia 

Costo, za visoko zunanjepolitično 

predstavnico EU predlagajo 

estonsko premierko Kajo 

Kallas. 

Vsaj za zdaj je iz igre izločena 

italijanska premierka 

Giorgia Meloni (stranka Bratje 

Italije), najmočnejša političarka 

v skupini ECR (Evropski 

konservativci in reformisti), ki 

ji ta rešitev ni po volji. Prepričana 

je, da bi se moral volilni 

uspeh ECR, ki jo slovenski 

večinski mediji označujejo za 

»skrajno desno«, odražati v 

vodstvu Evropske unije. ECR 

je po volitvah postala tretja 

največja politična skupina v 

Evropskem parlamentu (ima 

83 poslancev). Melonijeva je 

unijo označila za vsiljivega 

birokratskega velikana, čigar 

odločitve narekuje ideologija. 

155 4. 7. 2024 

VISOKA LETVICA 

za Ursulo von der Leyen 

Kmalu bo prvi preizkus, v kolikšni meri se bo izid evropskih volitev prelil v vpliv na odločanje 

v Evropski komisiji in parlamentu. Izid glasovanja v Evropskem parlamentu o tem, ali naj 

Ursula von der Leyen ponovi mandat na čelu Evropske komisije, bo odvisen od mnogih 

zakulisnih pogovorov v teh dneh. Če ji ne uspe, se utegnejo karte bodoče neformalne 

koalicije na evropski ravni premešati na novo. 

39 

136 

CENA PODPORE 

Medtem Ursula von der Leyen oznanja, 

da bo sodelovala s celotnim parlamentom. 

Stavi na tiste, ki »so proevropski, 

ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo 

vladavino prava«. A povezati se želi z 

dosedanjimi partnerji – liberalci (Renew) 

in socialisti (S&D). 

Govorili smo z dobrim poznavalcem 

razmerij na evropski politični sceni (ne 

želi biti imenovan), ki meni, da se račun 

von der Leynovi morda ne bo izšel. 

S&D 

The Left 

Evropski parlament 2024–2029 

54 

Zeleni 

ESZ 

75 188 

Renew 

Europe 

720 

sedežev 

ELS 

Politične skupine 

v Evropskem parlamentu 

The Left – Skupina Levice 

v Evropskem parlamentu – GUE/NGL 

S&D – Skupina naprednega zavezništva socialistov 

in demokratov v Evropskem parlamentu 

Zeleni/ESZ – Skupina Zelenih/ 

Evropske svobodne zveze 

Renew Europe – Skupina 

Renew Europe (Liberalci) 

ELS – Poslanska skupina Evropske ljudske stranke 

(Krščanskih demokratov) 

ECR – Skupina Evropskih 

konservativcev in reformistov 

ID – Skupina 

Identiteta in demokracija 

NI– Samostojni 

poslanci 

Drugi – Novoizvoljeni poslanci, 

v parlamentu z iztekajočim se mandatom 

83 

ECR 

ID 

Ko je Evropski parlament pred petimi 

leti glasoval o njej, jo je od skupaj 747 

poslancev (zdaj je poslancev 720, EU 

je leta 2020 zapustila Velika Britanija) 

podprlo zgolj 383. Za absolutno večino 

jih je potrebovala 374, torej je šlo precej 

na tesno – za devet glasov. Volitve so 

tajne in utegne se zgoditi, da ji bo kar 

velik delež poslancev njene politične 

skupine EPP odrekel podporo. Računati 

ne more niti na vse poslance socialistov 

in liberalcev. 

Volitve bi po besedah predsednice 

Evropskega parlamenta 

Roberte Metsole (EPP) lahko 

potekale že 18. julija, torej na 

ustanovnem plenarnem zasedanju, 

ki bo med 16. in 19. 

julijem. Glede na razmerja 

bi von der Leynovi še kako 

prav prišla podpora ECR z 83 

glasovi. Neformalna vodja te 

NI 

Drugi 

58 

Število 

sedežev % sedežev 

39 5,42 % 

136 18,89 % 

54 7,50 % 

75 10,42 % 

188 26,11 % 

83 11,53 % 

58 8,06 % 

45 6,25 % 

42 5,83 % 

45 

42 

skupine Melonijeva zatrjuje, 

da si bo še naprej prizadevala, 

da bi Italija končno dobila 

težo, ki si jo zasluži v Evropi. 

Morda lahko kandidatka za 

vodenje komisije Italiji ponudi 

podpredsedniško mesto v 

Evropski komisiji, a vprašanje 

je, ali bi to zadoščalo. 

LOBIRANJE PROTI 

Nihče ne more predvideti, 

koliko glasov lahko dobi kandidatka 

od 45 samostojnih 

poslancev in od tistih 42, ki 

ne pripadajo nobeni od dosedanjih 

političnih skupin. A 

ključna bitka jo čaka znotraj 

EPP. Del strank te povezave 

(najbrž tudi SDS, pri kateri von 

der Leynova ne uživa zaupanja) 

trenutno močno lobira, 

da ne bi ponovila mandata in 

da bi se oblikovala nova, širša 

evropska koalicija, ki bi vključila 

tudi skupino ECR.

TEMA TEDNA 

13 

Von der Leynovo 

bi moralo podpreti 

vsaj 361 od 

720 poslancev 

Evropskega 

parlamenta. 

Pri SDS Ursule von der Leyen nočejo 

več videti na čelu Evropske komisije. 

Slednjo je peljala v deloma napačno 

smer, so prepričani. 

DILEMA SDS: 

naj ostanejo ali gredo? 

Pri slovenski zmagovalki volitev za Evropski parlament, stranki SDS, so že dlje časa napovedovali, 

da Ursule von der Leyen ne bodo podprli za nov mandat na čelu Evropske komisije. Še več, njihov predsednik 

Janez Janša je pred volitvami dejal, da bo stranka ostala del skupine Evropske ljudske stranke (EPP), če bo ta 

sestavila sredinsko koalicijo z enim partnerjem z levice in enim z desnice. Kot kaže zdaj, se to ne bo zgodilo. 

Bodo torej odšli iz EPP? Morda je povedno, da se je dala njihova podpredsednica Romana Tomc po volitvah 

izvoliti za podpredsednico te politične skupine. 

NENAD GLÜCKS 

PROFIMEDIA 

Naj ostanem ali grem (Should 

I Stay or Should I Go) je 

uspešnica britanske punk 

rock skupine The Clash iz 

leta 1981, z istim vprašanjem pa se zdaj 

soočajo v stranki SDS. Naj ostanejo v 

Evropski ljudski stranki ali gredo ven? 

Potem ko so voditelji držav članic EU 

Ursulo von der Leyen Evropskemu 

parlamentu predlagali za nov petletni 

mandat, v ozadju znotraj Evropske ljudske 

stranke brbota. 

Glasovanje o Ursuli von der Leyen 

bi bilo lahko že kmalu, med 16. in 19. 

julijem, ko bo ustanovno plenarno zasedanje 

Evropskega parlamenta. Kako 

poteka postopek? Evropski svet (voditelji 

držav članic EU) mora najprej s 

kvalificirano večino (gre za podporo 

vsaj 55 odstotkov držav, ki imajo vsaj 65 

odstotkov prebivalstva EU) nominirati 

kandidata za predsednika Evropske komisije. 

Tu ni bilo nobenih težav: Ursulo 

von der Leyen so podprli vsi voditelji 

razen madžarskega premierja Viktorja 

Orbana (bil je proti) in italijanske premierke 

Giorgie Meloni (vzdržana). 

Toda Nemko čaka veliko težji test, 

podpreti jo mora vsaj 361 od 720 poslancev 

Evropskega parlamenta (absolutna 

večina). Če ji bo to uspelo, Evropski svet 

skupaj z njo naredi seznam kandidatov 

za komisarje. Potem se ti predstavijo 

pristojnim odborom Evropskega parlamenta, 

nato poslanci glasujejo o zaupnici 

celotni komisiji. Če je ta z absolutno 

večino izglasovana, na koncu spet 

Evropski svet z omenjeno kvalificirano 

večino držav in prebivalstva potrdi vso 

Evropsko komisijo, kar je sicer bolj ali 

manj le še formalnost. 

NAPOVED JANEZA JANŠE 

Pri zmagovalki evropskih volitev v Sloveniji, 

stranki SDS, se zavzemajo za 

»padec« kandidatke, čeprav sodijo v isto 

politično skupino – Evropsko ljudsko 

stranko (European People's Party – EPP). 

Želijo si torej, da ne bi dobila potrebnih 

361 glasov evropskih poslancev. 

Pri NSi z Matejem Toninom (tudi oni 

so v skupini EPP) izbor von der Leynove 

podpirajo. Podpira jo tudi Gibanje 

Svoboda (njuna dva evropska poslanca 

155 4. 7. 2024

14 TEMA TEDNA 

Voditelji držav članic EU so na nedavnem Evropskem svetu v Bruslju (gostili so tudi predsednika Ukrajine Volodimirja 

Zelenskega) začrtali pot do enake neformalne koalicije na ravni EU, kot je bila do zdaj. Se bo EPP zato razbila? 

European Union 

Irena Joveva in Marjan Šarec), Matjaž 

Nemec iz SD pa bo glasoval proti. Tudi 

Vladimir Prebilič iz stranke Vesna von 

der Leynove ne podpira. 

Od devetih slovenskih poslancev bo 

tako dobila glas le treh. Toda glasovanje 

o njej bo najbolj zaznamovalo stranko 

SDS. Bodo res zapustili Evropsko ljudsko 

stranko, če bo na ravni Evropskega 

parlamenta in Evropske komisije sestavljena 

enaka neformalna koalicija treh 

skupin, kot je bila v preteklem mandatu 

(EPP, socialisti in liberalci)? Predsednik 

stranke Janez Janša je na predvolilnem 

soočenju s premierjem Robertom Golobom 

na N1info jasno dejal, da bo SDS 

v skupini EPP ostala, če bo ta sestavila 

sredinsko koalicijo z enim partnerjem z 

levice in enim z desnice (verjetno z ECR 

– Evropski konservativci in reformisti). 

Za zdaj ne gre v tej smeri, eno ključnih 

glasovanj pa bo ravno o Ursuli von der 

Leyen. Videlo se bo, kako razdeljena je 

EPP in koliko strank deli mnenje SDS. 

Matej Tonin: Von der 

Leynova ni idealna 

kandidatka, toda kdor bo 

proslavljal njen morebitni 

padec v parlamentu, se ne 

zaveda, da bodo naslednje 

možnosti slabše. 

155 4. 7. 2024 

PREŠTEVANJE V ZAKULISJU 

Evropska poslanka Romana Tomc iz vrst 

SDS (že tretji mandat v Evropskem parlamentu) 

je bila redkobesedna, za Domovino 

je glede koalicije v Evropskem 

parlamentu in razporejanja ključnih položajev 

dejala zgolj, da je treba počakati 

na glasovanje v Evropskem parlamentu 

o tem, ali bo Ursula von der Leyen obdržala 

položaj. Kot kaže, v zakulisju pri 

SDS delajo na tem, da se to ne bi zgodilo. 

Janša je bil kritičen do dogajanja, poudaril 

je, da se je razprava med evropskimi 

voditelji začela na napačnem koncu. Z 

delitvijo položajev in sklepanjem koalicij, 

še preden bi politične skupine definirale 

program za naslednjih pet let. To 

je SDS izpostavila tudi na zadnjem vrhu 

Evropske ljudske stranke. 

Pri SDS za ponovitev mandata podpirajo 

dosedanjo predsednico Evropskega 

parlamenta Roberto Metsolo, ki si 

po Janševem mnenju zasluži še en mandat. 

Po besedah Janše nimajo zadržkov 

glede predloga, da bi estonska premierka 

Kaja Kallas iz skupine liberalcev 

postala visoka zunanjepolitična predstavnica 

EU. Velike pomisleke pa imajo 

glede tega, da bi Ursula von der Leyen 

ostala predsednica Evropske komisije. 

Posebej sporno je zanje, da bo nekdanji 

portugalski premier Antonio Costa 

iz vrst socialistov vodil Evropski svet. 

Pri SDS ne vidijo dobre prihodnosti EU 

niti dobre prihodnosti Slovenije v njej v 

primeru ponovitve enake politične koalicije 

na ravni EU (EPP, socialisti in liberalci), 

kot je bila v prejšnjem mandatu. 

Na novinarsko vprašanje, ali je možno 

tudi, da bi v tem primeru zapustili 

EPP, je Janša odvrnil, da so na mizi vse 

opcije. Toda po njegovem glede na razmerje 

sil ni veliko možnosti, da bi enaka 

koalicija, ki je EU v preteklem mandatu 

vodila v deloma napačno smer, še naprej 

vodila povezavo. 

NASLEDNJI KANDIDAT SLABŠI? 

Kot je za Domovino pojasnil predsednik 

NSi in novi evropski poslanec Matej Tonin, 

bo podprl Ursulo von der Leyen za 

novi mandat predsednice Evropske komisije, 

s čimer se bo tudi držal dogovora 

med politično skupino EPP ter dvema 

drugima. Zadovoljen je, da se pri EPP 

niso pustili izsiljevati, s kom lahko sodelujejo 

in s kom ne. Gre za premik, ki ga 

pozdravlja in gre v smeri večjega upoštevanje 

izida volitev za Evropski parlament. 

Po besedah Tonina so liberalci in 

socialisti želeli, da se EPP odpove sode- 

Evropski poslanec Matej Tonin, predsednik 

NSi, si ne predstavlja, da bi bil v sedanji 

konstelaciji sil na čelu Evropske komisije 

nekdo bolj konservativen od von der Leynove. 

Tomo Strle/CITRUS

TEMA TEDNA 

15 

Jaka Krenker/DOMOVINA 

Nedavna izvolitev evropske poslanke 

iz vrst SDS Romane Tomc za podpredsednico 

EPP ne kaže, da namerava stranka zapustiti 

to politično skupino. 

lovanju z ECR (Evropski konservativci in 

reformisti), na kar EPP ni pristala. 

V njihovi politični skupini so se 

dogovorili, da bodo sodelovali s strankami 

oziroma skupinami, ki jih zaznamujejo 

proevropskost, proukrajinskost 

in spoštovanje vladavine prava. To 

pomeni potencialno sodelovanje tudi 

s skupino ECR in morda še s kom. Niti 

sama kandidatka von der Leynova se ni 

hotela izreči zoper sodelovanje z ECR. 

Kako Tonin komentira, da se pri ECR 

na čelu z italijansko premierko Giorgio 

Meloni vseeno čutijo odrinjene, saj niso 

del neformalne koalicije? Prvi človek 

NSi pravi, da so še vedno pomembni 

položaji znotraj Evropske komisije in 

Evropskega parlamenta, pri katerih bo 

treba upoštevati dober rezultat ECR na 

volitvah. Mimogrede, postali so tretja 

najmočnejša stranka v Evropskem parlamentu 

s 83 poslanci. 

V zvezi z odločitvijo tistih, ki ne nameravajo 

podpreti Ursule von der Leyen 

ob glasovanju v Evropskem parlamentu, 

meni, da je lahko posledica njene zavrnitve 

zgolj slabši kandidat oziroma kandidatka 

za mesto predsednika Evropske 

komisije. V sedanji konstelaciji sil si ne 

predstavlja, da bi lahko na čelo komisije 

prišel nekdo bolj konservativen od nje. 

Sam ocenjuje, da von der Leynova ni idealna 

kandidatka, toda kdor bo proslavljal 

njen morebitni padec v parlamentu, se 

ne zaveda, da bodo naslednje možnosti 

Dr. Miro Haček: Zakaj bi 

Romana Tomc prevzela 

podpredsedniško mesto v 

EPP, če bi stranka SDS nato 

zapustila EPP? 

slabše. Poslancev EPP in ECR je skupaj 

preprosto premalo, da bi lahko dosegli 

izvolitev bolj konservativnega kandidata. 

Bodo pa pri EPP sodelovali z ECR tako 

na ravni komisije kot parlamenta, kar se 

mu zdi pomemben dosežek. 

ŽELJA PO NEODHODU 

Kako gleda na možnosti stranke SDS, 

kjer so pred volitvami dali vedeti, da jih 

ne bo več znotraj skupine EPP, če bo ta 

skušala tvoriti enako koalicijo kot do 

zdaj, politični analitik dr. Miro Haček, 

profesor na FDV? Zgodba še ni zaključena, 

opozarja dr. Haček. Predlog Evropskega 

sveta za Ursulo von der Leyen 

mora najprej podpreti absolutna večina 

poslancev Evropskega parlamenta. Glasovanje 

je tajno, pri čemer del poslancev 

EPP (med njimi tudi SDS-ovi) in tudi 

del socialistov že javno napoveduje, da 

njihove podpore ne bo. 

Če ji ne bo uspelo, se znajo karte 

premešati na novo in tudi koalicijska 

razmerja se utegnejo drugače postaviti. 

Zelo zanimivo pa bo opazovati, kako bo 

ravnala SDS, če bo von der Leynova izvoljena 

in se bo vzpostavila stara koalicija 

s socialisti in liberalci, ki smo ji bili 

priča v prejšnjem mandatu. Do zdaj so 

se pri SDS večinoma držali tistega, kar 

so napovedali, ugotavlja Haček. 

Je pa Romana Tomc po volitvah postala 

podpredsednica strankarske skupine 

EPP (skupaj imajo deset podpredsednikov). 

To kaže na željo po obstanku 

v skupini, pri čemer bi imela znotraj 

skupine SDS s Tomčevo na tem položaju 

večji vpliv. Dodajmo, da bo skupino EPP 

v parlamentu še naprej vodil Manfred 

Weber iz bavarske stranke Krščanska 

socialna unija – CSU. 

MELONIJEVA 

UPRAVIČENO KRITIČNA 

Dr. Haček meni, da so upravičene kritike 

italijanske premierke Melonijeve 

(ključna v skupini ECR) glede izločanja 

ECR iz pogovorov o položajih na ravni 

EU in bodočem povezovanju. Melonijeva 

namreč pravi, da očitno za nekatere 

voditelje državljani članic EU niso dovolj 

pametni za sprejemanje določenih 

odločitev in da je zanje oligarhija edina 

sprejemljiva oblika demokracije, s čimer 

se ona ne strinja. 

Bi bilo smotrno, da bi tri do sedaj povezane 

politične skupine v Evropskem 

parlamentu sprejele medse še ECR? »Ne 

morem reči, da Melonijeva nima v mnogočem 

prav,« ocenjuje Haček. Takšno 

dogovarjanje zgolj nekaterih in izločanje 

drugih ni ravno politika, ki bi utrjevala 

zaupanje v demokratične procese 

znotraj EU. »Kdo pa je izvolil Ursulo 

von der Leyen? Nihče, niti za evropsko 

poslanko ni kandidirala. Da nekdo dobi 

kar tako najmočnejši položaj znotraj 

EU in upravljanje z ogromnim proračunom, 

je nekoliko smešno, mar ne?« 

Hkrati v Evropi kritiziramo voditelje 

po svetu, ki so izvoljeni, pa četudi na 

sporne načine. EU je zajadrala v neko 

čudno smer. Gremo proti demokratičnemu 

deficitu, meni profesor. Če bo šlo 

tako naprej, se ne smemo čuditi, če se 

bo na naslednjih evropskih volitvah še 

več ljudi odločilo podpreti stranke, ki 

zagovarjajo drugačno EU. 

Po besedah političnega analitika 

dr. Mira Hačka bo imela SDS znotraj EPP 

nekoliko večji vpliv, saj ima štiri poslance, 

Tomčeva pa je postala podpredsednica te 

politične skupine. 

Klemen Lajevec/DOMOVINA 

155 4. 7. 2024

16 TEMA TEDNA 

Kdo pa je izvolil Ursulo 

von der Leyen? Nihče, 

niti za evropsko poslanko 

ni kandidirala. 

ECR KOT EPP 

PRED DVAJSETIMI LETI 

Se mu zdi ustrezno, da se v večinskih 

slovenskih medijih označuje ECR za 

skrajno desno? Ne. Gre za folkloro slovenskih 

prevladujočih medijev, ki vse, 

kar je desno od Evropske ljudske stranke, 

označujejo kot skrajno. Vseh levo od 

socialnih demokratov pa ne označijo 

za skrajne. Zanje skrajno leve stranke 

sploh ne obstajajo. Naš sogovornik še 

ni slišal, da bi katero na evropski ravni 

tako imenovali, čeprav seveda so. Levica 

(The Left) gotovo je skrajno leva. 

ECR bi Haček označil kot močno 

desno ali tradicionalno desno stranko, 

ne bi pa je uvrstil med skrajne. V tej 

skupini se ne zavzemajo za ukinitev ali 

razvodenitev Evropske unije. »Morda 

lahko celo rečemo, da zastopajo stališča, 

kot jih je pred 20 leti EPP. Evropska 

politika se je premaknila toliko v levo, 

da šteje danes EPP bolj za politično sredino 

kot za desnosredinsko stranko.« 

Koalicija sredinske stranke (EPP), levosredinske 

(liberalci) ter leve (socialisti) 

ni uravnotežena koalicija. Umanjka 

nekdo z desne. V prejšnjem mandatu so 

podporo vodilnim trem skupinam običajno 

dajali tudi Zeleni. Najbrž bo tako 

tudi naprej, čeprav so na volitvah precej 

izgubili. A zdi se, kot da jih niti ne potrebujejo 

več. 

VON DER LEYNOVO 

BI IZVOLILA LEVICA 

Stranka SDS ima po besedah profesorja 

težavo s tem, da je šla verjetno EPP nekoliko 

preveč na sredino zanje, pri ECR 

pa so nekoliko bolj desno od njih. SDS je 

nekje vmes. Bodo izgubili del podpornikov, 

če ostanejo znotraj EPP? Nekateri 

so na primer na družbenih omrežjih že 

pisali, da so to zadnje volitve, na katerih 

so glasovali za SDS, če bo ta ostala 

del skupine EPP. Haček meni, da bo odnos 

volivcev odvisen od tega, kako se 

bo stranka postavila znotraj EPP. Če bo 

odrekla podporo Ursuli von der Leyen 

in nato pri večini odločitev ne bo podpirala 

nove Evropske komisije, bo pa 

155 4. 7. 2024 

znala hkrati dobro obrazložiti, zakaj je 

še vedno del EPP, najbrž izgube podpore 

volivcev ne bo. 

Pred volitvami se obljubi marsikaj, 

do naslednjih evropskih pa je pet let. 

Vprašanje je, kaj bi bila zanje alternativa. 

Mar ne vidi možnosti, da bi šla SDS 

pod okrilje ECR? »To bi bila opcija, če 

Romana Tomc ne bi prevzela prestižnega 

podpredsedniškega mesta v EPP. Zakaj 

bi prevzela podpredsedniško mesto, 

če bi stranka nato zapustila EPP?« 

Opozoriti velja, da poslanci EPP v 

koaliciji s socialisti in liberalci ne bi 

imeli večine v okviru te trojice. Skupaj 

imata namreč omenjeni dve skupini 

več poslancev od EPP. Odločitve 

se bodo sprejemale podobno kot v 

prejšnjem mandatu, pri čemer politični 

analitik ne verjame, da bo ECR 

pri glasovanjih pomagala EPP. Če bi 

tudi Evropski parlament sledil scenariju, 

kakršnega so začrtali voditelji 

držav članic v Evropskem svetu, pričakuje 

čez pet let bolj korenit premik 

v desno. Tedaj bo morda ECR že druga 

najmočnejša skupina. Če bo von der 

Leynova zdaj izvoljena, bo večinoma 

s podporo levih poslancev. Volitve 

so dale odločevalcem znak, da bi 

se moralo na ravni politik EU nekaj 

spremeniti, vsaj pri nepremišljenem 

zelenem prehodu. 

Italijanska premierka Giorgia 

Meloni, najbolj vplivna v 

politični skupini Evropskih 

konservativcev in reformistov, 

je ogorčena, ker so ECR izločili 

iz neformalne koalicije. 

PROFIMEDIA 

SLOVENIJA ŽRTEV 

DVOJNIH VATLOV 

Zakaj prihaja po mnenju Hačka do tako 

izrazitih dvojih vatlov Evropske komisije, 

ko gre za Slovenijo? Do spornih potez 

Janševe vlade so bili kritični, v času 

Golobove vlade pa so v zvezi s širokim 

čiščenjem »janšistov«, političnim ugrabljenjem 

javne RTV Slovenija, neupoštevanjem 

odločbe ustavnega sodišča glede 

sodniških plač, kar je napad na neodvisnost 

sodstva … dosledno tiho. Zato, ker 

smo pač majhna država, pojasni. Privoščijo 

si to, česar si pri velikih ne bi. 

Niti sama EPP ni bila prav preveč 

motivirana, da bi na kaj v Sloveniji 

opozorila. Morda bo imela SDS zdaj 

nekoliko večji vpliv, namesto dveh 

bo imela štiri evropske poslance in še 

podpredsednico EPP. Sicer pa so odzivi 

posameznih evropskih komisarjev 

do posameznih držav članic odvisni 

od politične skupine, iz katere izhajajo, 

von der Leynova se s tem ni veliko 

ukvarjala. Haček predvideva, da se bo 

vpliv Evropske unije v svetu še zniževal, 

če ta ne bo nagovorila stvari, o katerih 

je bilo govora v času volilne kampanje 

po Evropi – varnost, migracije, zeleni 

prehod, konkurenčnost gospodarstva. 

Toda s praktično enako koalicijo, ki se 

s tem ni znala soočiti, je veliko vprašanje, 

kako bo šla EU naprej.

AKTUALNO 

17 

maps.google.com 

Nakup stavbe na Litijski: Iz poročila je razvidno, da 

se je Švarc Pipanova strinjala z vsemi predlogi glede 

iskanja virov sredstev za novo stavbo ter da ni odredila 

izdelave lastne cenitve. Po cenitvi se je izkazalo, da je 

stavba v resnici vredna 6 milijonov evrov, država pa je 

zanjo zapravila 1,7 milijona evrov več. 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

LITIJSKA: 

obremenjujoča poročila 

Prejšnji teden je v javnost prišlo poročilo Službe za notranjo revizijo na pravosodnem 

ministrstvu. Poročilo je rezultat večmesečnega prečesavanja dokumentacije, kot se je 

izkazalo, enega najbolj spornih nakupov države v zadnjih letih. Osnutek poročila ima 

več kot 90 strani. 

Zgodba z Litijsko se je začela z 

idejo pravosodnega ministrstva 

o nakupu nove sodne stavbe. 

Julija lani so na ministrstvo 

prispele tri ponudbe. Podjetje Kompas 

Shop je ponudilo skoraj 3.000 kvadratnih 

metrov velike prostore na naslovu 

Ajdovščina 1–4 v Ljubljani, kupnina bi 

znašala 4,4 milijone evrov. Drugo ponudbo 

je pripravilo podjetje Monetic za 

dobrih 10.000 kvadratnih metrov velike 

prostore na Dalmatinovi 2a ter kupnino 

19 milijonov evrov. Tretja je bila ponudba 

podjetja Rajski vrt, kjer je Sebastjan 

Vežnaver za dobrih 5.000 kvadratnih 

metrov predlagal 7,7 milijona evrov kupnine. 

Ta ponudba je bila izbrana. 

Ministrstvo za pravosodje v svojem 

proračunu ni imelo dovolj denarja 

za nakup. Kot so ugotovili revizorji 

pravosodnega ministrstva, je prišlo do 

nezakonite prerazporeditve sredstev. 

Minister za finance Klemen Boštjančič, 

tedanja ministrica za pravosodje Dominika 

Švarc Pipan, Služba vlade za zakonodajo, 

Vlada RS in predsednik vlade 

Robert Golob so, kot je moč razbrati iz 

poročila, s svojimi ravnanji kršili določila 

Zakona o javnih financah, saj so 

za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine 

nezakonito prerazporedili 

sredstva s postavke Tekoče proračunske 

rezerve na postavko Investicije in 

investicijsko vzdrževanje zgradb. 

Ker je način porabe proračunskih 

sredstev pod kontrolo Računskega sodišča, 

ugotovitve državnih revizorjev pravosodnega 

ministrstva še ne bodo imele 

pravnih posledic. Svoje poročilo pripravljajo 

tudi na Računskem sodišču, ki pa 

naj bi tudi bilo precej obremenjujoče do 

omenjenih političnih akterjev. 

NAVODILA ŠVARC PIPANOVE 

Bivša ministrica Švarc Pipanova je pred 

časom govorila, da so jo strokovne službe 

pri nakupu sodne stavbe zavajale, 

iz revizije pa izhaja, da temu ni tako. Z 

nakupom, za katerega pravosodno ministrstvo 

v svojem proračunu ni imelo 

denarja, je želela seznaniti ministra za 

finance Boštjančiča, češ da 7,7 milijona 

evrov za državo že ne bi mogel biti pretiran 

zalogaj. 

Podrejenim je Švarc Pipanova naročila, 

naj denar iščejo znotraj proračuna, 

preverijo financiranje preko leasinga 

ter raziščejo vrednosti zemljišč, ki bi jih 

ministrstvo lahko prodalo, da bi za nakup 

lažje prepričalo Boštjančiča in Goloba. 

To so: zemljišče ob Dunajski cesti, 

kjer bi sprva morala stati nova sodna 

palača; zemljišče na Masarykovi cesti 

ob glavni železniški postaji, kjer je bila 

155 4. 7. 2024

18 

AKTUALNO 

v preteklosti tudi že načrtovana sodna 

stavba, zdaj pa je tam parkirišče; ter zemljišče 

na Povšetovi ulici, kjer bodo po 

zgraditvi novega zapora v Dobrunjah 

prazni prostori zdajšnjega pripora in 

ljubljanskega zapora. 

Iz poročila je razvidno, da se je 

Švarc Pipanova strinjala z vsemi predlogi 

glede iskanja virov sredstev za 

novo stavbo ter da ni odredila izdelave 

lastne cenitve. Po cenitvi se je izkazalo, 

da je stavba v resnici vredna 6 milijonov 

evrov, država pa je zanjo zapravila 1,7 

milijona evrov več. 

Pooblastilo za vodenje nakupa je 

bilo podeljeno januarja 2024, potem ko 

je bila stavba že kupljena. Še pred odhodom 

z ministrstva pa je Švarc Pipanova 

revizijo očitno želela ustaviti. Ko je revizija 

že potekala, je takratnemu začasnemu 

generalnemu sekretarju Žarku 

Bogunoviču odredila, da se revizorki 

Suzani Hötzl odvzamejo vse pravice 

dostopa do dokumentacije. 

155 4. 7. 2024 

NEKAKOVOSTNA 

PRODAJNA POGODBA 

18. decembra lani je bil nakup nove sodne 

stavbe ustavljen. Ministrica Švarc 

Pipanova je sporočila, da minister za 

finance ne more zagotoviti finančnih 

sredstev iz proračuna. Kot je revizorki 

razlagal takratni generalni sekretar 

Uroš Gojkovič, je Švarc Pipanova še 

vedno vztrajala pri novem sestanku z 

Boštjančičem. 

Že štiri dni kasneje (22. decembra) je 

na finančnem ministrstvu potekal nov 

sestanek, ki je bil sprva namenjen gradnji 

novega zapora v Dobrunjah. Vprašanje 

nakupa sodne stavbe sta odprla 

državni sekretar pravosodnega ministrstva 

Igor Šoltes in vodja Boštjančičevega 

kabineta Klemen Babnik. Boštjančič 

se je z nakupom stavbe strinjal. 

Zaradi praznikov je bilo časa za pripravo 

nove dokumentacije zgolj tri dni. 

Pripravljena je bila prodajna pogodba. 

Potrdile so jo sicer številne službe ministrstva, 

a so v njej revizorji ugotovili več 

nepravilnosti. Pogodba ni vsebovala 

predplačila, ampak zgolj plačilo celotne 

kupnine v izjemno kratkem času. Tako 

strokovnim pravosodnim službam niti 

ni bila dana možnost, da bi se o dodatnih 

zavarovanjih kupnine pogovarjale, 

kaj šele, da bi prišlo do dogovora s prodajalcem 

ali do realizacije. Običajno je 

rok za plačilo kupnine en mesec. 

Poročilo še navaja, da država ni 

ravnala v skladu s standardom dobrega 

gospodarja. Pri energetski izkaznici 

stavbe ni bilo navedeno, da stavba več 

let ni bila v uporabi, prav tako ne, ali je 

sploh primerna za uporabo. Bonitetna 

ocena podjetja Rajski vrt pa razkriva, 

da je bilo podjetje ustanovljeno zgolj za 

izvedbo nakupa nepremičnine na Litijski 

in njeno nadaljnjo prodajo. 

PREVENTIVNO 

USTRAHOVANJE? 

Nakup stavbe na Litijski zdaj preverja 

tudi Nacionalni preiskovalni urad 

(NPU). Zlorabe položaja pri poslu je 

osumljenih 13 ljudi, protipravna premoženjska 

korist, ki je nastala z omenjenim 

kaznivim dejanjem, pa znaša 

najmanj 3,4 milijona evrov. 

Kmalu po razkritju, da je država 

stavbo preplačala za 1,7 milijona evrov, 

je bivša ministrica Švarc Pipanova več 

ljudi obtožila korupcije. Tako so v začetku 

marca državnemu sekretarju 

Urošu Gojkoviču in Simonu Starčku 

Pooblastilo za vodenje 

nakupa je bilo podeljeno 

januarja 2024, potem ko je 

bila stavba že kupljena. 

izrekli opozorilo pred redno odpovedjo 

pogodbe o zaposlitvi, saj naj bi »večkrat 

in načrtno prekrivala ali lažno prikazovala 

dejstva oziroma prirejala informacije 

oziroma drugače zavajala vodstvo 

ministrstva za pravosodje«. 

Vodstvo ministrstva Gojkoviču in 

Starčku ni pojasnilo, kaj konkretno 

naj bi kršila oziroma katerih navodil 

se nista držala, zato revizorka Hötzl 

ocenjuje, da je Švarc Pipanova z opozoriloma 

pred odpovedjo zlorabila ta delovnopravni 

institut za »izživljanje nad 

zaposlenima kot šibkejšima strankama 

v obliki nedopustnega preventivnega 

ustrahovanja in discipliniranja«. 

NOVE HIŠNE PREISKAVE, 

NOVI OSUMLJENI 

Nacionalni preiskovalni urad je za 

24ur potrdil, da so opravili nove hišne 

preiskave v povezavi z zlorabami pri 

nakupu razpadajoče stavbe na Litijski. 

Te preiskave so se zgodile približno tri 

mesece po prvih. Potekale so ravno na 

dan primopredaje med pravosodnima 

ministricama. Policisti so kot glavnega 

osumljenca preiskali že omenjena 

Uroša Gojkoviča in Simona Starčka, 

pa še nekatere druge uslužbence ministrstva, 

npr. Gojkovičevo namestnico 

Tinko Teržan, nekdanjo vodjo službe 

za finance in proračun Janjo Gervas 

ter vodjo oddelka za pravne in splošne 

zadeve Matejo Žižek. Med osumljenimi 

sta bila tudi prodajalec nepremičnine 

Sebastjan Vežnaver ter sodni cenilec 

Anton Rigler. Preiskava je potekala v 

prostorih ministrstva za pravosodje, 

ne pa tudi v prostorih ministrstva za 

finance, saj so ustrezno dokumentacijo 

policistom predali sami. 

Na prvem seznamu osumljenih ni 

bilo niti Švarc Pipanove niti državnega 

sekretarja Šoltesa. Zdaj je preiskava 

razširjena še na Bredo Zorko in Enesa 

Draganovića. Zorkova je cenilka gradbene 

stroke in je avtorica dveh cenitev 

stavbe. Vrednost stavbe je leta 2019, 

preden jo je kupil Vežnaver, postavila 

pri 2,9 milijona evrov. Vežnaver jo je 

kupil za 1,7 milijona evrov. 

Druga cenitev je bila izdelana konec 

leta 2023, uradno jo je izvedel prej omenjeni 

Rigler. Ta je na koncu priznal, da 

je cenitev pravzaprav izdelala Zorkova. 

Isto stavbo je ocenila na 7,9 milijona 

evrov, in to zgolj štiri leta po prvi cenitvi, 

od katere je stavba dejansko zgolj še 

bolj propadala. 

Draganović je žalski podjetnik, ki 

je najmočnejši avtovlekar pokvarjenih 

in poškodovanih tovornjakov z naših 

avtocest. Ta je Vežnaverju pred petimi 

leti posodil dva milijona evrov. Pred pol 

leta, takoj za tem, ko so stavbo prodali 

državi, naj bi Vežnaver državi preko 

Draganovićevih podjetij vrnil več kot 

štiri milijone evrov. 

Kot je povedala sedanja pravosodna 

ministrica Andreja Katič, je notranje 

revizijsko poročilo prejela 14. junija. Ta 

teden naj bi bilo poročilo tudi javno objavljeno, 

a so kasneje dodali, da bodo to 

storili šele po prejemu dodatnih pojasnil 

revizorke. 

Ker naj bi revizijsko poročilo omenjalo 

premierja, so iz njegovega kabineta, 

kjer z omenjenim dokumentom 

niso seznanjeni, dodali, da bodo v kabinet 

pravosodnega ministrstva naslovili 

dopis s prošnjo, da jim skladno 

z obrazložitvijo ministrice in v okviru 

pristojnosti posredujejo vse relevantne 

informacije, povezane s pripravo poročila 

kot tudi samo poročilo.

AKTUALNO 

19 

LUKA SVETINA 

SHUTTERSTOCK 

GOLOBOVI VEGANI nad 

pediatre, ki nasprotujejo 

brezmesni prehrani za otroke 

Kabinet predsednika vlade je odprl novo fronto z zdravniki, zdaj tudi proti slovenski pediatrični 

in dietetični stroki. Strokovni svet za prehrano, ki ga je lani kot lastni posvetovalni 

organ ustanovil premier, je namreč v strokovno recenzirani reviji Nutrients objavil članek, 

ki odkrito zagovarja stališča, da je lahko dobro zasnovana veganska prehrana zdrava ter 

podpira normalno rast in razvoj otrok, če je le skrbno načrtovana in vsebuje tudi prehranska 

dopolnila. Pediatri in dietetiki temu ostro nasprotujejo. 

Spomnimo. Potem ko so zdravniki že lani 

ob ustanovitvi sveta za prehrano, ki ga je 

ustanovil Robert Golob, opozarjali, da so 

njegovi člani odkriti zagovorniki veganske 

prehrane brez ustreznih strokovnih kompetenc 

(in očitno tudi pod vplivom premierjeve partnerke 

Tine Gaber), so zdaj v isti reviji pediatri in dietetiki 

ostro kritizirali Jakšeta in kolege; med drugim 

članom Golobovega strateškega sveta očitajo tudi 

razpad vrednot. To, da otroci, ki uživajo vegansko 

prehrano, manko hranil zapolnijo z uživanjem 

prehranskih dopolnil (zlasti vitamina B12, ki ga 

brez mesa telo praktično ne more dobiti) in so 

pod dietetičnim nadzorom, je skupina najbolj uglednih 

pediatrov v državi ostro skritizirala. 

Trije člani Golobovega strateškega sveta za 

prehrano, športni trener Boštjan Jakše, specialist 

internist Zlatko Fras in živilska tehnologinja Nataša 

Fidler Mis, so v objavljenem članku v odprti 

znanstveni reviji Nutrients med drugim trdili, 

da nasprotovanja pediatričnih združenj veganski 

prehrani otrok in mladostnikov temeljijo na nekakovostnih 

in zastarelih študijah. V zadnjih dveh 

desetletjih naj bi bil opazen trend družin, ki se odločajo 

za veganstvo, češ da je to med drugim povezano 

z zmanjšanim tveganjem za razvoj debelosti, 

srčnih obolenj, diabetesa in nekaterih vrst raka. 

ZASTARELA LITERATURA 

»Predlagamo, da pediatrična združenja pogosto 

posodabljajo dokumente o stališčih in vključujejo 

nedavne visokokakovostne študije. Prizadevati si 

je treba za izboljšanje obeh vrst diet (veganske in 

vegeterijanske ter omnivorne) in zagotoviti, da sta 

155 4. 7. 2024

20 

AKTUALNO 

dobro zasnovani, sestavljeni predvsem iz 

polnovrednih živil in se pravilno izvajata. 

Bistveno je, da otroci na veganski dieti 

zaužijejo različna polnovredna rastlinska 

živila in/ali živila, ki so ustrezno obogatena 

s kritičnimi mikrohranili (tj. vitaminoma 

B12 in D, kalcijem, železom, cinkom in 

jodom),« ugotavljajo v zaključku svojega 

članka Jakše in kolega, na kar se je odzvalo 

13 slovenskih pediatrov in dietetikov v 

isti reviji. 

Zapisali so, da so stališča v članku 

v nasprotju s stališči pediatrične stroke. 

»Za tovrstno prehrano pri najbolj 

ranljivi populaciji v naši družbi – dojenčkih, 

malčkih, otrocih, mladostnikih 

in mladih odraslih – ni prepričljivih 

dokazov.« Dodajajo, da večina najnovejših 

smernic priporoča prehranska 

dopolnila pri otrocih, ki se prehranjujejo 

vegansko, zlasti vitamina B12, ki ga 

brez mesa praktično ni mogoče dobiti. 

Tovrstni veganski eksperimenti pa bi 

lahko imeli dolgoročne posledice za 

človeški mikrobiom. Opozarjajo tudi, 

da Nacionalni inštitut za javno zdravje 

v najnovejših smernicah za zdravo 

prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih 

ustanovah v Sloveniji ne podpira 

veganske prehrane. »Žalostno, da pod 

to vlado prihaja do razpada sistema in 

vrednot v znanosti,« so kritični. 

Pod članek so se podpisali Evgen 

Benedik, Matjaž Homan, Marko Pokorn 

(direktor Pediatrične klinike UKC 

Ljubljana), Bernarda Vogrin, Jernej Dolinšek, 

Matjaž Homšak, Mojca Juričič, 

Peter Najdenov, Andreja Širca Čampa, 

Nataša Bratina, Tadej Battelino in Denis 

Baš (predsednik Sekcije za primarno 

pediatrijo). 

NAVZKRIŽJE INTERESOV 

»Kolegi iz tujine nas sprašujejo, kaj se 

gre naša politika in ali res podpiramo 

takšne nebuloze, zato smo morali odgovoriti,« 

nas je v pismu opozoril dietetik 

Evgen Benedik, prvopodpisani pod 

Nacionalni inštitut za 

javno zdravje v najnovejših 

smernicah za zdravo 

prehranjevanje v vzgojnoizobraževalnih 

ustanovah 

v Sloveniji ne podpira 

veganske prehrane. 

155 4. 7. 2024 

Jaka Krenker/DOMOVINA 

Dietetik Evgen Benedik se ne strinja, da je 

brezmesna hrana dovolj dobra za rast in razvoj 

otrok in mladostnikov. 

Jakše in njegova nekdanja 

partnerka sta na plačilni listi 

podjetja Herbalife, dobiček 

podjetja pa je v letih Golobove 

vlade poskočil. 

strokovni članek, ki ugovarja ugotovitvam 

Jakšeta in druščine. Strokovnjaki 

se namreč ne morejo znebiti občutka, 

da poskušajo člani strateškega sveta 

javnost prepričati, da mora čez noč 

postati rastlinojeda in kupovati še prehranska 

dopolnila. 

Pri kritiki so jih podprli v Slovenskem 

pediatričnem združenju ter 

Združenju nutricionistov in dietetikov 

Slovenije. Avtorji so v kritičnem članku 

v reviji Nutrients opozorili na sporne 

prakse Golobovih strategov: navzkrižje 

interesov s podjetjem Herbalife postane 

očitno, če se obregnemo ob dejstvo, 

da sta tako Jakše kot njegova nekdanja 

partnerka na plačilni listi podjetja Herbalife, 

dobiček podjetja pa je v zadnjih 

letih, odkar je na oblasti Golob, ki ima 

sicer za partnerko glasno zagovornico 

veganstva Tino Gaber, poskočil. Ob tem 

kritiki dodajajo, da je v Sloveniji po zadnjih 

uradnih podatkih NIJZ leta 2017 

obelodanil, da se je za vegane opredelil 

manj kot en odstotek populacije. 

Članom strateškega sveta pediatrična 

stroka sicer že dlje časa očita, da poskušajo 

diktirati in pisati nove prehranske 

smernice za Slovenijo, čeprav nimajo 

znanja o osnovah biologije človeka in 

človeške presnove. Po naših informacijah 

je sicer za članke, ki se objavijo v 

strokovni reviji Nutrients, treba odšteti 

tudi do pet tisoč evrov, kar pomeni, da 

Golobova vlada tudi za ta namen namenja 

sredstva strateškemu svetu. 

Trije člani Golobovega sveta se v 

odgovoru, ki so ga naknadno objavili v 

reviji Nutrients, sicer branijo, da ponujajo 

zgolj razmislek o posodobitvi smernic 

in literature glede veganske prehrane 

ter da so zgolj premierjevi svetovalci. 

Jakše zavrača tudi očitke pediatrov, da 

je v navzkrižju interesov, ker je avtor 

prehranskega programa na rastlinski 

osnovi in priporoča rastlinske izdelke 

Herbalife. »Boštjan Jakše te obtožbe odločno 

zavrača in poudarja, da so popolnoma 

neutemeljene. Doktorska disertacija, 

ki jo je pripravil, je prepoznavna po 

svoji izjemni kakovosti,« pišejo v eni od 

točk. Dodajajo, da to tezo podpira šest 

znanstvenih člankov, ki so bili objavljeni 

v cenjenih znanstvenih revijah in so 

zbrali pomembne citate. 

PRIJAVE STROKOVNJAKOV 

O vojni v reviji Nutrients je poročala 

televizija Planet TV, Boštjan Jakše pa je 

zahteval popravek, ki se ga odgovorni 

urednik Uroš Urbanija ni odločil objaviti. 

Sicer pa so po naših informacijah 

pediatri in dietetiki zaradi svojih kritik 

na račun članov strateškega sveta za 

prehrano deležni tudi resnih pritiskov. 

Preko Slovenskega veganskega društva, 

v katerem imajo po naših informaci-

AKTUALNO 

21 

jah svoj vpliv vsi trije avtorji izvornega 

članka, zlasti Jakše, so objavili kritiko 

na račun specialista pediatrije Tadeja 

Battelina, ki je na nedavni okrogli mizi 

javno izpostavil, da otrokom močno 

odsvetuje vegansko prehrano, ki po njegovem 

zavira razvoj otrok in ima lahko 

dolgoročne posledice za njihovo zdravje, 

ki se pokažejo šele v odrasli dobi. 

Vegansko društvo ga je prijavilo 

Zdravniški zbornici Slovenije, češ da je 

njegova izjava, da je veganska dieta za 

otroke nevarna, nestrokovna. Kot je za 

Planet TV poudarila predsednica Zdravniške 

zbornice Slovenije, prijave, ki je bila 

naslovljena nanjo osebno, sicer še niso 

obravnavali, v skladu s pravili jo morajo, 

a je poudarila, »da je Tadej Battelino eden 

največjih strokovnjakov s področja presnove 

pri nas in tukaj bi tudi končala«. 

Ni malo strokovnjakov, ki menijo, da 

si Jakše in druščina upajo tako konkretno 

nad zdravnike zaradi domnevne politične 

podpore – tudi premierjeve partnerke 

Tine Gaber – kar sicer Jakše odločno 

zanika. V svojem jeznem zapisu, ki ga je 

naslovil na uredništvo Planet TV, je med 

drugim zapisal, da je Battelino že morda 

strokovnjak za diabetes, a da ga to še ne 

odvezuje zavezanosti strokovnosti, kar 

pa v svoji izjavi na okrogli mizi ni bil. 

Neprofesionalnost je Jakše očital celo 

Beovićevi, češ da prijave Battelina sploh 

ne bi smela komentirati in da bi morala 

priznati, da zadeve ne pozna. 

Po naših informacijah so tudi drugi 

pediatri in dietetiki zlasti s strani Jakšeta 

javno deležni verbalnih napadov, ki 

jih sami dojemajo kot »izjemno agresivne«. 

»Napade na Battelina vidimo kot 

poskus ustrahovanja, mi se oglašamo 

predvsem zato, da ne izpademo, kot da 

se strinjamo, komentarje pa podajamo 

na strokoven način,« nam je povedal 

Denis Baš, ki razkriva, da je pediatrično 

stroko najbolj zmotilo dejstvo, da 

članke o prehrani v otroškem obdobju 

pišejo ljudje, ki se ne ukvarjajo z otroki 

in nimajo praktičnih izkušenj. »Otroci 

so najbolj ranljiva skupina, potrebujejo 

širok spekter prehrane, da zdravo 

odrastejo, posledice napačne prehrane 

se lahko pokažejo šele čez leta. Imamo 

premalo podatkov in študij, da bi lahko 

eksperimentirali na otrocih.« 

»DAS EKSPERIMENT« 

Stroka strateškemu svetu očita, da v 

njem sploh ni pediatrov in dietetikov, 

in čeprav je pisanje prehranskih smernic 

interdisciplinarno, je mnenje laikov 

v svetu prevladalo. Ker imajo tudi dovolj 

glasne zvočnike, lahko vplivajo na ranljive 

skupine, denimo najstnice, ki so 

najbolj dovzetne za motnje prehranjevanja. 

»Moramo vedeti, da čim gremo 

v neko skrajnost, se poveča absolutna 

potreba po prehranskih dopolnilih, ker 

ne dobimo vseh sestavin, ki so nujna za 

razvoj otroškega telesa,« opozarja Baš. 

Tudi tuji strokovnjaki 

se čudijo, da je premier sam 

imenoval strateški svet 

za prehrano. 

Primer so beljakovine živalskega 

izvora, otroci v obdobju rasti jih najbolj 

potrebujejo, tudi železo se najbolje 

absorbira oz. je najbolj razpoložljivo v 

mesu. Tudi zato domena novih prehranskih 

smernic po besedah Baša ne more 

biti na politično imenovanem posvetovalnem 

organu. Dietetik Evgen Benedik, 

soavtor kritičnega članka v reviji Nutrients, 

poudarja, da morajo biti vsakršne 

spremembe zasnovane na trdnih znanstvenih 

temeljih, vsa združenja, tudi 

tuja, ki jih promovirajo in na katera se 

opirajo Jakše in kolegi, pa po besedah Benedika 

nimajo dovolj trdnih dokazov za 

nov premislek v javnem zdravju. »Moja 

prepričanja so nekaj, kar moram kot 

znanstvenik pustiti pred vrati. Ne smejo 

vplivati na moje odločitve. V reviji smo 

opozorili ravno na to, da se celo osebni 

interesi prepletajo z ugotovitvami avtorjev, 

razžaloščeni pa smo tudi, kakšnega 

agresivnega odziva smo bili deležni.« 

Benedik še dodaja, da se tudi tuji 

strokovnjaki čudijo, da je premier sam 

imenoval strateški svet, zaradi česar ta 

zgodba še zdaleč ni tako nedolžna. »Iz 

znanstvenih študij vemo, da so otroci, 

ki se prehranjujejo z vegansko prehrano, 

v povprečju za tri centimetre nižji 

od vrstnikov. Zadnja študija, ki je bila 

opravljena po vseh zahtevanih kriterijih, 

je tudi pokazala, da imajo takšni 

otroci tudi nižjo mineralno gostoto v 

kosteh. A smo žal še vedno priča manipulacijam 

s podatki s strani tistih, ki toliko 

časa obdelujejo pridobljene podatke, 

da jim le-ti pokažejo točno tisto, kar 

so želeli slišati,« zaključuje Benedik. 

155 4. 7. 2024

22 AKTUALNO 

BOBO 

Magnifico je bil v skupini, ki je leta 

2011 Jankovića nagovarjala, naj vstopi 

v državno politiko. Enajst let kasneje 

je lahko gradil hišo na nezazidljivem 

travniku ob koseški cerkvi. 

ANDREJ TOMELJ/ 

CASNIK.SI 

Brez Magnifica nam živeti ni 

Kaj stavke, kaj sesuto zdravstvo, kaj skokovito padanje Slovenije na lestvici konkurenčnosti, 

kaj slabi rezultati slovenskih petnajstletnikov v pismenosti. Le koga to zanima. 

Mi se ukvarjamo z evtanazijo, konopljo, Palestino, evropskim nogometom, ameriško 

košarko, bolnico Franja (tik pred praznikom državnosti) in seveda Magnificom. 

Švicarski inštitut za nadzor menedžmenta 

je ugotovil, da je konkurenčnost Slovenije 

med 67 državami v enem letu padla 

z 42. na 47. mesto. Pri OECD – PISA 

raziskujejo učinkovitost izobraževanja oziroma 

pismenost. Najnovejši podatki raziskave, pri 

kateri so sodelovali 15 let stari mladostniki iz 

83 držav, pri mladih iz slovenskih šol kažejo na 

splošen upad tako matematične kot tudi bralne 

in naravoslovne pismenosti. 

Ne samo upad, rezultati so globoko pod povprečjem. 

Kaj pa, če je kaj narobe z metodologijo pri 

OECD, saj imamo v osnovni šoli skoraj same odličnjake? 

Jalovi izgovori za naivneže. Nepismenim 

mladostnikom bo naša trenutna oblast verjetno 

prišla naproti z volilno pravico pri sedemnajstih 

ali celo šestnajstih letih. Z njo bodo pokazali, da 

jim je mar za mladino. Peresno lahka rešitev v primerjavi 

z dvigom kakovosti izobraževanja, da o 

vzgoji sploh ne govorimo. 

ROBERT PEŠUT – MAGNIFICO 

Kdo je pravzaprav ta nadpovprečno uspešen pop 

glasbenik v podpovprečni Sloveniji, zaradi katerega 

je pol državljanov in državljank tako rekoč v 

krču, ker še ni padla končna odločitev glede njegovega 

koncerta v Tivoliju? 

Wikipedija nas pouči, da je star oseminpetdeset 

let, da je po materi Belokranjici Slovenec 

in po očetu Srb, torej Jugoslovan, ki zviška gleda 

na sodržavljane. To je dokazal že večkrat, vendar 

mu slovenska publika še kar je z roke. Javno se je 

namreč pohvalil, da je na plebiscitu glasoval proti 

samostojnosti Slovenije, vendar, vse tako kaže, 

mu na slovenski pop sceni denar ne smrdi. Zna pa 

se dobro tržiti tudi v bratskih balkanskih državah. 

V letu 2020 je imel nekaj nesprejemljivih izpadov. 

Februarja je na Prešernovi proslavi za (ne) 

kulturni dan pel kvanto, ki je nekritično pripisana 

Prešernu: »Se nunam trebuhi rede, ker se farjem 

porivat puste.« Kar sami se vsiljujeta vprašanji, in 

155 4. 7. 2024

Komentar 

AKTUALNO 

23 

sicer: kdo je primitivca povabil med sodelujoče 

na proslavi in kakšna so miselna 

in estetska obzorja slovenske elite(?), 

ki mu je v Gallusovi dvorani CD navdušeno 

ploskala? Na začetku pandemije 

Covid-19 se je prodal Sparu in z oglasom 

hodil v zelje vrhunski poznavalki angleščine 

Alenki Bratušek. Sparov oglas »Hir 

aj kam, hir aj go« ogroža ponarodelo »Vi 

dont nid mani, vi džast nid tajm«. 

Magnifico ni samo glasbenik in zabavljač, 

ampak tudi priložnostni etnomuzikolog. 

Na Al Jazeeri se je v srbščini 

širokoustil in se norčeval iz slovenske narodnozabavne 

glasbe. V oddaji te televizije, 

ki ima zelo poveden naslov »Jug na sjeveru 

– Magnifico«, kot kakšen potopisec 

premleva mantre o karakterju Slovencev 

in objokuje razpad Jugoslavije. »Pričanje 

priče« je podloženo z njegovo skrbno 

izbrano muziko, kamera pa medtem lovi 

posnetke Ljubljane (najsevernejšega juga). 

Za Delo je izjavil: »Če kje domuje 

evropski soul ali blues, je to gotovo na 

Balkanu. Od Slovenije pa do Turčije in 

Bližnjega vzhoda.« Kako prosim? Ali to 

vendarle velja le za Belo krajino in Kostelsko, 

kjer so Uskoki pustili neizbrisen 

pečat, ali pa se sklicuje na balkanizacijo 

vse Slovenije, ki nezadržno napreduje. 

NAVEZA JANKOVIĆ – 

MAGNIFICO 

Kri ni voda. Tudi župan Zoran Janković 

je po očetu Srb in po materi Slovenec. 

Morda se prav zaradi tega neverjetno 

dobro razume s pop pevcem. Magnifico 

je bil v procesiji, ki je leta 2011 romala 

na ljubljanski magistrat, Jankovića nagovarjat, 

naj vstopi v državno politiko. 

Enajst let kasneje je Magnifico lahko 

gradil hišo na nezazidljivem travniku 

ob koseški cerkvi. Sprememba prostorskih 

aktov je mala šala za izbrance. 

Magnifico si je zamislil, da bi ob 

tridesetletnici svojega glasbenega delovanja 

imel koncert v Tivoliju. Menda 

je dvanajst tisoč vstopnic že prodanih. 

Naletel je na oviro, ker je Tivoli z Rožnikom 

in Šišenskim hribom z odlokom iz 

leta 2015 razglašen za krajinski park. 

Zavod za varstvo narave je Magnificu že 

drugič izdal odločbo, v kateri ni dal soglasja 

za koncert. Nastopil je trenutek, 

ko je šel v bitko za interese svojega prijatelja 

vsevedni in vsemogočni župan. 

Za junijsko sejo mestnega sveta je samovoljno, 

brez sodelovanja strokovnjakov, 

pripravil spremembe odloka. Določil 

je nekaj lokacij, kjer naj bi v prihodnje 

lahko rajali in uničevali krajinski park. 

Kako že gre tista pesem, ki ni ne valček 

ne polka, kot so smešne narodnozabavne 

viže, vedno v duru (prosto po Magnificu), 

ampak koračnica: »Na Slovenskem 

smo mi gospodar.« Naj gre za potencialno 

zastrupljanje vode ali teptanje parka ali 

popravljanje kandidatnih list za evropske 

volitve ali nepokopavanje mrtvih ali kadrovanje 

z veščinami najstarejše obrti ali 

poslovanje preko Banjaluke (KPL, podrtija 

v Stožicah) ali pajdašenje z beograjskim 

in banjaluškim nacionalistom ali prodajo 

telekomunikacijskega operaterja ali … ve 

se, kdo je gospodar. 

Matej Ključevšek/župnija Rakovnik 

Smo padli tako globoko, 

da »kulturnim kristjanom« 

za vabo na misijonski 

pogovor ponudimo 

razvpitega in v marsičem 

problematičnega estradnika? 

MAGNIFICO MISIJONAR 

Neverjetno, kakšen zdrs. Po vsem, kar je 

zapisano zgoraj, so rakovniški salezijanci 

na misijonsko srečanje povabili Magnifica. 

Smo padli tako globoko, da »kulturnim 

kristjanom« za vabo na misijonski 

pogovor ponudimo razvpitega in v marsičem 

problematičnega estradnika? Le 

kaj je povsem polni cerkvi vedel povedati 

v spodbudo k hoji za Kristusom? Kaj o 

osebnem odnosu s Presežnim? Ga je voditelj 

pogovora kaj povprašal o javnem klevetanju 

»farjev in nun«? Je bil veliki »poznavalec« 

slovenske glasbe izzvan, naj 

pove svoje mnenje o slovenski in evropski 

sakralni glasbi, tradicionalni – ne o Ritmu 

srca? Banalno čvekanje, med drugim tudi 

prošnja, naj mu verniki izmolijo lepo vreme 

v Tivoliju. Hudo! 

Zanimivo bo čakati na sadove Magnificovega 

misijonarjenja na Rakovniku. 

V sosednji župniji Trnovo zaradi 

pogovora z Jernejem Pikalom ni zaznati 

nobene spremembe. Število vernikov 

vztrajno pada pri mašah in prejemanju 

zakramentov, kot so krst, prvo sv. obhajilo, 

birma in poroka. 

V Katoliški cerkvi se je razpasla navada, 

ki ji pravimo pričevanje. Pričevalcem, 

ki so resnično doživeli Božji dotik ali pa si 

to samo umišljajo, dajemo priložnost, da 

javno spregovorijo o svoji pogosto zelo 

ovinkasti življenjski poti. Za konec tokratnega 

razmišljanja se vprašajmo, kakšen 

pričevalec je Magnifico. 

 

Le kaj je Magnifico vernikom povedal kot 

spodbudo v hoji za Kristusom? 

Nepismenim mladostnikom 

bo naša trenutna oblast 

verjetno prišla naproti 

z volilno pravico pri 

sedemnajstih ali celo 

šestnajstih letih. 

155 4. 7. 2024

24 SVET 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

PROFIMEDIA 

KAM GRE 

francoska politika? 

Nacionalni zbor (RN), ki ga vodita Marine Le Pen in Jordan Bardella, 

je osvojil prvo mesto v prvem krogu zakonodajnih volitev v nedeljo. 

Rezultat predstavlja pomemben 

uspeh za stranko, prej imenovano 

Nacionalna fronta, ki je zdaj 

na dobri poti do cilja, da obrne 

francosko politiko na glavo. Tabor 

francoskega predsednika Emmanuela 

Macrona je v prvem krogu predčasnih 

zakonodajnih volitev v nedeljo osvojil 

tretje mesto, tako za Nacionalnim zborom 

kot za novim levičarskim zavezništvom. 

Spremljamo napet in negotov 

teden volilne kampanje pred drugim 

krogom, ki bo v nedeljo. 

Če bo zmagala nova večina zakonodajalcev, 

ki nasprotuje Macronu, bo 

ta prisiljen za premierja imenovati političnega 

nasprotnika, kar bo bistveno 

spremenilo notranjo politiko Francije 

in zmešalo njeno zunanjo politiko. Še 

posebej, če bo prisiljen vladati skupaj z 

Jordanom Bardello, 28-letnim predsednikom 

Nacionalnega zbora. Če ne bo 

jasne večine, lahko državo čakajo meseci 

političnega zastoja ali pretresov. 

Macron, ki je izključil možnost odstopa, 

namreč še eno leto ne more razpisati 

novih zakonodajnih volitev. 

NEPRIČAKOVANE VOLITVE 

Zakonodajne volitve v Franciji običajno 

potekajo le nekaj tednov po predsedniški 

tekmi in običajno dajejo prednost stranki, 

ki je osvojila predsedniški položaj. Zaradi 

tega je manj verjetno, da bodo zakonodajna 

glasovanja pritegnila volivce, od 

katerih se mnogi počutijo, kot da je izid 

vnaprej določen. 

Toda to glasovanje – predčasne volitve, 

ki jih je Macron nepričakovano 

razpisal – je bilo drugačno. Udeležba je 

bila v nedeljo skoraj 67-odstotna, kar je 

precej več od 47,5-odstotne udeležbe v 

prvem krogu zadnjih parlamentarnih 

volitev leta 2022. Ta porast je odraz 

močnega zanimanja za tekmo z visokimi 

vložki in prepričanja volivcev, da lahko 

njihova glasovnica temeljito spremeni 

potek Macronovega predsednikovanja. 

Trenutno se najbolj verjetna zdita dva 

izida. Zdi se, da si le RN lahko zagotovi 

dovolj sedežev za absolutno večino. Če 

155 4. 7. 2024 

bo tako, Macron ne bo imel druge izbire, 

kot da Bardello imenuje za predsednika 

vlade. Bardella bi nato sestavil kabinet 

in nadzoroval notranjo politiko. Predsedniki 

države so tradicionalno v takih scenarijih 

obdržali nadzor nad zunanjo politiko 

in obrambnimi zadevami, vendar 

ustava ne ponuja vedno jasnih smernic. 

Če pa si RN ne bo uspela zagotoviti 

absolutne večine – Bardella je dejal, 

da brez nje ne bo vladal - se lahko Macron 

sooči z neobvladljivim spodnjim 

domom, z dvema velikima blokoma na 

desni in levi, ki mu nasprotujeta. Njegova 

precej okrnjena sredinska koalicija, 

stisnjena med skrajnostmi, bi bila tako 

skrčena na relativno nemoč. 

Še vedno tudi ni jasno, koga bi Macron 

lahko imenoval za premierja, če nihče v 

parlamentu ne bo imel večine. Predsednik 

bi lahko poskušal sestaviti koalicijo, 

a Francija tega za razliko od Nemčije ni 

vajena. Prav tako ni navajena na začasno 

Jean-Marie Le Pen je leta 1972 ustanovil 

Nacionalno fronto, pod vodstvom Marine Le 

Pen stranka ni več radikalna. 

vlado, ki skrbi za vsakodnevne posle vodenja 

države, dokler ne pride do političnega 

preboja, kot se je to zgodilo v Belgiji. 

KAJ OBLJUBLJA 

NACIONALNI ZBOR 

RN je stranka, ki sebe opisuje kot desnico, 

množični mediji pa jo označujejo za 

»skrajno desnico« predvsem zaradi njenega 

odločnega nasprotovanja sprejemanju 

nezakonitih migrantov v EU. RN 

je pred prvim krogom predčasnih zakonodajnih 

volitev objavila svoje politične 

prednostne naloge. Bardella je obljubil, 

da bo, če bo izvoljen, povečal kupno 

moč Francije, vrnil avtoriteto šolam 

in spremenil zakonodajo, da bo olajšal 

izgon tujcev, obsojenih za kazniva dejanja. 

Ponovil je načrte za zaostritev meja 

in otežitev pridobivanja državljanstva 

tujcem, rojenim na francoskih tleh. Zaradi 

takšnih stališč ga levica obtožuje 

širjenja »skrajno desničarskih politik«.

SVET 

25 

Ponovil je tudi, da bo takoj ob prevzemu 

funkcije vložil predlog zakona o 

znižanju DDV na energijo z 20 odstotkov 

na 5,5 odstotka ter se z Evropsko 

unijo ponovno pogajal o francoskih 

stroških energije. 

Obljubil je tudi »velik pok avtoritete« 

v šolah, vključno s prepovedjo mobilnih 

telefonov in poskusno uvedbo 

šolskih uniform, predlog, ki ga je pred 

tem podal Macron. 

Kar zadeva zunanjo politiko, je Bardella 

dejal, da RN nasprotuje pošiljanju 

francoskih vojakov v Ukrajino, vendar 

bo še naprej zagotavljala logistično in 

materialno podporo. Dejal je tudi, da bo 

njegova stranka, ki je imela tesne vezi 

z Rusijo pred njeno invazijo na Ukrajino, 

»izjemno pozorna« na poskuse Moskve, 

da bi se vmešavala v francoske zadeve. 

Platforma stranke, objavljena na 

njeni spletni strani, pravi, da bodo delodajalci 

pet let lahko zvišali plače za 

deset odstotkov brez plačila socialnih 

prispevkov. Bardella je dejal, da je 

program »preračunljiv in razumen«, 

vendar ni navedel konkretnih številk 

in vztrajal, da bi proračunski primanjkljaj 

v višini 12 milijard evrov, ustvarjen 

z znižanjem DDV, pokrili z zapiranjem 

davčnih vrzeli in zmanjšanjem socialnih 

ugodnosti za tujce. Temelj politike 

RN je zamisel o »nacionalni prioriteti« 

za socialne ugodnosti, ki so rezervirane 

samo za Francoze. 

Bardella je tudi dejal, da se je njegova 

stranka pripravljena pogajati o 

»izjemah«, ki bi Francijo odvezovale od 

številnih pravil EU, vključno s ciljem 

uzakonitve »nacionalne preference« za 

francoska podjetja in kmetijstvo, kar je v 

nasprotju s pravili enotnega evropskega 

trga. Govoril je tudi o prizadevanjih za 

revizijo prostotrgovinskih sporazumov 

EU, ki ne »spoštujejo« Francije in preprečujejo 

kakršnokoli nadaljnjo širitev EU. 

RADIKALIZEM 

ALI PRAGMATIZEM? 

Jordan Bardella bi lahko postal najmlajši 

premier v francoski zgodovini. To 

bi pomenilo eno največjih sprememb 

usode političnega gibanja v Evropi, 

piše za UnHerd Francois Valentin. Ko 

je Jean-Marie Le Pen leta 1972 ustanovil 

Nacionalno fronto, je bila stranka 

dom eklektične skupine kolaboracionistov, 

résistantov , nekdanjih poujadistov 

in nostalgikov »francoske Alžirije«. 

V osemdesetih letih je skrajna desničarska 

stranka postala strašilo francoske 

politike, strupena volilna nikogaršnja 

Le Penova je porabila 15 let 

za »razstrupljanje« svoje 

stranke, izključila številne 

radikalce, spremenila njeno 

ime in se celo spopadla s 

svojim očetom. 

dežela, ki jo je Le Penova naklonjenost 

antisemitizmu naredila nezaželeno. Ko 

je dosegel drugi krog predsedniških volitev 

leta 2002, je to veljalo za katastrofo 

za narod, vendar Le Pen starejši in njegova 

radioaktivna znamka nikoli nista 

mogla prevzeti oblasti. 

Čeprav se tako strupene zapuščine 

ni mogoče popolnoma otresti, današnja 

stranka, ki jo vzgaja Marine Le Pen, Jean-Mariejeva 

hčerka, ni več radikalna 

skupina na robu francoske politike. Iz 

skrajne desnice se je premaknila na 

desnico in zato osvojila znatno več volilnih 

glasov. Le Penova je namreč 15 

let porabila za »razstrupljanje« svoje 

stranke, izključila številne radikalce, 

spremenila njeno ime in se med tem 

celo spopadla s svojim očetom. 

Stranka, ki je nekoč zagovarjala 

izstop Francije iz EU, se od leta 2017 

izogiba vsemu, kar je videti kot agresiven 

evroskepticizem. Danes je njena 

vzornica v Evropi Giorgia Meloni: italijanska 

zagovornica nacionalizma znotraj 

EU in ne nacionalizma v eni državi. 

Tudi glede svoje kritike Nata je 

RN omilila svoje stališče in navedla 

zaskrbljenost glede sporočila, ki bi 

ga poslala francoskim zaveznikom v 

Ukrajini. Dejansko se zdi, da je vojna 

v Ukrajini stranko cepila od njenih 

prejšnjih znakov putinofilije. RN morda 

niso največji zagovorniki Kijeva, a tudi 

niso nasprotovali večini francoskih paketov 

pomoči v zadnjih mesecih. 

IDEOLOŠKI KOMPROMISI 

Celo pri priseljevanju, najbolj radikalni 

platformi RN, lahko opazimo duh 

zmernosti. Pravzaprav se to vprašanje 

za Bardella po pomembnosti uvršča 

šele na tretje mesto, za življenjskimi 

stroški in varnostjo. Velik del vodstva 

RN je preprosto medlih in običajnih 

nekdanjih desničarjev. Ko so leta 2022 

v parlamentu dobili 89 poslancev, jim 

je Le Penova naročila, naj si nadenejo 

kravato in naj ne delujejo kot obrobni 

agitatorji. Ti so jo ubogali in začeli o 

različnih vprašanjih taktno glasovati 

tako z levico kot z makronisti. V prvem 

letu mandata je 89 poslancev RN podprlo 

približno polovico macronističnih 

zakonov – vse od skvotov do jedrske 

energije - a so podprli tudi levico pri odmevnih 

poskusih cenzure vlade. 

Posledično so volivci RN začeli 

obravnavati kot normalno stranko. 

Zgodovinski »barrage républicain«, 

kjer bi desničarski in levičarski volivci 

stisnili nosove in v drugem krogu glasovali 

za kogarkoli razen Le Penovo, 

je porušen. Celo sredinski volivci – ko 

jim je bil predstavljen hipotetični drugi 

krog med levičarsko Ljudsko fronto in 

RN – so stranki dojemali enakovredno. 

Na splošno je privlačnost RN in 

posebej Bardelle postala vse bolj razširjena: 

Bardella je s svojimi 17 milijoni 

sledilcev na TikToku zdaj drugi najbolj 

priljubljen politik v Franciji (Édouard 

Philippe, sredinski župan Le Havra, je 

trenutno prvi). Kot piše anketar Mathieu 

Gallard, ima RN zdaj najbolj reprezentativno 

demografsko razčlenitev 

med vsemi strankami v Franciji. 

RN tako ne deluje več kot radikalna 

stranka niti je širše volilno telo v Franciji 

ne vidi kot tako. Spremenila se je v 

oportunistično, vseobsegajočo kreacijo: 

med vso histerijo, ki piha zunaj Francije, 

se zdi, da sta Le Pen in Bardella 

pripravljena narediti vse potrebne ideološke 

kompromise, še piše Valentin. 

Jordan Bardella bi lahko postal najmlajši 

premier v francoski zgodovini. 

155 4. 7. 2024

26 

AKTUALNO 

LUKA SVETINA 

Ali želi Svoboda zdravnikom 

res preprečiti, da bi zbrali 

podpise za lastno varnost? 

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je zavrnila zahtevo Zdravniške 

zbornice Slovenije za podaljšanje 60-dnevnega roka zbiranja podpisov za spremembe 

Kazenskega zakonika, s katerim želita pobudnici, doktorici Bojana Beović in Nena Kopčaver 

Guček doseči, da bi vsi delavci v zdravstvu postali uradne osebe, nasilna dejanja zoper njih 

bi se obravnavala po uradni dolžnosti in tudi globe za kršitelje bi bile bistveno višje. 

Na zbornici so nad potezo predsednice 

državnega zbora močno razočarani, saj 

je oddajanje podpisov v elektronski obliki 

preko spletne strani eUprave že ves 

mesec oteženo, ministrica za digitalizacijo Emilija 

Stojmenova Duh, ki bdi nad stranjo, pa ne zna 

odpraviti napake. 

Na Domovini smo v pretekli številki že poročali, 

da se je na desetine zdravnikov in njihovih 

podpornikov pritožilo, da niso mogli oddati 

e-podpisa v podporo zdravnikom, ki si želijo s 

spremembo Kazenskega zakonika priti do statusa 

uradne osebe. Zdravniki imajo 60 dni, da zberejo 

5.000 podpisov, rok je začel teči 10. maja, iztekel 

pa se bo 7. julija. V tem času so s težavo zbrali nekaj 

več kot 4.500 podpisov. 

Peter Škrlep/DR-RS 

Urška Klakočar Zupančič 

ni omogočila podaljšanja 

60-dnevnega roka zbiranja 

podpisov za spremembe 

Kazenskega zakonika, s 

katerimi bi zdravniki pridobili 

status uradne osebe. 

Spletna stran, nad katero bdi tehnična služba 

Ministrstva za digitalno preobrazbo, ki ga vodi 

Emilija Stojmenova Duh iz kvote Svobode, je imela 

ves čas tehnične težave, ki so se pojavljale še 

dolgo po tem, ko je ministričina služba za odnose 

z javnostmi trdila, da so jih uspešno odpravili. Da 

so negirali sami sebe, je ne nazadnje kazalo tudi 

obvestilo na spletni strani, kjer naj bi bilo mogoče 

oddati vlogo, namreč, da lahko prihaja do tehničnih 

težav. Tako so zdravniki opažali nenavadne 

stvari; enkrat je eUprava beležila že prek 2.000 

podpisov, že naslednji dan le dobrih 1.800, potem 

je bila za dva dneva vloga popolnoma onemogočena, 

po odpravi težav pa se je števec večkrat 

»resetiral« in oddane vloge štel na novo. Emilija 

Stojmenova Duh je tudi na socialnem omrežju X 

objavila tabelo, iz katere naj bi bilo razvidno, da 

so ne glede na to, kaj pravi števec, zabeležili vse 

vloge, ki so bile uspešno oddane. 

KRATENE DRŽAVLJANSKE PRAVICE 

Predsednica zdravniške zbornice prof. dr. Bojana 

Beović in specialistka družinske medicine dr. 

Nena Kopčavar Guček sta sredi junija na kabinet 

predsednice državnega zbora Urške Klakočar 

Zupančič naslovili prošnjo, naj se rok za zbiranje 

podpisov podaljša vsaj za 12 dni, saj so približno 

toliko časa zaznavali težave z oddajanjem vlog. Da 

so spremembe zakona nujne za vse zdravstvene 

delavce, zlasti medicinske sestre, ki so največkrat 

prve v stiku s pacienti in so bile v zadnjem letu 

največkrat tarča njihovih napadov, menijo tudi 

svojci delavcev v zdravstvu, ki so se s podpisi preko 

spleta najbolj angažirali. A ob vseh tehničnih 

težavah na spletu in stavkah na upravnih enotah, 

zaradi česar je tudi oddaja vlog v fizični obliki postala 

misija nemogoče oz. velika »izguba časa«, se 

Bojana Beović čudi, da je bil odgovor Klakočar Zupančičeve 

negativen, kljub obrazložitvi v pismu, 

da so zainteresirani javnosti kršene najmanj človekove 

pravice, če ne tudi ustavne pravice. 

»Način zbiranja podpisov je bil resno moten, 

večina, ki bi jih rada oddala, dela že na digitalen 

način, z elektronskimi podpisi, na ta način smo 

155 4. 7. 2024

AKTUALNO 

27 

Bojana Beović meni, da so medicinskim 

delavcem kratene pravice. 

bojanabeovic.si 

Po naših informacijah 

se na Zdravniški zbornici 

Slovenije še niso vdali, 

da kljub negativnemu 

odgovoru predsednice 

državnega zbora odločitev 

spremenijo, saj še vedno 

zbirajo dokaze in gradivo o 

nedelujočih spletnih straneh. 

tudi obveščali medicinske delavce, zato 

lahko rečemo, da so njihove pravice 

kratene,« poudarja Beovićeva, ki trdi, 

da je skupaj s sopredlagateljico Neno 

Kopčaver Guček zaradi »de facto« krajšega 

roka za zbiranje podpisov v neenakem 

položaju v primerjavi z drugimi 

pobudniki zakonov zakonov, kar sta 

zapisali tudi v pismu predsednici. 

Beovićeva se je zato zahvalila vsem 

medijem, ki so o težavah poročali in s 

tem zdravnikom omogočili še eno priložnost, 

da bi podpise vendarle pravočasno 

zbrali. »Dal v podpis in še vedno 

vloga čaka – 9 dni,« je komentiral eden 

od spletnih uporabnikov in v dokaz priložil 

fotogradivo. S podobno težavo se je 

oglasilo še več drugih, kar priča o tem, 

da se težave vladnega spletnega portala 

nadaljujejo. »Po več kot tednu dni mi je 

danes uspelo oddati podporo,« je dejala 

tretja uporabnica. Javil se je še četrti, ki 

je prav tako priložil dokazno fotografijo, 

da je bila njegova vloga, kljub temu 

da je bila oddana že 16. maja, 27. junija 

še vedno »v obravnavi«. Na vprašanje 

Mladih zdravnikov ministrici Stojmenovi 

Duh, zakaj takšne zakasnitve in če 

so tudi neobdelane vloge vštete v poročilo 

o številu zbranih podpisov, ministrica 

ni odgovorila. 

NISO OBUPALI 

Sicer pa se po naših informacijah na 

Zdravniški zbornici Slovenije še niso 

vdali, da kljub negativnemu odgovoru 

predsednice državnega zbora odločitev 

spremenijo, saj še vedno zbirajo dokaze 

in gradivo o nedelujočih spletnih 

straneh. »Menimo, da je iz tega gradiva 

jasno dokazljivo, da je bilo zbiranje oteženo, 

si pa seveda želimo, da bi ne glede 

na to te podpise zbrali in dosegli spremembe 

zakona, kar bi koristilo vsem 

delavcem v zdravstvu,« nam je povedala 

Bojana Beović. Na naše vprašanje, 

ali povečanje nasilja nad zdravstvenimi 

delavci zaznavajo tudi v luči medijske 

vojne, ki jo vlada pelje proti zdravnikom, 

pa je predsednica Zdravniške 

zbornice Slovenije dejala, da so razlogi 

sicer različni, a da kot družba vlagamo 

premalo naporov, da bi se zaostreni diskurz 

v javnosti umirjal. 

 

Zdravniki so ob opoziciji postali največji 

nasprotniki vlade Roberta Goloba, saj 

slednja ne more več »blefirati«, da problemov 

v zdravstvu ni. Zato se je obračuna z 

nasprotnikom lotila zelo resno. V pomoč pri 

»onemogočanju« desnice so jim že vrsto let 

osrednji mediji, za potrebe bitke z zdravniki 

pa so izbrali doslej še nepoznano taktiko; ministrica 

za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, 

denimo, je najela celo zunanjo piar službo, ki 

ji pomaga komunicirati v javnosti in promovirati 

zdravstveno zakonodajo. Ljudje zdravnike 

preveč pogosto prej kot prijatelje vidijo 

kot sovražnike, ki služijo bajne denarje, ne 

pomagajo takoj, ko je to potrebno, pa še na 

hitro jih odpravijo. Podaljševanje čakalnih 

vrst na račun množičnih odhodov zdravnikov 

med zasebnike te situacije ni popravilo; tiste, 

ki so zdravnikom hvaležni, ko pridejo do 

KOMENTAR AVTORJA 

pomoči in začutijo olajšanje, pa vedno znova 

preglasijo jezni. A zdaj so jezni tudi na Golobovo 

vlado, ki jim je med drugim obljubljala 

100 dni do specialista in da bo z milijoni 

»stresla« zdravstvo ter pravila igre postavila 

na novo. Nič od tega ni uspelo, na račun vse 

težjih razmer v zdravstvu in vse bolj nestrpnih 

ljudi pa so na udaru tisti zdravstveni delavci, 

ki prvi stopijo v stik s temi nestrpnimi 

ljudmi, ko ti potrebujejo zdravniško pomoč. 

To pa so medicinske sestre. 

Zdravniška zbornica v zadnjem letu dni 

opaža povečano število primerov nasilnega 

vedenja pacientov, da je pomoč »možem 

v belem« ta hip smiselna, pa so začutili 

tudi v opoziciji. Zlasti poslanke in poslanci 

stranke SDS so z deljenjem vlog prek 

socialnih omrežij pomagali zdravnikom 

do manjkajočih podpisov in jih celo sami 

izpolnili. Se pa tu kaže odsotnost t. i. desne 

civilne sfere, ki je imela idealno priložnost, 

da bi se organizirala in zdravnikom pomagala 

do spremembe Kazenskega zakonika, 

zraven pa bi ljudi z medijskimi akcijami še 

osveščala o nasilju nad zdravniki. Žal to 

priložnost zamuja, saj imajo zdravniki z 

zbiranjem zadostnega števila podpisov, to 

je pičlih 5.000, težave. Samo predstavljamo 

si lahko, kakšno medijsko akcijo bi zagnali v 

Inštitutu 8. marec, ki se je v preteklosti boril 

za vodo in radovednega tačka ter zmanipuliral 

mlade volivce, če bi jim bilo pomagati 

zdravniškim sestram in drugim delavcem v 

zdravstvu v interesu. Podpisi bi bili že zdavnaj 

vloženi, kljub temu, da je digitalizirano 

ministrstvo Emilije Stojmenove Duh pogorelo 

na celi črti. 

155 4. 7. 2024

28 

INTERVJU 

ZVJEZDAN RADONJIĆ, NEKDANJI SODNIK 

Policija, tožilstvo in sodstvo delijo 

državljane po političnih nazorih 

Moja likvidacija je vsem sodnikom dala vedeti, kaj naj pričakujejo, če se uprejo sistemu. – Sodni svet 

kot eksponent globoke države je svojega člana Marjana Pogačnika zaščitil, ga blago opomnil, kasneje znova 

potrdil za predsednika sodišča in odlikoval z nazivom višjega sodnika. – Poročanju o dejavnosti sodnice 

Sedejeve se nisem mogel izogniti, kajti vsaka oseba mora sporočiti policiji vse, kar ta zahteva. – Raper 

Zlatan Čordić je imel na s. p. prijavljene letne prihodke v znesku nekaj manj kot 20.000 evrov, zatajil pa je, 

da deluje tudi preko lastnega d. o. o. 

NENAD GLÜCKS 

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA 

155 4. 7. 2024

INTERVJU 

29 

Širši javnosti ste postali znani kot 

sodnik, ki je oprostil Milka Noviča, 

ki so mu skušali brez dokazov naprtiti 

umor direktorja Kemijskega 

inštituta Janka Jamnika. Ste si s 

tem zapečatili sodniško kariero in 

kako to, da ste zdaj strokovni sodelavec 

v poslanski skupini SDS? 

Že med sojenjem mi je postalo jasno, da 

je moje sodniške funkcije konec. Nisem 

gojil niti najmanjšega upanja, da me 

bodo pustili ostati med sodniki. In me 

niso. Po prenehanju sodniške funkcije 

sem odprl s. p. ter pridobil nekaj donosnih 

pogodb, postavljen pa sem bil tudi 

v nadzorni odbor neke delniške družbe. 

Toda po prihodu Svobode na oblast 

so mi odpovedali tako vse pogodbe kot 

tudi članstvo v nadzornem odboru. V 

poslanski skupini SDS se je odprlo delovno 

mesto svetovalca, na katerega 

sem kandidiral in bil sprejet. 

Za dolgoletnega predsednika okrožnega 

sodišča v Ljubljani Marjana 

Pogačnika ste dejali, da dela s sodniki 

na tem sodišču neprimerno 

– kot s psi. Na predlog Pogačnika 

vas je tožilstvo preganjalo zaradi 

kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, 

postopek je bil na okrožnem 

sodišču v Novem mestu, vendar je 

pred letom in pol ta sodnik predlog 

za pregon umaknil. Zakaj menite, 

da se je Pogačnik umaknil? 

Zakaj sem izjavil, da ravna s sodniki kot 

s psi, morda več v nadaljevanju. Kar zadeva 

Pogačnikov umik predloga za kazenski 

pregon, je več možnosti. Morda je 

bil z mojo odstranitvijo iz sodniških vrst 

namen dosežen in nadaljnja kaznovanja 

niso več nujna. Morda mu je rešitev 

namignil kdo iz zalednih struktur, ki so 

ga pripeljale v sodstvo. Ali pa se je želel 

izogniti argumentaciji moje obrambe z 

neprijetnimi podrobnostmi. Priča v tej 

zadevi mi je povedala, da je bila tik pred 

sojenjem poklicana s sodišča v Novem 

mestu. Vprašali so jo, ali bo res pričala. 

Po njenem pozitivnem odgovoru je bil 

predlog umaknjen. Gre za povsem nedovoljen 

način komuniciranja sodišča s 

strankami, ki je v nasprotju s pravnim 

redom in diši po sodelovanju med sodiščem 

in ovaditeljem. 

Pogačniku ste očitali, da je nezakonito 

določal roke, do katerih 

naj sodniki odločajo o zadevah, 

nezakonito naj bi posegal v delo 

sodnikov in pritiskal nanje. Lahko 

to podrobneje pojasnite? 

Sodbo v zadevi Milko Novič sem pisal 

na 180 straneh več tednov. Vodji oddelka 

sem sporočil, da sem jo že sestavil, 

vendar je še vedno ne bom poslal strankam. 

Očitno me je narobe razumela, 

kot da nekaj izsiljujem. Naslednji dan 

je prišla k moji strojepiski, naj ji natisne 

sodbo, da jo bo podpisala sama in istega 

dne odpravila naprej. Odpošiljanje 

sodbe strankam mi je uspelo preprečiti, 

kajti nisem je še v celoti pregledal, je 

slovnično preveril in vsebinsko dodelal. 

Pošiljanje nedodelanega koncepta bi 

bilo izrazito škodljivo. Vodja oddelka se 

seveda ni sama odločila poseči v mojo 

sodniško neodvisnost in mi vzeti zadevo, 

o tem se je morala posvetovati s Pogačnikom. 

Ta je torej naročil grob poseg 

v sodnikovo neodvisnost na način, ki bi 

narekoval najmanj takojšnji suspenz, 

reakcijo Komisije za sodniško etiko in 

integriteto ter uvedbo disciplinskega 

Sodniki se vedno bolj 

zavedajo povezanosti 

odtujenih vodstvenih 

institucij sodstva in 

njihovih težav. 

postopka. Sodni svet in komisija se na 

mojo prijavo nista odzvala, tudi elementarnega 

odgovora nisem prejel. 

Marjan Pogačnik je nadalje uvedel 

nedopustno prakso poseganja v sodniška 

odločanja z določitvijo rokov, v 

katerih naj bi bile zadeve dokončane. 

Sodniki so mu morali dostaviti časovni 

načrt dela po posameznih zadevah 

in pošiljati obsežna poročila vsaka dva 

meseca. Eden od sodnikov mi je potožil, 

da mu poročila in sestave časovnih 

planov vzamejo ogromno koncentracije 

in časa. Nekega sodnika, ki je peljal tujega 

izvedenca po podajanju izvedenstva 

na večerjo ter ga spremil na vlak, 

je klical na odgovornost, češ da ravna 

nedopustno. Seveda ni izvedenca nihče 

s sodišča počakal ob prihodu, ga spremil 

na železniško postajo, nihče mu ni 

ponudil kosila ali mu vsaj porinil kakšen 

sendvič v roko. Šlo pa je za doktorja 

znanosti. Namesto da bi bili sodniku 

hvaležni, ker je vsaj nekoliko popravil 

vtis o državi in njenem sodstvu, je malo 

manjkalo, da bi odgovarjal disciplinsko, 

kar mu je Pogačnik napovedal. Takšnih 

postopanj je bilo obilica. 

Kot predsednik največjega okrožnega 

sodišča v državi je Pogačnik 

nezakonito »kazensko«, brez 

ustrezne odredbe, premestil okrožno 

sodnico Ano Testen na okrajno 

sodišče v Kamnik. Sodni svet je 

ugotovil, da je s tem posegel v njeno 

neodvisnost, in ga pozval, naj 

kršitev odpravi. Testenova zdaj 

dela na ministrstvu za pravosodje. 

Kako je mogoče, da Pogačnik še 

vedno ostaja predsednik sodišča? 

Kar zadeva premestitev sodnice Ane 

Testen na kamniško sodišče, jo je poklical 

v petek popoldne in ji ustno sporočil, 

da naj odide naslednji delovni dan, 

to je v ponedeljek, v Kamnik! Zakonodaja, 

to sta Zakon o delovnih razmerjih 

in Zakon o sodniški službi, določa, 

da mora vsaka premestitev temeljiti 

na obrazloženi odločbi, v kateri je tudi 

zapisano, kateri izmed razlogov (predvideni 

so štirje) predstavlja podlago, za 

katero obdobje se premešča itd. Popolnoma 

jasno je, da bi morala biti sodnici 

predhodno dana možnost odgovoriti, 

podati nasprotne argumente, nakar bi 

šele predsednik smel izdelati dokončno 

odločbo. Za kako vulgarno kršitev gre, 

ni treba razlagati; Testenova je bila na 

bolniškem dopustu skoraj pol leta. Če 

primerjamo razloge za odstavitev nekdanjega 

predsednika okrožnega sodišča 

v Ljubljani Andreja Barage pred leti, 

je bil slednji razrešen zaradi bistveno 

manjše napake. Mene so imeli v kar 

petih disciplinskih postopkih zaradi 

bagatelnih domnevnih kršitev, ki vse 

skupaj niso dosegale niti polovice Pogačnikove 

v tej eni sami zadevi. Sodni 

svet kot eksponent globoke države je 

svojega člana Pogačnika zaščitil, ga 

blago opomnil, kasneje znova potrdil za 

predsednika sodišča in odlikoval z nazivom 

višjega sodnika. 

V letu 2019 je Pogačnik samega sebe 

začasno razporedil na okrajno sodišče v 

Kočevju, menda tudi brez ustrezne odločbe. 

Reševal naj bi v prvi vrsti »romsko 

problematiko«. V tistem obdobju 

so lokalni Romi izvajali neznosen teror 

nad lokalnim prebivalstvom, krajani 

si niso upali v mesto, policija pa je vse 

spremljala križem rok. Očitno je bil 

pravno politični interes maksimalno 

zaščititi romsko populacijo, jim izrekati 

155 4. 7. 2024

30 

INTERVJU 

praviloma pogojne obsodbe tudi brez 

pozitivne prognoze. Temu primerno se 

je problematika zgolj stopnjevala, terorju 

so se pridružili prebežniki iz afriških 

držav, življenje v mestu je postalo 

neznosno. Iz Kočevja namreč izviram, 

tam sem odraščal in vem, da je bilo stanje 

nekoč povsem drugačno. 

Nedavno so bile volitve sodnikov 

v sodni svet. Tako Pogačnik kot 

vrhovna sodnica Nina Betetto, ki 

pripadata staremu sodniškemu 

establišmentu, sta kandidirala, 

vendar nista bila izvoljena. Vidite 

v tem upanje za spremembe v 

sodstvu, so mlajši sodniki oziroma 

sodnice bolj avtonomni? 

Sodniki se zavedajo pomena teh dveh 

person za neznosnost lastnih položajev. 

Teror, ki vlada na sodiščih, pritiski, 

ciljna razveljavljanja zadev na instanci, 

vsemogočnost predsednikov sodišč, ki 

vladajo sodnikom kakor sužnjem itd., 

so številnim sodnikom na prvi stopnji, 

posebej izven Ljubljane, predstavljali 

razlog za nezaupnico tema dvema zbirateljema 

številnih funkcij. Sodniki se 

vedno bolj zavedajo povezanosti odtujenih 

vodstvenih institucij sodstva 

in njihovih težav. Sodniki, ki so jima 

izrekli nezaupnico, so pošteni mladi 

sodniki, ki pa si ne upajo spregovoriti 

javno, zaradi česar ne gre pričakovati 

odprtega revolta. Ko so se ukvarjali z 

mano, si lahko na prste ene roke naštel 

sodnike, ki so se izpostavili, se mi postavili 

v bran. Moja likvidacija je vsem 

dala vedeti, kaj naj pričakujejo, če se 

uprejo sistemu. Ostali bodo zapuščeni 

na prepihu, na voljo in nejevoljo vodilnim 

strukturam, ki so med seboj povezane 

vse tja do sodnega sveta. 

Za kaznivi dejanji razžalitve in 

obrekovanja je dala zoper vas 

tožilstvu predlog za pregon višja 

sodnica z višjega sodišča v Ljubljani 

Andreja Sedej Grčar. Sojenje poteka 

na okrožnem sodišču v Celju. 

Kadrovanje v sodstvu 

načeloma poteka po 

merilih nekompetentnosti, 

prilagojenosti, pripravljenosti 

na podrejanje in korupcijo. 

155 4. 7. 2024 

Očita vam neresničnost navedb, 

da je v času sojenja Milku Noviču 

hodila k vam v pisarno in pritiskala 

na vas v smeri obsodbe. Kaj naj 

bi bil njen motiv za to in zakaj je 

Novič »moral« biti obsojen? 

Državno tožilstvo mi očita zatrjevanje 

določenih dejstev, čeprav nisem trdil ničesar. 

Podal sem poročilo policistom na 

podlagi 148. člena Zakona o kazenskem 

postopku ter poročilo predsedniku sodišča 

po 12. členu Zakona o sodiščih. Poročanju 

o dejavnosti Sedejeve se nisem 

mogel izogniti, kajti vsaka oseba mora 

sporočiti policiji vse, kar policija zahteva, 

predsednik sodišča mora razpolagati 

s potrebnimi podatki, na podlagi 

katerih lahko ukrepa ali poda poročilo 

višjemu sodišču: v konkretnem primeru 

je poročilo zahteval predsednik vrhovnega 

sodišča. Ko sem razglasil sodbo, 

sem namenoma uporabil besedno zvezo 

»neka sodnica«, da bi se v javnosti izognil 

imenovanju Sedejeve. Do podatka, 

koga sem imel v mislih, je novinar, po 

lastnem pričanju, prišel preko zvez na 

sodišču, pojasnil je, da mu podatka nisem 

sporočil jaz. Ni torej podan temeljni 

pogoj za vodenje kazenskega postopka, 

kajti trditev, da bi imela pravni pomen 

trditve, mora biti usmerjena v javnost, z 

naklepom škodovati. Bila pa je prisilne 

narave, terjana od avtoritete oblasti in 

na zakoniti podlagi. 

Da je Sedejeva lagala, je jasno ne le 

iz izpovedbe vrhovne sodnice Barbare 

Zobec, ki je izpovedala, da je bila Sedejeva 

pri meni dvakrat, temveč tudi iz 

podpisane izjave odvetnika Jožeta Hribernika, 

da mu je Sedejeva povedala, da 

je bila proti koncu sojenja pri meni ter 

da bi ji naj povedal, da bo Novič obsojen. 

Slednjega dokaza sodnica ni dovolila, 

ker namerava očitno izreči obsodilno 

sodbo in se izogiba izvedbi dokazov v 

mojo korist. Kar piše Hribernik, v celoti 

potrjuje pričanje Barbare Zobec. Gre za 

obojestransko kontrolni dokaz verodostojnosti, 

kar vzbuja najmanj resničen 

dvom v izvršitev, ki se mi očita. 

Če bi bil oproščen, bi namreč javnost 

izvedela, da je vrhovna sodnica lažnivka 

in manipulatorka, česar vodilna sodna 

kamarila ne sme dopustiti. Sodnica, 

ki mi sodi, se zaveda, da bi si z oprostitvijo 

zavozila kariero. Podvrgli bi jo 

maltretiranju in jo prisilili k zapustitvi 

sodniških vrst, tako pa se ji bodo odprla 

vrata v raj varnosti delovnega razmerja, 

hitrega napredovanja in podobnega. 

Še najbolj pomembno je, da bi z mojo 

oprostitvijo postalo jasno, da nisem nikakršen 

domišljav blodnež, ekshibicionist, 

fakin, nedozoreli napihnjenec, kar 

se vleče skozi oblastvene medije kakor 

lajna, temveč oseba, ki ve, kaj govori, 

ki je pravilno dojela kriminalna ozadja 

umora Janka Jamnika ter delovanja 

Kemijskega inštituta. Ob navedenem je 

moja obsodba na vsaj nepogojno denarno 

kazen nujna. Ni cilj, da se me kaznuje, 

temveč osebnostno razvrednoti, za 

kar visoka obsodba ni nujna.

INTERVJU 

31 

Zvjezdan Radonjić je bil rojen leta 1961 v 

zdravniški družini. Gimnazijo je končal v Kočevju, 

na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 

je diplomiral 1986, pravosodni izpit pa je 

opravil leta 1989. 

Med letoma 1986 in 1996 je deloval v 

finančni ustanovi. Leta 1997 je bil izvoljen 

na sodniško funkcijo, osem let je bil okrajni 

sodnik na okrajnem sodišču v Kamniku. 

Od leta 2005 do 2020 je delal kot okrožni 

sodnik na okrožnem sodišču v Ljubljani, ves 

čas je sodil na področju kazenskega prava. 

Po opozarjanju na anomalije v slovenskem 

pravosodju in njegovem suspendiranju je 

zapustil sodniške vrste in nekaj časa delal 

kot svetovalec na Fursu. Od lani je strokovni 

sodelavec v državnem zboru v poslanski 

skupini SDS. 

V različnih jezikih je doma in v tujini objavil 

veliko število krajših ter okoli 20 daljših 

prispevkov s področij prava, filozofije, 

politologije in sociologije. Kot vir je citiran 

v 17 strokovnih prispevkih, v časopisih z 

območja ZDA (večinoma), Irske, Indije, 

Indonezije, Peruja, Srbije, Irana, Singapurja, 

Velike Britanije in Malezije. V več letih je bil 

Radonjić izbran med deset najvplivnejših 

pravnikov v državi. Njegove sodbe in prispevki 

so prevedeni v več tujih jezikov. Sodeluje z 

večjim številom portalov in revij visokega 

svetovnega ugleda. 

Enako je dala zoper vas predlog za 

pregon zaradi domnevnih kaznivih 

dejanj razžalitve in obrekovanja 

tudi tožilka Blanka Žgajnar, 

ki je v zadevi Novič zastopala 

tožilstvo in si kljub odsotnosti 

dokazov prizadevala za obsodbo 

za umor. Tožilstvo je sledilo tudi 

njeni ovadbi. Kaj konkretno se 

vam očita glede Žgajnarjeve? 

Blanke Žgajnar nisem omenil. Kar se mi 

očita, sem naslovil na Jamnikovo vdovo, 

mislim, da je Tatjana. Posiljevanje mikrofonov 

je običajna opisna, figurativna 

besedna zveza, kar učijo že v srednji šoli. 

Tudi Žgajnarjeva je podala v mikrofon 

celo vrsto negativnih vrednostnih ocen 

mojega sojenja, s čimer je kršila Kodeks 

državnotožilske etike, ki državnim tožilcem 

prepoveduje komentirati poslovanje 

sodišč. Kolikor vem, ni bila v nobenem 

postopku. Tudi če bi njo bremenil 

posiljevanj mikrofona, bi sodišče pri 

oceni obstoja kaznivega dejanja moralo 

upoštevati, da sem imel pravico javnosti 

na obarvan, literaren način opisati 

vse te nepojmljive zlorabe. V sojenju, ki 

je sledilo mojemu, si nista ne državna 

tožilka ne pooblaščenec vdove dovolila 

ponoviti obnašanja iz mojega procesa, 

temveč sta, očitno opozorjena, ubrala 

način, kakor bi se morala obnašati tudi 

med mojim postopkom. 

Kot priča obrambe je na sodišču 

nastopila vrhovna sodnica Barbara 

Zobec, ki je pričala, da ji je Sedej 

Grčarjeva enkrat omenila, da 

vas je vprašala, kaj boste storili v 

zadevi Novič. So takšna spraševanja 

v navadi med sodniki v času 

odprtih zadev? 

Sodniki se resda pogosto pogovarjajo 

med seboj, tudi o odprtih zadevah, kar 

sicer ni bila moja navada, a se prakticira. 

Problem s poizvedovanji Sedejeve ni bil v 

potešitvi radovednosti, temveč v tem, da 

sta z Žgajnarjevo ravno zaključili sodni 

proces Balkanski bojevnik, med sojenjem 

sta se precej družili, kar so zaznali 

številni sodniki. To je močno dišalo po 

usklajevanju med njima. V tem sklopu 

sem, zaradi močnih pritiskov iste državne 

tožilke name, sklepal na njuno sodelovanje. 

Da me torej Sedejeva sprašuje z 

namero poročanja Žgajnarjevi. 

Sodni svet je kljub odklonilnemu 

mnenju kazenskega oddelka 

vrhovnega sodišča državnemu 

zboru predlagal izvolitev Sedej 

Grčarjeve (zdaj višje sodnice) na 

položaj vrhovne sodnice. Nenavadno 

je, da v sodnem svetu niso sledili 

mnenju kazenskih sodnikov z 

vrhovnega sodišča. 

O podrobnostih imenovanja Sedejeve 

in mnenju personalnega sveta nisem 

seznanjen. Zanesljivo pa vem, da je bila 

za višjo sodnico imenovana ob močni 

podpori vidnega člana sodnega sveta, 

ki je evidentno povezan z akterji globoke 

države. Skupaj s soprogom sta v ljubljanskih 

krogih dokaj vplivna, sta del 

jet-seta, njen osebnostni profil vsekakor 

ustreza potrebam sodnega sistema. 

Kadrovanje v sodstvu načeloma poteka 

Cilj postopka zoper 

Uroša Urbanijo je podreditev 

tudi javne in državne 

uprave politični volji. 

po merilih nekompetentnosti, prilagojenosti, 

pripravljenosti na podrejanje 

in korupcijo. Iz tega nabora se praviloma, 

čeprav ne vedno, imenujejo višji in 

vrhovni sodniki ter predsedniki sodišč. 

Politiki ni v interesu sposobno, samostojno 

in kompetentno sodstvo, ki bi se 

zoperstavilo korupcijskim aktivnostim, 

plenjenju državnega premoženja 

ter vsem oblikam spodkopavanja temeljev 

državnosti. Ko bo uradna politika 

dojela škodljivost tako oblikovanega 

sodstva in iz svojega delovanja izvrgla 

vplive zalednih centrov moči, se bo stanje 

sodstva začelo spreminjati. Prej ne. 

Nedavno je tožilstvo vložilo obtožni 

predlog zoper nekdanjega direktorja 

vladnega Urada za komuniciranje 

Uroša Urbanijo. Očitajo mu 

kaznivo dejanje zlorabe uradnega 

položaja, saj je Urbanija kot direktor 

Ukoma odredil ustavitev plačevanja 

javne službe državni agenciji 

STA. Ste seznanjeni s to zadevo? Je 

po vašem pregon utemeljen? 

Uroš Urbanija je tipičen primer zlorabe 

zaledne politične moči ter podrejenosti 

državnega tožilstva in sodstva. Urbanija 

je zgolj skrbel za pravilno namembnost 

in transparentnost porabe državnih 

sredstev, kar je bil dolžan početi. Takoj 

ko je prejel zahtevano poročilo, je bilo 

plačilo izvedeno. Cilj postopka zoper 

njega je podreditev tudi javne in državne 

uprave politični volji. Prikaz vsemogočnosti 

centrov odtujene moči, katerih neuboganje 

se »penalizira«. 

Policija kot osumljenca obravnava 

nekdanjega ministra za 

kulturo Vaska Simonitija, ker je 

podpisal odločbo o izbrisu raperja 

Zlatana (Zlatka) Čordića iz razvida 

samozaposlenih v kulturi, s 

čimer ne bi bil več upravičen do 

državnega plačevanja socialnih 

prispevkov. Imeli ste vpogled v 

to zadevo. Je obstajala podlaga 

za izbris? Če da, zakaj je upravno 

sodišče odločbo odpravilo? 

155 4. 7. 2024

32 

INTERVJU 

Očitno je bil pravno 

politični interes 

maksimalno zaščititi 

romsko populacijo, 

jim izrekati praviloma 

pogojne obsodbe 

tudi brez pozitivne 

prognoze. 

Zlatan Čordić je uveljavljal pravico do 

oprostitve plačevanja dela prispevkov, 

ker naj ne bi dosegal cenzusa letnih 

prihodkov 20.000 evrov, prekoračitev 

katerega onemogoča uveljavitev olajšav. 

Čordić je imel na s. p. prijavljene 

letne prihodke v znesku nekaj manj 

kot 20.000 evrov, zatajil pa je, da deluje 

tudi preko lastnega d. o. o., kamor mu 

je bilo nakazano dodatnih, mislim da 

okoli 20.000 evrov. Iz dokumentacije 

se je torej nakazovala odsotnost pogojev 

za državno sofinanciranje, kar je 

izplačevalcem (tudi Simonitiju) narekovalo 

izdajo negativne odločbe. Kaj se je 

dogajalo na upravnem sodišču, ne vem. 

Bržkone dosegajo isti vplivni krogi tudi 

upravno sodstvo. 

155 4. 7. 2024 

V policijskem postopku je tudi 

novinar TV Slovenija Jože Možina, 

ker je na ulici posnel provokatorja, 

ki ga je nadlegoval zaradi njegovega 

novinarskega dela. Zdi se, da je 

policija instrumentalizirana. 

Seveda gre, kar zadeva Možino, za uporabo 

dvojnih standardov. Namesto da 

bi zaradi kaznivega dejanja grožnje po 

136. členu Kazenskega zakonika obravnavali 

osebo, ki mu je grozila, policija 

kot storilca obravnava žrtev. S tem, da 

je fotografiral storilca, je Jože Možina 

sledil zakonitemu namenu dokumentiranja 

kaznivega dejanja, saj bi policija 

na podlagi te fotografije lahko identificirala 

storilca. Policija, državno tožilstvo 

in sodstvo transparentno delijo 

državljane po političnih nazorih. Ene 

varujejo, druge trpinčijo na vsakem koraku. 

Če bi to, kar je storil Možina, storil 

kdo iz neoliberalnih političnih krogov, 

se zagotovo ne bi znašel v postopku. 

Predsednica državnega zbora 

Urška Klakočar Zupančič je 

nekdanja sodnica. Vas preseneča 

njeno lahkotno kršenje pravnih 

norm in omalovaževanje sodnikov 

glede sodbe ustavnega sodišča o 

njihovih plačah? 

Nahajamo se v fazi 

dekadentnega razkroja 

civilizacije, ki se je izpela. 

Početij Klakočarjeve ne spremljam. Tu 

ne najdem nekega posebnega materiala 

za analizo, če odmislimo ekscesnost, 

kar pa ne pritegne moje pozornosti. 

Priče smo neverjetni privatizaciji 

vladanja, ko ima partnerka 

premierja Tina Gaber očitno 

velik vpliv na Golobove odločitve. 

Slednji pa je postal akter v 

njenih videoobjavah na omrežju 

Instagram. Kako bi opisali stanje, 

v katerem smo se znašli? 

Tudi Goloba in Gabrove ne spremljam, 

me ne zanima, kaj počneta. Nisem 

usmerjen v personalizacijo, temveč v 

vsebinsko dojemanje, notranjo vsebino 

procesov, ki so na vrh družbe v zadnjih 

letih naplavili ljudi, nedostojne prestižnih 

funkcij in resne države. Problem je 

vseevropski in celotne zahodne civilizacije, 

saj nam na ravni EU vladajo od 

nikogar izbrane, od centrov kapitalske 

moči delegirane strukture. Nahajamo 

se v fazi dekadentnega razkroja civilizacije, 

ki se je izpela, ki nujno potrebuje 

drugačne rešitve, če ne želi končati 

v jedrski kataklizmi in potegniti 

celega sveta za seboj.

EDVARD KADIČ, 

STROKOVNJAK 

ZA KOMUNIKACIJO 

FLICKR @VLADARS 

Gospoda 

PRVORAZREDNA 

Na sliki vidimo utrinek pomembnega nagovora Danila Türka, 

ki mu je Robert Golob prisluhnil z vso zavzetostjo. 

GOVORICA TELESA 

33 

Nekdanji predsednik Danilo Türk in predsednik vlade Robert 

Golob se nahajata na uradnem dogodku, kar domnevamo 

iz oblačil. 

Danilo Türk gestikulira z roko, kar nakazuje, da je v procesu 

pojasnjevanja ali deljenja informacij. Iz njegove obrazne 

mimike lahko razberemo, da gre za pomembno temo, iz 

samega pogleda (usmerjenost) pa še dodatno, da je res močno 

osredotočen na pogovor. 

Iz drže telesa Roberta Goloba lahko sklepamo, da jemlje 

pogovor zelo resno, samozavestno odložene in sproščene 

roke na naslonih sedeža pa kažejo na odprtost za sprejemanje 

in ustrezno presojo slišanih informacij. 

 

Nekdanji predsednik Danilo Türk in predsednik vlade Robert Golob na posvetu 

Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (16. april 2024). 

155 4. 7. 2024

34 

GOSPODARSTVO 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

LJUBLJANSKE VRTCE 

preiskujeta policija 

in računsko sodišče 

Komisija za preprečevanje korupcije je pod drobnogled vzela poslovanje in upravljanje ljubljanskih 

vrtcev. Sporno je zlasti poslovanje ravnateljice Vrtca Galjevica Barbare Novinec. 

Vrtec Galjevica posluje z družbama 

Prajs – grafično oblikovanje 

in Studio DTS – tiskovine 

in promocijski materiali. 

Lastnik obeh družb je brat Novinčeve 

Andraž Prajs. Kot je razvidno iz podatkov 

iz baze Erar, je Vrtec Galjevica omenjenima 

podjetjema nakazal več kot 

275.000 evrov. S tema dvema podjetjema 

oziroma s še enim, DTS d. o. o., ki ga 

prav tako vodi Prajs, sodelujejo skoraj 

vsi ljubljanski vrtci. 

Poleg tega se je KPK ukvarjal tudi s 

poslovanjem Vrtca Galjevica s podjetjem 

Linkfiz, Marina Rupnik, s. p., ki je v 

vrtcu izvajalo jezikovno izobraževanje 

zaposlenih. Lastnica tega podjetja je zaposlena 

v podjetju Barbara IP, katerega 

lastnica pa je ravno Barbara Novinec. 

Vrtec je podjetju po podatkih iz Erarja 

od leta 2014 skupaj nakazal nekaj manj 

kot 180.000 evrov. 

Poleg teh dveh zadev pa se je KPK 

ukvarjal še z vsoto nekaj več kot 31.000 

evrov, ki je bila nakazana družbi Rabi 

za namene svetovanja in priprave dokumentov 

glede načrtovane združitve 

ljubljanskih vrtcev. 

Obravnavan je bil tudi očitek, da je 

ravnateljica omenjenega vrtca zaposlenim 

prepovedala podpisovanje peticije, 

s katero je sindikat izrazil nasprotovanje 

združitvi 23 ljubljanskih vrtcev 

v en zavod, kar je predlagal ljubljanski 

župan Zoran Janković. Razlog za to je 

Jankovićeva izjava izpred enega leta, ko 

Ravnateljica naj bi 

zaposlenim prepovedala 

podpisovanje peticije, 

ki nasprotuje združitvi 

23 ljubljanskih vrtcev 

v en zavod. 

155 4. 7. 2024 

Posnetek zaslona TV SLO1 

Odkar je Novinčeva leta 2011 prevzela 

vodenje podjetja Barbara IP, je to podjetje 

prejelo 373.000 evrov od ljubljanskih vrtcev. 

Ljubljanski vrtci so v istem obdobju 635.000 

evrov nakazali še enemu podjetju, ki je v lasti 

Novinčeve, EPI Inštitutu. 

je povedal, da Barbaro Novinec vidi kot 

direktorico tega zavoda. 

VRTCA PEDENJPED IN TRNOVO 

Ni pa sporno zgolj poslovanje Vrtca 

Galjevica. Med drugim naj bi bili ravnateljici 

Vrtcev Pedenjped in Trnovo 

Marjana Zupančič in Suzana Antić prav 

tako predvideni za vodstvo združenih 

vrtcev kot namestnici direktorice. Oba 

vrtca sodelujeta s podjetjem Novinčeve, 

Barbara IP. Vrtec Pedenjped je 

temu podjetju nakazal 204.000 evrov, 

Trnovo pa 170.000 evrov. Te očitke je 

že obravnaval svet Vrtca Galjevica, ob 

tem pa sprejel sklep, da niso zaznali nikakršnih 

nepravilnosti. V Vrtcu Galjevica 

je sicer trenutno v postopku izgradnja 

nove enote, poleg tega pa naj bi bila 

v enem izmed nadstropij tudi upravna 

zgradba združenega vrtca, kjer naj bi 

bilo, kot že rečeno, združenih 23 ljubljanskih 

vrtcev. 

Odkar je Novinčeva leta 2011 prevzela 

vodenje podjetja Barbara IP, je to 

podjetje 373.000 evrov, kar je skoraj 

polovica zaslužka, prejelo ravno od ljubljanskih 

vrtcev. Ljubljanski vrtci pa

GOSPODARSTVO 

35 

so v istem obdobju 635.000 evrov nakazali 

še enemu podjetju, ki je v lasti 

Novinčeve, EPI Inštitutu. Za Planet TV 

je Novinčeva glede tega povedala le, da 

podjetje za vrtce in ostale naročnike že 

30 let opravlja storitve jezikovnega izobraževanja 

in da sodeluje tudi z vrtci izven 

Ljubljane. Dodala je še, da sta izbor 

izvajalca in sklenitev pogodb predmet 

javnega naročila in ne znanstev. 

RAČUNSKO SODIŠČE 

IN POLICIJA 

Komisija za preprečevanje korupcije je 

kasneje dodala, da zadeva vsebuje znake 

kršitve predpisov iz pristojnosti drugih 

organov, zato so jo odstopili računskemu 

sodišču in policiji. Poleg tega so 

po besedah Novinčeve zadevo v presojo 

dali tudi nadzornemu svetu Mestne 

občine Ljubljana in svetu zavoda Vrtca 

Galjevica. Ta je ugotovil, da Novinčeva 

KPK je zaradi znakov kršitve 

predpisov iz pristojnosti 

drugih organov zadevo 

odstopila računskemu 

sodišču in policiji. 

kot ravnateljica nima statusa funkcionarja, 

ti posli pa ne spadajo pod sistem 

omejitev poslovanja po Zakonu o integriteti 

in preprečevanju korupcije (ZIntPK), 

zato je zadevo zaprl. 

Ljubljanska policijska uprava je kasneje 

za N1 potrdila, da je prejela prijavo 

in da preverja, ali je bilo storjeno 

kakšno kaznivo dejanje. Več zaenkrat 

ni znanega, kot pa so še dodali za Planet 

TV, Nacionalni preiskovalni urad na 

podlagi naznanila v zadevi zbira obvestila 

in preverja morebiten obstoj razlogov 

za sum, da je bilo storjeno kaznivo 

dejanje, za katero se storilca preganja 

po uradni dolžnosti. 

Kot je kasneje v svoji izjavi dodala 

Novinčeva, sta prijavi, ki jih je prejel 

KPK, vsebovali tudi očitke o njeni neustrezni 

izobrazbi in favoriziranju nekaterih 

ponudnikov pri opravljanju več 

storitev. Novinčeva oba očitka zanika, 

češ da je njena izobrazba ustrezna, pri 

zagotavljanju poslovanja podjetja njenega 

brata pa nima nič, saj vrtec s podjetjem 

ne posluje več. 

Novinčeva zanika tudi obtožbe o 

tem, da je omejevala ustavno zagotovljene 

pravice samoodločanja zaposlenih 

pri podpisovanju peticije proti 

združevanju ljubljanskih vrtcev. Peticijo 

je sicer po besedah sindikata podpisalo 

kar 70 odstotkov vseh zaposlenih v 

ljubljanskih vrtcih, pri tem pa tudi večina 

zaposlenih v Vrtcu Galjevica. 

homplan.si 

Vrtec Galjevica posluje s podjetji, 

katerih lastnik je brat ravnateljice 

Barbare Novinec - Andraž Prajs. 

155 4. 7. 2024

36 

INTERVJU 

ZORAN DERNOVŠEK – RAKETKA, UPOKOJENI VOJAŠKI 

ČASTNIK IN VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO 

»Moja raketa je priletela v kabino 

helikopterja JLA, temu bi danes 

rekli IDEALNA EVTANAZIJA« 

Prvi ukaz o bojnem delovanju smo dobili tri tedne pred vojno. – Vojna je uradno trajala samo deset dni, 

neuradno pa kar precej dlje. – Angleži so me spraševali, kako smo prišli do orožja, če smo bili pa razoroženi. 

– Jugoslovanska armada nas pred vojno ni resno jemala. Po tej sestrelitvi nas je. – Težko se je soočiti s situacijo, 

ko moraš ubijati, da ne boš ubit. – Pri nas se je stari režim nedotaknjen obdržal, zgolj prebarval se je. 

LUKA SVETINA 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

155 4. 7. 2024

Gost praznične Vroče teme pred 

praznovanjem osamosvojitve 

je bil 65-letni Zoran Dernovšek, 

znan pod vzdevkom »Raketka«, 

upokojeni vojaški častnik, raziskovalec 

in inovator, ki je sodeloval pri 

obrambi domovine v vojni za Slovenijo 

poleti 1991. Veteran vojne za Slovenijo 

Dernovšek natančno razloži, kako je v 

času služenja vojaškega roka v jugoslovanski 

armadi postal strokovnjak za 

protiletalsko obrambo. V obrambi Iga 

pri Ljubljani je 27. junija 1991 sestrelil 

prvi helikopter JLA, s čimer je agresorski 

rdeči zvezdi postalo jasno, da ne 

nadzoruje več slovenskega zračnega 

prostora in da se je v resnici začel proces 

razpada države. 

Gospod Dernovšek, kdaj se vas 

je prijel vzdevek Raketka? Po 

vašem junaškem dejanju – ali 

morda že prej? 

Morda nekaj zgodovinskega ozadja. Na 

Ig sem prišel dvakrat, najprej že maja 

leta 1991, po dogodkih v Pekrah, ki so 

sprožili proces osamosvajanja, bili smo 

vpoklicani za zaščito učnega centra. 

Prvi ukaz o bojnem delovanju smo dobili 

2. junija 1991. Torej tri tedne pred 

vojno. Rekli so mi, da bo moja usoda, če 

bi moral streljati, odvisna od tega, kdo 

bo zmagal vojno. Lepa tolažba. Drugič 

sem bil vpoklican približno deset 

dni pred vojno. Ker sem bil že enkrat 

prej tam, so me takrat že vsi poznali. 

Takrat je bilo treba komunicirati tudi z 

novinarji, prikazalo se je denimo našo 

tehnično oborožitev. Bil sem eden redkih, 

ki je znal angleško, moral sem torej 

komunicirati tudi s tujimi novinarji. 

Angleži z BBC-ja so me spraševali, kako 

smo prišli do orožja, če smo bili pa razoroženi. 

Razložil sem jim, da je na naših 

tleh obstajala stoletna praksa, da naš 

sovražnik vedno prinese s seboj orožje 

tudi za nas (smeh). Mu ga pač vzamemo. 

Razvoj dogodkov je mojo tezo dokazal. 

Pomočnik poveljnika učnega centra, 

Dušan Hudolin, mi je takrat obesil ta 

nadimek »Raketka.« Takrat je obstajal 

sistem poročanja, vsi smo imeli svoja 

kodna imena. 

Kje ste se priučili svojih veščin? 

Bili ste izurjen strelec z 

raketometom. 

Služil sem seveda v jugoslovanski vojaški 

armadi. V prvi armadni oblasti v 

vojašnici, kjer je bila zadnja linija centra 

obrambe Beograda. Bil sem najboljši v 

Ko je srbski častnik Milan 

Aksentijević slišal, da je moja 

raketa zadela, je razumel, da 

je Jugoslavije konec. 

svoji generaciji. Ko smo prišli v armado, 

je terjalo čas in interes, da si se naučil 

delati z orožjem. Večina je želela samo 

čim prej odslužiti in oditi domov. Mene 

pa je področje elektronike zanimalo, to 

je bil moj poklic. 

Kako je prišel ukaz za sestrelitev 

omenjenega helikopterja JLA leta 

1991? 

Vse to sem izvedel šele kasneje, ampak 

ukaz je prišel za streljanje na vsa plovila 

v slovenskem zračnem prostoru že okrog 

11-ih dopoldne 27. junija 1991. Poleg 

tega sem že prej imel ukaz, da v primeru 

samoobrambe lahko delujem tudi, če ne 

dobim pisnega ali ustnega ukaza. Meni 

so ukaz predali okrog 18. ure, prenesel 

mi ga je poveljnik, ki je prišel iz generalštaba 

vojske. Strateški ukaz je torej dalo 

predsedstvo, operativni ukaz pa vedno 

da vojska. Stalna praksa je takšna, da 

nižji kot je ukaz, bolj je razčlenjen. Ukaz 

ni bil specifičen v smislu, na koga naj 

streljamo. Najprej sem poskušal sestreliti 

gazelo, za katero se je pozneje izkazalo, 

da je bila oborožena gazela protioklepnega 

tipa z letališča pri Zagrebu. 

Vendar mi je raketni sistem zatajil. Ko 

sem ga popravil, so prišli na Ig trije helikopterji, 

bili so na vizualni razdalji 200 

metrov in sem lahko videl, da so do zob 

oboroženi. Nosili so rakete zrak-zemlja. 

Ni bilo oznak Rdečega križa, kar bi lahko 

ustavilo odločitev za napad. Koliko 

vojakov JLA je bilo v helikopterjih, se 

še danes špekulira. V beli knjigi, ki jo je 

JLA izdala po vojni že leta 1991, o tem ni 

bilo napisanega prav veliko, očitek je šel 

samo v smeri, da niso mogli dovolj hitro 

najti trupel. Trupla so pobirali forenziki, 

na kar sam sploh nisem imel vpliva, 

je pa JLA tedaj Rdečemu križu prijavila 

devet pogrešanih oseb. So pa bili viri 

različni. Jugoarmada poimensko ve, 

kdo je bil v helikopterjih. 

Vi sicer vztrajate, da je bil učni 

center na Igu sekundarna tarča 

teh helikopterjev … 

INTERVJU 37 

V letalstvu je tako, da obstajajo primarne 

in sekundarne tarče. Naši obveščevalci, 

eden je bil podoficir v jugoslovanski 

armadi, ki je potem prestopil 

na našo stran, so mi povedali, da so 

bili helikopterji namenjeni deblokadi 

tankovske enote na Brniku, to je bila 

njihova osnovna naloga. A vreme se je 

začelo slabšati, zato so najavili, da so 

v bližini sekundarne tarče, in so bili v 

skladu s tem tudi preusmerjeni. Spomnimo 

se, da je bila tankovska enota na 

Brniku delno blokirana s pomočjo Teritorialne 

obrambe, JLA pa je poskušala 

vzpostaviti t. i. zračni most, kar bi pomenilo, 

da bi JLA v Slovenijo čez Brnik 

vozila svoje enote, česar pa potem ni 

mogla. Torej ta zadeva ni bila nedolžna. 

Sekundarna tarča je vojaško manj ogrožajoča, 

ni tako pomemben strateški cilj. 

Za Brnikom je JLA najbolj zanimal učni 

center na Igu. Ta je bil na robu vasi. Če 

bi res streljali po njem, bi šlo skupaj z 

njim v zrak pol vasi. Tako je to. Sprožil 

sem postopek izstrelitve rakete. Ročni 

režim zaklene cilj v raketo, raketa ves 

čas spremlja cilj, a dokler ne stisneš 

petelina, ne bo šla iz cevi. Čakal sem, 

dokler se niso helikopterji umaknili iznad 

naselja. Če ne bi počakal, bi morda 

lahko zadel oba helikopterja, a bi kateri 

od njiju zagotovo padel na hiše, žrtev bi 

bilo ogromno, tudi lastnih. Če torej nisi 

neposredno pod vojaškim udarom, ko 

nimaš časa razmišljati in tehtati o možnostih, 

je treba odreagirati tako, da ne 

povzročiš škode na tleh po nepotrebnem. 

Zračna plovila so edina stvar, ki 

so slejkoprej na tleh. Ali pristanejo ali 

pa padejo. Razumete? 

Helikopter, ki ste ga zadeli, se je 

tik pred tem začel obračati. Zakaj? 

To sem izvedel šele po vojni, ko so kolegi 

zajeli prisluškovalni center na Golovcu. 

Tam je bila posneta vsa komunikacija 

med helikopterjem in vojaškim letališčem 

pri Zagrebu. Javili so na Pleso, da 

so pri sekundarni tarči, nakar so dobili 

ukaz, naj po učnem centru tudi udarijo. 

Ne govorimo o nabornikih, šlo je za 

specialce, profesionalce, takrat ni več 

treba razmišljati, ali bodo udarili ali ne 

bodo. Rekel bom, da so se umikali iznad 

naselja, to je manever, da ne streljajo po 

tebi, ko sam streljaš. Če greš na varno 

razdaljo zoper pehotno orožje, si bolj varen. 

Kar pa se tiče protiletalskega orožja: 

imeli so mešane informacije in mislim, 

da na koncu sploh niso verjeli, da naša 

stran karkoli od tega ima. Glejte, so pač 

ugotovili, da vse ni bilo zlagano. 

155 4. 7. 2024

38 

INTERVJU 

Kako je to izgledalo, ko je vaša 

»raketka« zadela helikopter? 

Krogla in pa malo oblačka, kot pomanjšana 

fotografija udara atomske bombe, 

samo da je vse bistveno manjše. Moč 

udara je manjša. Odvisno je od tega, kje 

zadene raketa. Ker se je helikopter začel 

obračati, je raketa priletela naravnost v 

kabino in je eksplodirala znotraj kabine. 

V zaprtem prostoru. To pomeni, da je 

nastalo 5000 stopinj, to pa pomeni tisto, 

kar si nekdo danes predstavlja kot idealno 

evtanazijo. Kot pa poudarjam, šlo 

je za naše tipično samoobrambno dejanje, 

zato ni bilo nobenih ovir za uničenje 

tarče. V vojni pričakovati, da bo stran, ki 

izgublja, igrala čisto, tega ni … 

Je pa JLA v tistem trenutku razumela, 

da ne obvladuje več zračnega 

prostora nad Slovenijo … 

Posledice so bile sledeče. Milan Aksentijević 

(srbski častnik, ki je kot generalmajor 

Jugoslovanske ljudske armade 

igral pomembno vlogo pri poskusu 

zatrtja neodvisnosti Slovenije v slovenski 

osamosvojitveni vojni, kasneje 

je sodeloval tudi v hrvaški osamosvojitveni 

vojni ter v vojni v Bosni) je v 

intervjuju za BBC dejal, da ko je slišal, 

da je moja raketa zadela, je razumel, da 

je Jugoslavije konec. Ni šlo seveda za 

raketo v Ljubljani, moja je udarila tri 

četrt ure prej. Jugoarmada je videla, da 

nima vertikalnega manevra, torej da 

se ne more sprehajati po slovenskem 

zračnem prostoru, in da vedno obstaja 

možnost, da lahko kdo začne streljati 

po njih in jih tudi sestreli. To pa precej 

zakomplicira delovanje letalstva. Ker 

smo mi pred vojno, bom rekel, delovali 

subverzivno, bolj smo se bahali, kot da 

bi v resnici to imeli, zato nas armada ni 

jemala resno. Po tej sestrelitvi nas je. 

Od enega lastnih bivših pripadnikov je 

Od 20 do 40 odstotkov tistih, 

ki so jih na hitro vpoklicali, so 

morali poslati nazaj domov. 

Delno zaradi pomanjkanja 

orožja, dostikrat pa tudi 

zato, ker so se fantje 

preprosto zlomili. 

Zoran Dernovšek – Raketka je tisti nekdanji 

pripadnik Slovenske teritorialne obrambe, ki je 

sestrelil agresorski helikopter z več deset vojaki 

JLA, katerega tarča je bil učni center na Igu, kjer 

se je urila prva generacija slovenskih vojakov. 

Do konca vojne se je Dernovšek dejavno vključil 

v obrambo Ljubljane, ki so jo nadzorovali z 

Ljubljanskega gradu. Sogovornik opisuje 

podrobnosti tedanjega časa, koliko rezervistov 

ni vzdržalo psihičnega pritiska vojne, podcenjevanje 

osamosvajanja s strani dela politike 

v današnjem času in razloge, zaradi katerih 

danes živi v Italiji in ne v domovini, za katero se 

je boril in tvegal življenje. Po vojni leta 1993 je 

bil po uspešno zaključenem šolanju povišan v 

častnika. Danes je sicer »Raketka« znanstvenik 

in inovator, ukvarja se s funkcionalno medicino 

in z alternativnim zdravljenjem, komplementarnim 

uradni medicini. 

v sredini junija dobila informacijo, da je 

imel TO parkiran raketni sistem Patriot 

v učnem centru na Igu. Gre za ameriški 

sistem in mi smo odreagirali na način, 

da smo potrdili to možnost. Raketa je 

letela in zadela na takšen način, da to ni 

tipično za sistem 2M. 

Ste takrat pričakovali, da bo šlo 

vse skupaj tako hitro, da se bo JLA 

umaknila, Slovenija pa bo prišla 

do svoje države? 

Nikakor, mi smo bili vzgojeni še v partizanskih 

filmih in smo se videli še par let 

po hostah, preden jih bomo nagnali iz 

Slovenije. Realno. 

Koliko vaših kolegov v Teritorialni 

obrambi ni zdržalo pritiska in 

so se psihično zlomili? 

Tako bom rekel, moja groba ocena je, da 

so morali od 20 do 40 odstotkov tistih, 

ki so jih na hitro vpoklicali, poslati nazaj 

domov. Delno tudi zaradi pomanjkanja 

155 4. 7. 2024

INTERVJU 

39 

orožja, ker smo bili razoroženi in so bila 

skladišča zajeta, dostikrat pa tudi zato, 

ker so se fantje preprosto zlomili. Veste, 

to je ta dilema, kako se soočiti s situacijo, 

ko prideš čez noč iz civilnega poklica v 

vojsko, ko si soočen s situacijo, ko moraš 

ubijati, da ne boš ubit. To je stres, ki 

ga marsikdo ne zmore, težko je vnaprej 

napovedati, kdo bo to zdržal in kdo ne. 

Zato vojaki tudi v času miru ves čas trenirajo, 

so tako natrenirani, da zmanjšajo 

možnost, da bi jih stres podrl. 

Kako gledate na to podcenjevanje, 

ki smo ga Slovenci še danes deležni 

od dela javnosti, češ da nismo 

premagali resne vojske, da so 

prišli mladinci iz JLA, da je samo 

zato vojna trajala deset dni …? 

Ja, seveda, pa da je to samo slučajni 

konflikt. Pa jugoarmada je julija leta 

1991 izdala belo knjigo. Poglejte, naša 

vojna je uradno trajala samo deset dni, 

neuradno pa vendarle kar precej dlje. 

Mirno lahko rečemo, da je oboroženi 

konflikt trajal od prvega oboroženega 

stika v Pekrah maja 1991. Zadeva se je 

formalno zaključila po trimesečnem 

moratoriju konec leta 1991. Oboroženi 

spopadi so skupaj trajali sedem dni. 

Veste, Jomkipurska vojna, ki jo je bil Izrael 

in zmagal, je tudi trajala samo sedem 

dni, pa nihče ne zanika, da je šlo za 

vojno. Pa so razgnali ne vem kolikokrat 

močnejše Arabce. 

Je torej »problem« premajhno 

število žrtev? 

Potem bi bilo očitno bolje, da jaz ne bi 

streljal in bi bilo 1000 mrtvih na Igu? 

Veste, ne pove o vojni vsega število 

žrtev. Pradavni kitajski generali, očetje 

vojaške taktike, so dejali, da se zmaga 

v vojni ne šteje v truplih, ampak v pomanjkanju 

le-teh. Če torej vojno zmagaš 

brez trupel, si večji zmagovalec, 

kot če zmagaš na masi kosti in trupel. 

Nekdo torej ne razume celotne zgodbe. 

Očitanje militarizma kaže na nepoznavanje 

tematike. Vojaki niso nikoli 

militaristi, ker se zavedajo posledic. 

Tisti, ki se jih ne zavedajo, skuhajo 

vojne, ampak to so ponavadi politiki, 

veste (smeh). Politika naj bi delala v 

dobro ljudi, to je njena osnovna premisa, 

iz katere je nastala. Politika, ki tega 

ne dela, se imenuje lahko samo politikantstvo. 

Ko mlade prepričujejo, da so 

vsi isti, se morajo ti mladi zavedati, da 

bodo njihove odločitve danes vplivale 

na to, kako bodo jutri živeli. Njihove 

plače, standard, družina. Bodo imeli 

socialno varnost, stanovanje? Za nasedanje 

lažem preko ekrana se slejkoprej 

plača cena. 

Ste, ko ste se borili za domovino, 

pričakovali, da se bo gradilo državo 

na domoljubju? 

Odkrito lahko povem, da sem pričakoval, 

da bo šla zgodba o novi slovenski 

državi v drugo smer. Pa ne samo jaz, 

večina kolegov, ki smo se tepli na terenu. 

Je pa zadeva zelo jasna: na Hrvaškem 

se je dopustilo izjemno veliko 

število žrtev, da ni prišlo do t. i. jo-jo 

efekta. Ko se stari režim nedotaknjen 

obdrži. Pri nas se je to zgodilo, režim se 

je zgolj prebarval. Zato dejansko nove 

ideje niso zaživele za dlje kot nekaj 

let, ko smo se osamosvajali, potem pa 

so spet poniknile v ozadje. Elon Musk 

je dejal, da je bil nekoč levičar, potem 

pa se je meja levičarskega razmišljanja 

premaknila tako skrajno levo, da ga 

imajo zdaj za desničarja. Tudi pri nas 

je vse stvar perspektive. Mi govorimo v 

Sloveniji o levici in desnici na podlagi 

umetno ustvarjenega prepričanja, kaj 

Če zmagaš vojno brez trupel, 

si večji zmagovalec, kot če 

zmagaš na masi kosti. 

je sredina. V svetovnem merilu pri nas 

desnice sploh ni. 

Na Igu je obeležje na mestu, kjer je 

bil sestreljen helikopter. Ali kdaj 

obiščete ta kraj? 

Enkrat na leto se tam srečamo, zato ker 

me pač povabijo, da povem par besed. 

Leta 2016 je spomenik postavil VSO 

kot odgovor na spomenik pri tedanjem 

učnem centru, ki ga je postavil tedanji 

predsednik republike. Škoda, da so 

se šli konkurenco. Veste, postavljanje 

spomenikov ljudem za časa njihovega 

življenja je zelo dvoumno. Ne morem 

reči, da sem leta 1991 vedel, kakšne 

posledice bodo, če bom sestrelil helikopter. 

Dejstvo pa je, da so vse kasnejše 

informacije, ki smo jih dobili, potrdile, 

da smo ravnali prav. Ravnali smo 

samoobrambno. Jaz sem odreagiral, 

kot sem bil naučen, pa še malo zraven. 

Obstajal je celo posnetek sestrelitve, a 

so jugoslovanski oficirji naročili, da se 

to izbriše. Najbrž zato, ker bi bilo potem 

po vojni težko razlagati, kar danes 

nekateri počnejo, kako so helikopterji 

letali neoboroženi. 

 

Jomkipurska vojna, ki jo 

je bil Izrael, je tudi trajala 

samo sedem dni, pa nihče ne 

zanika, da je šlo za vojno. 

155 4. 7. 2024

40 

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 

MOBILIZACIJA slovenskih fantov 

julija 1914 (2. del) 

Mineva 110 let, odkar so naši predniki oblekli uniforme in odkorakali na številna bojišča. Mnogi od njih 

se nikoli več niso vrnili. Objavljamo njihove misli, opisujemo dogodke, ki so jih zaznamovali, in skrbi, 

ki jim niso dale spati. Predstavljamo dogodke od 23. julija do 26. julija 1914. 

DR. VALENTIN AREH 

PRIPRAVLJENI NA VPOKLIC 

V četrtek, 23. julija 1914, so se po avstrijskih 

deželah pojavile prve govorice 

o mobilizaciji. Govorilo se je o vojni s 

Srbijo zaradi umora prestolonaslednika 

princa Franca Ferdinanda in njegove 

žene v Sarajevu. 

Med tistimi Slovenci, ki so mu usodni 

dogodki v Sarajevu spremenili življenje, 

je bil tudi Johan Erman. Rodil 

se je 28. novembra 1881 v vasi Selce, ki 

danes sodi v občino Lenart na Štajerskem. 

Triletni vojaški rok je Erman od 

1902 služil na Ptuju. V ptujski garniziji 

je zaprisegel kot pripadnik 87. celjskega 

pešpolka (Infanterie Regiment Nr. 87). 

Kako je bilo na vojaških prisegah 

mladih avstrijskih vojakov, je razvidno 

iz članka v časniku Pettauer Zeitung 

dve leti kasneje, 19. junija 1904: »12. 

junija je bila zaprisega novih rekrutov 

cesarsko kraljevega pionirskega bataljona. 

Bataljon je bil pod poveljstvom 

poveljnika von Lüstnerja v paradni 

odpravi, sledila je slavnostna maša v 

proštijski cerkvi. Po maši je bataljon 

odkorakal nazaj v kasarno, kjer jih je 

nagovoril komandir v nemškem jeziku, 

za njim pa je drugi oficir prebral isto v 

slovanskem jeziku (in slawischer Sprache 

wiederholt wurde). Zaprisega je 

potekala tako: nemškemu moštvu se je 

zaprisega prebrala v nemškem, slovanskemu 

pa v slovanskem jeziku. Ti sta 

bili od moštva jasno in glasno ponovljeni 

(wurde den deutschen Mannschafften 

die Eidsformel in deutscher Sprache, 

den slawischen Mannschaften in 

slawischer Sprache vorgesprochen und 

von der Mannschaft laut und deutlich 

nachgesprochen). Zaključilo se je z mimohodom 

vojakov pred bataljonskim 

komandirjem gospodom cesarje kraljevim 

majorjem Juliusom Nemetom.« 

MOBILIZACIJA 

V soboto, 25. julija 1914, so se v Slovenskih 

goricah širile govorice, da morajo 

v nedeljo vsi pred župnijsko cerkev, ker 

se bo razglasila mobilizacija. Ker je bil 

Johan Erman rezervist 87. pešpolka, so 

ga morale te novice zelo zanimati. Bil je 

med množico ljudi, ki so se v nedeljo, 26. 

julija 1914, po jutranji maši zbrali pred 

župnijsko cerkvijo sv. Ruperta v Spodnji 

Voličini v Slovenskih goricah. Po 

vseh krajih pred občinskimi zgradbami 

ali pred cerkvami so prebrali razglas cesarja 

Franca Jožefa o delni mobilizaciji 

mož, starih od 21 do 42 let. 

Slovenski časopisi so na prvih straneh 

objavili uradno obvestilo ljudstvu: 

»V teh usodnih, resnih in zgodovinskih 

časih, v katerih gleda ves svet na avstrijsko 

monarhijo in na njene narode, 

v teh časih, ko so proglasili sovražniki 

našo državo za grob, v katerem ni življenja 

in iz katerega ni vstajenja, v časih, 

ko so naši sovražniki vrgli kocke, v teh 

časih se je naenkrat stresla Evropa in 

vsa začudena vidi, da je grob prazen in 

da stoji na njem velikan. In ta velikan je 

avstrijska monarhija … s ponosom lahko 

trkamo na junaška avstrijska prsa 

pred celim svetom. Naš cesar je knez 

miru, ne prinaša vojske nikomur, tudi 

Srbom je ne prinaša. Hoče pa, in to je 

naloga vseh vladarjev, da žive njegovi 

narodi v miru in da je naša zemlja 

varna. To zahteva naša monarhija od 

Srbov, ker mora to zahtevati, drugače 

je njena eksistenca v nevarnosti. Gre se 

za eksistenčne pogoje naše države. Kar 

ni dosegla lepa beseda, grozi vzeti meč. 

Ni še potegnjen iz nožnice in želimo, da 

bi ne bil, ker vreže na obe strani. Naša 

armada je pripravljena, naj bo pozdravljena! 

Upajmo, da bo že njena priprava 

uklonila hrbet našim sovražnikom! Če 

ne, Bog ž njo!« 

Ob prvi in delni mobilizaciji večje 

število slovenskih fantov, ki so sodili v 

III. korpus avstro-ogrske vojske s sedekamra.si 

Jezik poveljevanja je bila 

nemščina, kot drugi polkovni 

jezik pa je bila priznana 

tudi slovenščina. 

155 4. 7. 2024

110 LET OD 1. SVETOVNE VOJNE 

41 

wikimedia.org 

Pomembne lastnosti vojaka so bile 

pokornost, zvestoba, stanovitnost, hrabrost 

ter pripravljenost na žrtvovanje. 

žem v Gradcu, ne bi bilo mobilizirano, če 

si ne bi avstro-ogrsko poveljstvo zadnji 

hip premislilo. Odločilo je, da tudi ob 

delni mobilizaciji vpokliče enote graškega 

III. korpusa s ciljem, da ga pošlje na 

mejo z Italijo. Velik del slovenskih vojakov 

je bil predviden za rezervo. Na Dunaju 

so se namreč bali govoric, na katero 

stran se bo postavila Italija, zato so načrtovali 

preventivno utrditev meje. 

CELJSKI PEŠPOLK 

V vrste celjskega 87. pehotnega polka so 

vstopali fantje in možje iz brežiškega, 

celjskega, konjiškega, slovenjgraškega, 

ljutomerskega in ptujskega okraja. Sedež 

tega obsežnega nabornega območja je 

bilo Celje. Približno 94 odstotkov vojakov 

je bilo Slovencev, drugi so bili Nemci, 

predvsem iz Slovenj Gradca, Celja in 

Ptuja. Zaradi visokega deleža Slovencev 

je veljal za slovenski polk. Pred prvo svetovno 

vojno je bil poveljnik 87. pešpolka 

Theodor Josef Gabriel, leta 1914 Dionys 

Rabatsch, nato Julius Beran in leta 1915 

Franz Hossner pl. von Costesin-Millegrobe. 

Polk je sodil pod okrilje 28. pehotne 

divizije s sedežem v Ljubljani, ta pa 

pod poveljstvo III. korpusa s štabom v 

štajerski deželni prestolnici Gradec. 

Polki skupne avstro-ogrske vojske 

so se med seboj med drugim razlikovali 

po uniformah, polkovni barvi in 

barvi gumbov. Vojaki in podčastniki 87. 

pešpolka so imeli na ovratniku uniforme 

našitek morsko zelene barve, gumbi 

na uniformi so bili srebrni. Polk je bil posebej 

prepoznaven tudi zaradi bojnega 

klica – pri Celjanih je bil to: »Aufbiks!« 

Jezik poveljevanja, ki je obsegal samo 

najnujnejše izraze poveljevanja in jih je 

moral poznati vsak vojak, je bila nemščina, 

kot drugi polkovni jezik pa je bila 

priznana tudi slovenščina. Ker je mnogo 

vojakov slabo znalo nemško, so podčastniki 

slovenskim vojakom povelja 

razlagali v slovenščini, prav tako je imel 

na raportu vsak vojak pravico govoriti 

slovensko. Kasneje, v vojski Kraljevine 

Jugoslavije in socialistične Jugoslavije, 

slovenski vojaki te pravice niso imeli. 

Uniforme so bile sprva temno modre 

barve, po letu 1909 manj vpadljive 

modrosive barve, med 1. svetovno vojno 

pa »poljsko sive« barve, ki je imela 

zaradi dodanih koprivnih vlaken pogosto 

sivozelen odtenek. Jekleno čelado, 

ki je varovala glavo pred izstrelki, so 

si prvikrat nadeli šele leta 1916. Pehota 

je bila oborožena z različnimi tipi pušk 

Mannlicher, ki so jih izdelovali v mestu 

Steyer v Zgornji Avstriji, od leta 1898 pa 

tudi v Budimpešti. 

KAKŠEN JE BIL 

VOJAŠKI VSAKDAN? 

Po opravljenem naboru sta sledila razporeditev 

v bataljon in odhod v eno od 

vojašnic. Poleg domoljubne vzgoje, ki 

je vcepljala ljubezen do cesarja in domovine, 

ter rednega vojaškega urjenja, 

ki je utrjevalo telo kot disciplino, so 

morali vojaki skrbeti tudi za red in čistočo 

v vojašnicah. 

Pomembne lastnosti vojaka so bile 

pokornost, zvestoba, stanovitnost, 

hrabrost ter pripravljenost na žrtvovanje. 

Odnosi v vojski so temeljili na 

drilu. Za nespoštovanje pravil so bile 

predvidene kazni tudi z uporabo fizične 

sile. Vsakega vojaka je bilo treba vikati, 

izhodov iz vojašnic je bilo veliko, 

tisk je spremljal grdo ravnanje z vojaki 

in na to tudi opozarjal. Številne preizkušnje 

vsakdanjega vojaškega življenja 

so med vojaki razvile občutek za skupnost 

in tovarištvo. 

(Se nadaljuje.) 

155 4. 7. 2024

42 

SLOVENIJA V SVETU 

»V potrebnem enotnost, 

v dvomljivem svoboda, 

pri vsem pa LJUBEZEN« 

ERIKA AŠIČ 

DLIB.SI 

26. junija 2024, dan po dnevu državnosti, smo imeli možnost udeležiti se lepo 

pripravljenega dogodka, ki priča o neverjetni ljubezni do Slovenije, do slovenske kulture, 

jezika in naroda. Udeležili smo se slavnostne akademije ob 70-letnici Slovenske kulturne 

akcije (SKA). Dogodek je bil v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu v Ljubljani, 

organizirali pa so ga: Slovenska kulturna akcija, Slovenska matica, Narodna in univerzitetna 

knjižnica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba. 

PROGRAM, KI JE OBUJAL SPOMINE 

Po uvodni glasbeni točki Marcosa Finka, Lucasa Somoze 

Osterca ter prof. Ivana Vombergarja nas je dr. Ignacija Fridl 

Jarc popeljala k uvodnim nagovorom. Spregovorili so: preko 

sporočila akad. Zorko Simčič, predsednik državnega sveta 

Marko Lotrič, predsednik SKA Damijan Ahlin in pomočnica 

ravnatelja NUK Ines Vodopivec. Poudarili so izjemen pomen 

SKA za ohranjanje slovenstva po svetu in pri nas ter ljubezen, 

vztrajnost, odločnost in trdo delo, ki so omogočili, da organizacija 

praznuje neprekinjenih 70 let delovanja. Vmes so doživeli 

vzpone in padce, tudi hude ovire s strani matične države, 

toda njihova slovenska zavest ter sledenje srcu sta bila močnejša. 

V 70 letih je bilo znotraj organizacije izvedenih nešteto 

predavanj, razstav, predstav, koncertov, raznovrstnih prireditev 

in natisnjenih nešteto besed v različnih publikacijah. 

V nadaljevanju so pozdravni nagovor imeli še: Boštjan 

Kocmur (Izseljensko društvo Slovenija v svetu), Lenart Rihar 

(Rafaelova družba), Aleš Gabrič (Slovenska matica), Rudi 

Merljak (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) 

ter Lojze Peterle (bivši predsednik Vlade RS). Rudi Merljak je 

v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 

podelil Slovenski kulturni akciji listino s priznanjem in zahvalo 

za »dolgoletno predanost kulturnemu in umetniškemu 

ustvarjanju, ohranjanju slovenstva in povezovanju slovenskih 

kulturnikov v tujini ter za neprecenljivo bogatenje skupnega 

slovenskega kulturnega prostora«. 

Simpozij so nadaljevali govorniki, ki so se vsak posebej 

posvetili določenemu vidiku, s tem pa prikazali bogastvo 

dela SKA: 

• Lev Detela, dr. Andrej Fink, Damijan Ahlin: SKA skozi sedem 

desetletij, 

• Marjana Pirc: Glasila in kulturna revija SKA, 

• Helena Janežič: Druge publikacije SKA, 

Doživeli so vzpone in padce, tudi hude ovire 

s strani matične države, toda slovenska 

zavest ter sledenje srcu sta bila močnejša. 

skakcija.org 

Že v prvem letu delovanja Slovenske kulturne akcije je bilo osnovano 

informativno glasilo »Glas Slovenske kulturne akcije«, s katerim so vzdrževali 

stike s člani in javnostjo. 

• Tone Rode: Pregled literarne dejavnosti SKA, 

• Damijan Ahlin, Tone Kuntner: Gledališka dejavnost SKA, 

• Cecilija Grbec: Likovna umetnost SKA. 

V drugem delu pa so nekatera področja in svoja razmišljanja 

predstavili še: 

• Marjana Pirc (Tone Mizerit): Glasbena dejavnost SKA, 

• Marcos Fink (Tone Mizerit): Teološko-filozofski odsek SKA, 

• Ivo Jevnikar, Lev Detela: Pomen in vloga SKA v zamejstvu, 

• Damijan Ahlin: Vloga in dejavnosti SKA danes ter vizija 

prihodnosti, 

• Helena Jaklitsch: Pomen SKA za ohranjanje slovenstva. 

SRCE SLOVENSTVA 

Posebna značilnost SKA je, da so jo začeli begunci, ki so pred 

trdim komunističnim režimom pobegnili v tujino in so že v 

taboriščih – kar je svetovni fenomen – začeli z izobraževalnim, 

vzgojnim, literarnim, umetniškim in znanstvenim delom. 

SKA je bila ustanovljena 20. februarja leta 1954 v Buenos 

Airesu. Po besedah Zorka Simčiča je bil njen namen, da bi 

družila slovenske krščanske kulturne ustvarjalce v zdomstvu 

in zamejstvu, »ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom 

pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, po- 

155 4. 7. 2024


43 

sebno slovenskih. Idejni temelj organizacije 

je naravni etični zakon, potrjen 

in izpopolnjen po krščanskem svetovnem 

nazoru.« Seveda je bila SKA takoj 

prepovedana ustanova. 

Središče dela SKA je bilo v Argentini. 

Posebne zasluge imajo: Ruda Jurčec, 

dr. Tine Debeljak, Ladislav Lenček, 

akad. Zorko Simčič, Andrej Rot, 

Marijan Eiletz, dr. Katica Cukjati, Bara 

Remec, France Ahčin, dr. Milan Komar, 

dr. Mirko Gogala, dr. Alojzij Kukovica, Karel Mauser 

ter mnogi drugi, ki so prostovoljno, z obilo darovanega časa, 

denarja in dela ne le ohranjali, temveč gradili slovenstvo. V 

Argentini, pod Južnim križem, je bilo srce dogajanja, vendar 

Slovenski kulturni akciji so predsedovali: 

Ruda Jurčec (1954-1969), dr. Tine Debeljak (1969-1979), duhovnik 

Ladislav Lenček (1979-1988), Andrej Rot (1988-1992), 

arh. Marjan Eiletz (1992-2002), dr. Katica Cukjati (2002- 

2016). Od leta 2017 je predsednik SKA Damijan Ahlin. 

Naslovnica prve številke zbornika 

Meddobje, 1954. Vir: dLib.si. 

Mnogi so prostovoljno, 

z obilo darovanega časa, 

denarja in dela ne le 

ohranjali, temveč 

gradili slovenstvo. 

nikoli niso ostali izolirani; diasporo 

so jemali kot celoto ter svojo vlogo kot 

poslanstvo; bili so opora kulturnikom 

po vsem svetu. Delovali so vse do Tokia 

in Bangladeša, preko Rima, Pariza 

in Londona, v Evropi in zamejstvu. 

NEPOLITIČNO DELOVANJE 

JE VPLIVALO NA POLITIKO 

Delovanje SKA ni bilo ožje politično. 

SKA je delovala v več odsekih: filozofsko-teološkem, 

glasbenem, leposlovnem, likovnem, gledališkem 

in zgodovinskem. Cilj sodelavcev SKA je bil »iz roda 

v rod ohranjati ljubezen do domovine Slovenije« (Ahlin). 

Skrbeli so, da Slovenija ni bila pozabljena, da tudi v naslednjih 

rodovih ni bila osovražena (kljub oviram, ki so jih sami 

od tam doživljali), da je bila celo ljubljena. To se ni zgodilo 

samo od sebe, potrebni so bili odločitev, ljubezen in trdo 

delo. Globoko v sebi so si želeli, da bi tudi Slovenija zadihala 

z demokratičnimi pljuči, da bi postala samostojna. 

Njihova želja se je uresničila – k temu so sami veliko prispevali. 

Samostojna Slovenija se je rojevala (tudi) v Argentini. 

Slovenci bi tem junakom slovenstva morali biti hvaležni. Iz tragedije 

so ustvarili dela, polna življenja in življenjskega smisla. 

Kot je rekel Tolstoj in v svojem nagovoru poudaril dr. Andrej 

Fink: »Lipa cvete iz samega življenjskega razkošja, iz življenjske 

sile. Ker je to v njeni naravi.« Tako je cvetela in še vedno 

cveti SKA – ker je to v njeni naravi, ker je to njeno poslanstvo. 

Iz tragedije so ustvarili dela, 

polna življenja in življenjskega smisla. 

Zdaj Campo dom se novi imenuje, 

oltarji so leseni brez sijaja, 

strupen pogled neznancev vse obdaja, 

doma rdeče klad‘vo smrt nam kuje, 

Marija z nami je odšla na tuje, 

v temi nas z upom Njen smehljaj navdaja, 

v očeh se Njenih skriva slutnja raja, 

v naročju Sin brezdomcev križ blagruje. 

In vsak večer, ko zvezde tuje tlijo, 

»O, spomni se!« doni iz ust proseče, 

»glej lačne, bolne, shirane, noseče in 

izprosi nam vrnitev v domačijo! 

Da v njej postavi rod svetišče sreče, 

kjer v vek časti naj Milostno Marijo!« 

VLADIMIR KOS, sonetni venec: Marija z nami je odšla na tuje, 

Uvodni sonet, izdano 1945, Slovenska begunska tiskarna 

155 4. 7. 2024

44 


DR. ANDREJ FINK 

ARHIV LUCIE 

AHČIN BAVDEK 

70 let Slovenske 

kulturne akcije 

Slovenska kulturna akcija (SKA) je bila ustanovljena v času komunističnega enoumja, 

ko doma ni bilo možno svobodno ustvarjanje v javnosti. V tem obdobju je SKA zunaj 

izpolnjevala svoje poslanstvo. To poslanstvo je z demokratizacijo Slovenije načeloma 

prenehalo, vendar iz prvotnega življenjskega zagona, kot lipa, še vedno cvete in rojeva. 

Govoriti o ustanovi, ki praznuje svojo 

70-letnico, je po eni strani lahko, po 

drugi pa težko. To je nekako doba enega 

današnjega življenja, zato bi lahko rekli, 

da ni toliko. Vendar so v tem primeru okoliščine 

tiste, ki dajejo obletnici svojo težo. Okoliščine 

ustanovitve Slovenske kulturne akcije (SKA) pa 

so bile absolutno edinstvene: revolucija v Sloveniji 

– travmatičen odhod iz domovine – genocid 

nad nasprotniki revolucije – diaspora/razpršitev 

po svetu – nelogično in paradoksalno »rojstvo« 

v Argentini, na južni polobli – ves čas »središče« 

v Argentini, kjer se je ohranjal in gojil duh in 

»bonus odor« slovenstva tudi na zunaj, ne samo 

v srcih zatemnjene Socialistične RS – nemoteno 

gojenje univerzalnih in slovenskih vrednot – 

ustvarjanje novih vrednot. Vse to so bile te edinstvene 

okoliščine, ki današnji obletnici dajejo 

svojo težo. 

CVET DIASPORE 

Slovenska kulturna akcija je bila ustanovljena v 

Argentini za ves slovenski svet, ki je obsegal Severno 

in Južno Ameriko, Azijo (do Tokia), Evropo 

(Rim, Pariz, Dunaj, London, pa seveda slovensko 

zamejstvo). SKA je cvet diaspore, torej naše 

razpršenosti, raztresenosti. Pol stoletja smo bili 

razpršeni, a združeni ob naši kulturi, ki jo je povezovala 

prav SKA. 

Tako kot je slovenska politična diaspora med 

letoma 1945 in 1991 epopeja, je SKA kot njen bistveni 

del nedvomno kulturna epopeja, kot jo je 

imenoval pisatelj in akademik ter njen ustanovni 

član Zorko Simčič. Ustanovljena je bila »bolj 

kot dokaz zvestobe neki ideji in narodu, kakor 

zgolj zaradi kulturnih dosežkov«. Obe epopeji se 

prekrivata, saj ne bi bilo ene brez druge. Obema je 

treba, vsaj v Argentini, dodati še tretjo – sobotne 

slovenske šole, ki obstajajo tudi danes. Še danes 

pa kot trden steber narodove duhovne vsebine 

obstaja tudi slovensko dušno pastirstvo. 

Ponovno bom citiral pisatelja Simčiča, ki je, 

sicer na različnih mestih, zapisal sledeče ugotovitve: 

»… SKA (je) bila porojena iz notranje nuje 

in pa z vitalnostjo, kakršne med nami na nobenem 

drugem področju ni bilo zaslediti /…/ Po zagonu 

je bila bolj podobna uporu kakor pa mirno 

započetemu novemu kulturnemu delu /…/ Pojav 

Sveti Krištof, les, France 

Ahčin, 1947. Kipar France 

Ahčin je v umetniški šoli 

v okviru SKA poučeval anatomijo 

in kiparstvo. 

155 4. 7. 2024


45 

Slovenske kulturne akcije je res bolj podoben 

izbruhu vulkana kakor pripravljenemu 

porodu …« 

Ob 25-letnici SKA se je dr. Vinko 

Brumen, eden izmed njenih članov, 

spominjal Tolstojevega razmišljanja v 

manj znani črtici z naslovom Zakaj lipa 

cvete?. Povzeto Tolstoj odgovarja: Lipa 

ne cvete z nobenim določenim namenom. 

Ne zato, da bi nam dala cvetja za 

čaje in zdravje; ne, da bi v njenem cvetju 

čebele našle med; ne, da bi odišavila 

zrak; ne, da bi jo občudovali; ne išče 

lepote in koristi. In končno odgovarja: 

Lipa cvete iz same življenjske sile, ker 

je to v njeni naravi, ker je to vsebina 

in smisel njenega življenja, cvete iz samega 

čistega življenjskega razkošja. Za 

lipo je cveteti isto kot živeti. Brumen je 

v Tolstoju našel analogijo s Slovensko 

kulturno akcijo. Nastala je iz življenjske 

sile in življenjskega razkošja. 

DUH EVROPE 

Formalno so namen organizacije ustanovitelji 

strnili takole: SKA je bila ustanovljena: 

1. da spodbuja delovanje kulturnih 

ustvarjalcev; 

2. da posreduje slovenske in splošne 

kulturne vrednote; 

3. da raziskuje temelje slovenske 

narodne samobitnosti; 

4. da širi in uveljavlja slovensko 

kulturo v svetu; 

5. da pospešuje stike z domovinskimi 

in drugorodnimi kulturniki. 

Vse, kar je SKA ustvarila, je bilo 

narejeno z darovi uboge vdove. Nikjer 

ni bilo denarja »niti od Cie niti od Vatikana«, 

kakor so v nemoči nekateri 

govorili in celo pisali v tedaj enoumni 

Sloveniji. Ljudje, ki jim je vse materija, 

niso mogli razumeti idealizma pri SKA. 

Ustanova je živela in delovala kot številna 

in revna družina, ki komaj shaja 

iz meseca v mesec. Le sem pa tja so prihajali 

znatnejši darovi, ki pa so bili takoj 

uporabljeni za nove publikacije. Pri 

organizaciji in upravi ustanove je treba 

Zorko Simčič: SKA je bila 

porojena iz notranje nuje in 

pa z vitalnostjo, kakršne med 

nami na nobenem drugem 

področju ni bilo zaslediti. 

poudariti bistveno vlogo, ki jo je ves čas 

imel blagajnik, duhovnik lazarist gospod 

Ladislav Lenček CM. 

V širšem kontekstu je SKA ves čas 

delovala na stališču slovenske narodne 

samobitnosti. Ker je delala zunaj tedanjega 

jugoslovanskega zemljepisnega, 

ideološkega in političnega okvira, je 

bila lahko naravno »samoslovenska« in 

je nista pogojevala nikakršno bratstvo 

niti enotnost. Nasprotno. Že takrat je 

bil pri SKA vedno navzoč duh Evrope, 

paradoksalno – na južni polobli. Že takoj 

na začetku je to izpostavil prvi in 

dolgoletni predsednik Ruda Jurčec, ki je 

ob prvem umetniškem večeru spomnil 

na prispodobo pesnika Valentina Vodnika, 

ki je Slovenijo imenoval »prstan 

Evropin«. V osrčju Evrope najmanjši 

okras, a nadvse vreden nakit. SKA je v 

Evropi nenehno izpostavljala slovensko 

kulturo in skrbela, da se ta rahli prstan 

ne bi zlomil, nasprotno, da bi se tudi s 

prizadevanjem SKA daleč od zemljepisne 

domovine in v najtesnejši bližini 

z duhovno domovino ohranjal, da bi 

blestel, žarel in odseval svoje vrednote. 

V zvezi s povedanim, posebno pa v 

zvezi z demokratizacijo in osamosvojitvijo: 

SKA ni bila politična ustanova 

v ožjem pomenu besede. Rodila se je 

res v svojevrstni skupnosti, ki je bila 

bistveno zaznamovana s političnimi 

dogodki. SKA je bila politična v širšem 

pomenu besede. Po Aristotelu je človek 

že po svoji naravi »zoon politikon« in to 

ne more biti drugače. Z ohranjanjem, 

gojenjem in ustvarjanjem kulture je 

SKA opravljala bistveno politično poslanstvo. 

Kjer je kultura v pravem pomenu 

besede, tam so navzoče vsakovrstne 

vrednote. Slovenci smo se do danes ohranili 

prav s kulturo in zaradi kulture. 

Kultura je za nas politična kategorija, ki 

nas je ohranjala in hranila do danes. To 

je nenehno poudarjal izstopajoči član 

SKA, v Rimu živeči zgodovinar in polihistor, 

duhovnik France Dolinar. Danes 

Slovenci aktivno sodelujemo v Evropski 

uniji prav zaradi kulture. Ker smo bili 

in smo kulturni, smo danes politični v 

osrčju Evrope. 

Slovenci smo se do danes 

ohranili prav s kulturo 

in zaradi kulture. 

POSLANSTVO 

Ali je poslanstvo SKA (bilo) izpolnjeno? 

SKA je bila ustanovljena v času komunističnega 

enoumja, ko doma ni bilo 

možno svobodno ustvarjanje v javnosti. 

V zasebnosti je bilo sicer mnogo žerjavice, 

ki je pogumno tlela na pogorišču. 

Naj še enkrat citiram Rudo Jurčeca iz 

prvega umetniškega večera: »S kulturnim 

delom skušajmo vedno izpričati 

svojo navzočnost, našo rast in našo 

vero v rešitev domovine … Ta služba bo 

terjala veliko naporov, majhna skupina 

nas bo, komaj zadostna za ogromno nalogo, 

toda kdor je enkrat stopil v tempelj 

kulture in umetnosti s pravim poslanstvom 

in talentom, ta ve, kolikšno je 

breme, ki mu mora biti kos, ker ve, da 

tega poslanstva ne more in ne sme zatajiti. 

Doma imamo brate, ki bi radi delali 

podvojeno, če bi bili v svobodi; vemo, da 

delajo in čakajo … Bratu v domovini gre 

za to podvojena zasluga – brat v tujini 

bi pa zagrešil velik greh, če svojega poslanstva 

ne bi opravil.« 

V tem obdobju je SKA zunaj izpolnjevala 

svoje poslanstvo. To poslanstvo 

je z demokratizacijo Slovenije načeloma 

prenehalo, vendar iz prvotnega 

življenjskega zagona, kot lipa, še vedno 

cvete in rojeva. Naj ji pri tem še naprej 

stoji ob strani Stvarnik vsega dobrega, 

resničnega in lepega! 

 

ŠOPEK BELIH ROŽ 

Si iz jeseni 

dočakala pomlad, 

bila si mi v zimi 

ti, moj največji zaklad. 

V samoti 

po burnem poletju, 

hotela si se odpočiti … 

In prebujaš se, vsa v cvetju. 

In čutim se kakor mož, 

ko nositi hočem šopek belih rož. 

In blago, rahlo v noč … 

Tebi podarim šopek belih rož. 

DAMIJAN AHLIN, 

od leta 2017 predsednik SKA 

155 4. 7. 2024

46 

SLEDI MOJIH POTI 

IVAN SIVEC 

ARHIV IVANA SIVCA 

GREMO NA ALJASKO! 

V divjino po poteh 70.000 

zlatokopov (2. del) 

Vsak človek je po svoje malce nor. Tega mnogi ne priznajo in se delajo pametne. Tisti 

pa, ki nimamo vseh kolesc v glavi naravnanih v pravo smer, se ob tem počutimo prav 

prijetno. Tudi mi trije možakarji – kanadski Slovenec Joža, radijski tehnik Vojko in moja 

malenkost – smo se na prvem sestanku, kaj vse bomo vzeli s seboj na Aljasko, počutili 

sila samozavestne, saj smo se vendarle odločili za pustolovščino, vredno celo pisatelja 

Jacka Londona. S to razliko, da smo na Aljasko nameravali kreniti poleti, čez hribe 

seveda peš, zatem pa kakšnih štiristo kilometrov s čolnom po veletoku Jukon. 

Vsi tisti, ki radi berete moje pustolovske 

zgodbe, ste morda pomislili, 

da malce pretiravam. 

Prav nič ne pretiravam; vse 

imam dokumentirano s fotografijami. 

Ker smo se bali, da nam nekateri res ne 

bodo verjeli, smo kot nori fotografirali 

drug drugega, tu in tam pa kdo tudi nas. 

DOVOLJENJE ZA POT V HRIBE 

Za pripravo smo si vzeli več mesecev 

časa. Joža je natančno pripravil celotno 

logistiko. Vojko, kaj vse moramo vzeti s 

seboj za varen pohod in mirno plovbo 

po Jukonu. Sam sem se vrgel še enkrat 

na branje Jacka Londona. Ker imam 

mnoge pisatelje na sumu, da tu in tam 

enako pretiravajo kot jaz, sem Londona 

bral z izjemno kritično presojo in njegove 

stavke sproti prevajal v dejansko 

resničnost. Za izhodišče pa sem Jožu 

poslal načrt, da gremo na Aljasko po 

poteh nekdanjih zlatokopov in tako od 

blizu podoživimo tisto, kar je pred nami 

vrli ameriški Jack. 

Kot prvo sem izvedel to, da je zlata 

mrzlica na Aljaski izbruhnila leta 1896, 

da je bilo na Aljaski na tone zlata in da 

se je tja odpravilo kar 70.000 zlatokopov. 

V popolno divjino, kjer pozimi 

termometer pokaže tudi minus petdeset, 

šestdeset. Poleti je temperatura 

v teh krajih bolj znosna. Suče se okoli 

ničle, ponoči pa v hribih še vedno rado 

zmrzuje. Lezli seveda nismo na Denali 

(6.190 m), najvišji hrib Aljaske, temveč 

le do kraja Dawson, pri tem pa je treba 

prečkati gorski prelaz Chilkoot, ki je 

precej nižji. Dojel sem tudi, da je bilo v 

središču zlate mrzlice nekdaj le nekaj 

koč, v enem letu pa so jih postavili, reci 

in piši, več tisoč. 

Obstajala je še ena težava. Čez gorski 

prelaz Chilkoot imajo Američani poleti 

V mestecu Skagway smo bili s težkimi nahrbtniki 

med turisti s križarke prava atrakcija. 

– pozimi tako in tako ne hodi tam čez 

skoraj nihče – močno omejen promet. 

Na dan spustijo po poteh zlatokopov le 

od trideset do petdeset hribolazcev. Si 

predstavljate, da bi pri nas tako omejili 

pristop na Triglav? 

Pa še nekaj je. Ker je zanimanje za 

to planinsko pot kljub težavnosti velikansko, 

se je treba za dovoljenje zelo 

potruditi in si ga rezervirati že 1. januarja. 

Na srečo je bil Joža na silvestrovo 

ves čas pokonci in je v prvih sekundah 

novega leta dovoljenje za vse tri dobil 

brez posebnih težav. 

Ko se grizli pred človekom 

postavi na noge, 

ga z razpršilom preprosto 

pobrizgaš po očeh, medved 

si s tacami pomane oči, 

ti pa medtem uideš ... 

155 4. 7. 2024

SLEDI MOJIH POTI 

47 

POŽRL GRIZLI 

Največ zlatokopov se je na izhodišče 

pod prelaz Chilkoot pripeljalo seveda s 

parniki. Nanje so naložili tudi po tono 

zlatokopske opreme. Nekateri so s seboj 

vzeli celo konje in vole, kar je bila 

še večja neumnost. Si predstavljate, da 

greste na Kredarico – z volom? 

Da je šlo za tako množičen pohod 

na Aljasko, so bili najbolj krivi mediji. 

Časopisom se je naklada zaradi zlate 

mrzlice čez noč potrojila, prav v vseh 

pa so oglaševali predvsem zlatokopsko 

opremo, spretne gorske konjičke in 

močne pomočnike. Pravzaprav se od 

tistega časa naprej ni veliko spremenilo. 

Bralci pač na veliko nasedamo časopisom 

in oglasom, od tega pa imajo 

koristi predvsem lastniki časnikov in 

oblastniki. Ker pa so bili ljudje tedaj 

še bolj naivni kot danes, so bili med 

zlatokopi, ki so se vozili s parnikom 

na izhodišče poti čez hribe, tudi mnogi 

profesorji, duhovniki in tovarnarji; 

nasploh tudi mnogo najbolj razgledanih 

prebivalcev Amerike. 

Mestece ob morju se imenuje 

Skagway. V času zlate mrzlice je bilo 

tam le nekaj lesenih hiš, danes pa stoji 

pravo leseno mestece, ki večinoma 

živi od turizma. Celo nekatere križarke 

se ustavljajo tam. Izletniki si seveda 

ogledajo le lesene bajte, se po zlatokopsko 

najedo, zvrnejo viski ali dva, 

nato pa brž nazaj na ladjo velikanko. 

Dolly ni imela prav nič proti, da sem se slikal z njo. 

Mi, pravi hribolazci, smo take izletnike 

že od samega začetka močno 

prezirali. Po srcu smo pač hribolazci in 

zato smo se pač odločili podati po poteh 

zlatokopov tako kot daljni predhodniki. 

Glede na to, da gre čez Chilkoot vsak dan 

le peščica hribolazcev, smo seveda med 

izletniki vzbujali kar precejšnjo pozornost, 

kar nam je bilo v velik ponos. 

A kmalu bi se že ob prvih korakih 

hudo zapletlo. Po dovoljenje, da gremo 

lahko čez prelaz, smo morali na policijo. 

Tam pa smo na dolgo in široko izpolnjevali 

obrazce v slogu: 

Ali imaš rad mačke? DA. 

Ali pretepaš ženo? NE. 

Ali ljubiš Ameriko? DA. 

Bognedaj, da bi obrazec nepozorno 

prebral in napisal, da … ne ljubiš Amerike. 

Zapisati smo morali tudi, kdaj 

bomo predvidoma na drugi strani in 

koliko časa potrebujemo do reke Jukon. 

Ob tem nas je policist vprašal še 

to, kakšen odnos imamo do grizlijev, 

velikanskih medvedov. V obrazcu 

je bila namreč tudi rubrika: POŽRL 

GRIZLI. Če se pohodnik po treh dneh 

po preteku predvidenega datuma konca 

pohoda ne javi policiji, v rubriki 

preprosto naredijo kljukico. 

Ob tem so se nam vsem trem začele 

tresti hlače. V trenutku smo dojeli, 

da zadeva vendarle ni tako preprosta. 

Doma niti pomislili nismo na to, čemu 

vsa ta ceremonija z dovoljenji in s prispevkom 

za varno pot. Za dovoljenje je 

bilo namreč treba plačati okoli petdeset 

dolarjev. Ko smo svoj strah nakazali policistu, 

se nam je prav na široko dobrohotno 

nasmehnil, rekoč: 

»Nobenega problema ni. Tamle čez 

cesto moj bratranec prodaja sprej proti 

medvedom. Ni poceni, a je zelo koristen.« 

IZPIRANJE ZLATIH ZRN 

Seveda smo brž stopili do policistovega 

bratranca in tam kupili kar tri spreje. 

Delujejo tako, da tedaj, ko se grizli pred 

človekom postavi na noge, ga z razpršilom 

preprosto pobrizgaš po očeh, medved 

si s tacami pomane oči, ti pa medtem 

uideš ... 

Vse lepo in prav, a spreji, veliki kot 

damska razpršila, so bili precej dragi. 

Po sedemnajst dolarjev. Mi pa Gorenjci. 

Zato smo bili na začetku prepričani, da 

bomo vsi trije kupili le enega. Za tistega 

pač, ki bo hodil spredaj. 

Po tehtnem premisleku pa smo se 

kljub gorenjski krvi odločili, da bomo 

vendarle kupili vsak svojega. Človek 

nikdar ne ve, če bo grizli res napadel 

Z morske obale so hribi videti prav idilični. 

prvega. Kaj pa, če začne izvajati napad 

od zadaj ali celo s strani? Ves strah smo 

strnili v eno samo pametno misel: 

»Življenje je pač vredno več kot sedemnajst 

dolarjev. Kamor je šel bik, naj 

gre pa še štrik.« Nakupili smo si namreč 

tudi celo goro konzerv, zdravil itd. 

Komaj pet kilometrov stran od 

Skagwaya, na ravnini pod gorami, smo 

lahko že izpirali zlato. Američani so 

pač podjetni ljudje. S prave Aljaske so 

sem pripeljali na tone peska, ob kupe 

in hišico pa postavili korita za izpiranje 

in tako lahko vsak turist s križarke 

za deset dolarjev takoj naleti na svoje 

zlato zrnce. Vmes pa hodijo igralci, 

oblečeni v zlatokopsko obleko, debela 

Dolly in drugo žensko osebje, ki je 

nekdaj bivalo v zlatokopskem Dawsonu. 

Z drugimi besedami: sploh ni treba 

hoditi nikamor peš, še manj s čolnom. 

Mali dobičkonosni Dawson leži kar ob 

obali Skagwaya. 

Seveda smo pred to skušnjavo klonili 

tudi mi. Sam pa sem se povrhu ob 

vzhičenosti, da lahko že prvega dne izpiram 

zlato, za pet dolarjev takoj slikal 

s tamkajšnjo dawsonsko Micko. Hotela 

se je slikati vsaj še trikrat, a sem še pravočasno 

dojel, da sem v bistvu samo 

žrtveno jagnje. 

 

Prihodnjič: Najtežje se je povzpeti 

preko Zlatih stopnic 

155 4. 7. 2024

48 

JU3 2052 

Delo ni SRAMOTA 

Kolumna 

Pripadam generaciji, ki so ji že v otroštvu govorili: »Kakor boste ležali, 

tako boste spali.« Med drugim so nam hoteli reči, da je vsak sam 

odgovoren za lastno usodo, odločno pa so namigovali, da »brez dela 

ni jela«. Bilo nam je kristalno jasno, da si bomo poleti poiskali 

počitniško delo in da si bomo sami plačali šolske potrebščine. 

MILENA MIKLAVČIČ 

Starši so redkokdaj šenkovali tja 

v tri dni. Še več: otrokom, ki so 

jim omogočili študij, so ta denar 

celo »odšteli« od dediščine. Na 

vsakem koraku smo poslušali, da je tisto, 

kar je podarjeno, zelo malo vredno. 

»Tako kot pride, tako tudi gre!« Naučili 

so nas, da »nobeno kosilo ni zastonj«, 

da prej ali slej pride plačilo, lahko tudi 

takšno, ki nam ne bo preveč všeč. To so 

bili časi, ko so »mešalce megle« ljudje 

zelo težko prenašali v svoji sredini. 

155 4. 7. 2024 

»UTOPIČNI SOCIALIZEM« 

Ne mine dan, da se ne bi vprašala, zakaj 

so pri Slovencih vedno bolj popularne 

vseh sort utopije? Zakaj bi radi vse imeli, 

ne da bi pomislili, da je treba vse plačati? 

Posredno in neposredno. 

V intervjuju, ki ga je v Dnevniku 

imela Maša Hawlina, je med drugim dejala: 

»Pravica do stanovanja bi načeloma 

morala imeti prednost pred pravico 

do zaslužka.« 

»Če se prav spomnim, smo ta način 

razmišljanja včasih imenovali 'utopični 

socializem'.« Tomaž Marzidovšek še 

dodaja: »Najbolj znan predstavnik je 

bil angleški tekstilni tovarnar Robert 

Owen iz 19. stoletja. V ZDA je ustanovil 

eksperimentalno proizvodno skupnost 

Nova Harmonija, ki je po dveh letih propadla. 

Tudi socialistično samoupravljanje 

se je po nekaterih merilih lahko uvrščalo 

med utopične socializme.« 

Na račun omenjenega intervjuja so 

se na družabnih omrežjih lomila kopja. 

Žal se ni nihče spomnil, da bi poklical 

na odgovornost starejše generacije, ki 

vrednot, po katerih so sami živeli, niso 

prenesli na mlajše generacije. Zakaj je 

danes toliko mladih prepričanih, da je 

država dolžna nuditi vse, kar se jim zdi, 

Bojim se, da imajo tisti, ki trdo 

delajo in ustvarjajo dodano 

vrednost, vedno manj pravic 

in vedno več dolžnosti do 

onih, ki iščejo le koristi. 

da jim pripada? Dedje se v grobu obračajo! 

Smo mladež skvarili že v otroštvu, 

ko so nas ideologi prepričali, da jim pripada 

žepnina, pa da moramo skrbeti 

zanje vse do petdesetega leta in še čez? 

PRAVICA DO DELA 

IN ZASLUŽKA 

Ljudje nikoli v zgodovini nismo bili 

enaki. Z zaslužkom si lahko privoščimo 

nova oblačila, kupimo knjige, nov 

telefon, peljemo svojo ljubezen v gledališče 

ali na Triglav. Plačamo si najemno 

stanovanje; zunaj glavnega mesta, 

kjer so cenejša, si ga lahko celo kupimo 

s pomočjo prihrankov in kreditov. 

Denar lahko tudi mečemo skozi okno. 

Bojim se, da imajo tisti, ki trdo delajo 

in ustvarjajo dodano vrednost, vedno 

manj pravic in vedno več dolžnosti do 

onih, ki iščejo le koristi. 

Težko si predstavljam, da bi, denimo 

ob polnoletnosti, vsakemu pripadalo 

stanovanje skupaj s svečko na torti. Ne 

razumem, da se šaljivci nikoli ne vprašajo, 

kdo bo stanovanja plačal, vzdrževal, 

skrbel za stroške? Mati Terezija? 

Na podoben način, kot so gradili 

predniki, bi se lahko danes lotil dela 

vsak, ki bi se mu ljubilo zavihati rokave. 

Slovenija je na gosto posejana s hišami 

babic in dedkov, zgrajenih v povojnem 

času. Pa počasi propadajo, ker potomci 

v njih nočejo živeti. Ker je v njih premalo 

udobja. Če bi te hiše obnavljali tako 

zavzeto, požrtvovalno, z veliko odpovedovanja 

in garaško, kot so to počeli 

predniki, ko so jih gradili, bi si lahko 

hitro ustvarili lep in topel dom. 

Res škoda, da ne poznamo osebnih 

zgodb iz povojnega časa! Preden so se 

dedje in babice preselili na svoje, so živeli 

v nemogočih razmerah. Mladim bi 

z veseljem opisali sobice, v katerih so 

bivali skupaj z otroki. Brez vode, brez 

sanitarij. Pa so preživeli, ker jih je gnalo 

upanje, da bodo nekoč na svojem. 

Graditelji so se odpovedovali številnim 

dobrinam, predvsem dopustu, ker 

se jim je zdelo vsakega dinarja škoda. 

Vem iz lastnih izkušenj! 

PRIDIGARSKE ELITE 

Mi kdo ve povedati, pa kje za vraga 

najdejo elite, ki nam, navadnim državljanom, 

pridigajo, kako moramo 

razmišljati, hkrati pa nas iz udobnega 

meščanskega stanovanja, iz vile na 

eksotičnem otoku ali med poletom na 

nogometno tekmo učijo, kaj je za nas 

dobro in kaj ne? 

Ljudje smo takšni in drugačni. Na 

srečo je največ tistih, ki svojo plačo 

»vlagajo« v osebni standard, zgradijo 

si hišo, študirajo otroke. Zakaj so tisti 

drugi, ki raje uživajo in zahtevajo, da 

jim osnovne dobrine preskrbi družba, 

tako glasni in vedno bolj slišani? 

Malo za šalo, malo zares: še malo, 

pa bomo pravici do stanovanja dodali 

še pravico do nedela in pravico 

do lagodnega življenja elite na račun 

davkoplačevalcev. Sicer pa: delo 

ni sramota, še nikoli ni bilo.

Kolumna 

ALJUŠ PERTINAČ 

FLICKR @VLADARS 

Konec DIKTATURE 

PREHITEVAM PO LEVI 

V Sloveniji je sedaj tudi uradno konec diktature. Konec koncev je s tem sloganom 

Robert Golob tudi nastopil na zadnjih parlamentarnih volitvah in dodal, da bo 

v Slovenijo vrnil normalnost. Diktatura, ki se je sedaj tudi uradno končala, 

pa ni diktatura, ki jo imamo ponavadi v mislih. Ravno nasprotno. 

49 

Konec je namreč diktature 

pluralizma, svobode govora, 

mišljenja in združevanja, konec 

je diktature pravne države 

in enakosti pred zakonom. 

Drži, tovrstna diktatura je bila bolj 

ohlapne narave, še preden je Golob priletel 

na oblast. Slovenija v 33 letih prehoda 

na demokratičen, večstrankarski 

sistem še vedno ni v celoti zapopadla, 

kaj šele razvila in v polni meri uveljavila 

temeljnih postulatov tovrstne družbene 

ureditve. Naša stopnja družbene angažiranosti 

in politične pismenosti je še 

vedno relativno nizka. 

Naša politična kultura je še vedno 

tako rekoč v povojih, na nek način je celo 

čedalje slabša. Naše institucije so šibke, 

nedorečene, ukvarjajo se same s sabo 

ali pa so vse pogosteje ugrabljene ravno 

s strani tistih, pred katerimi naj bi nas 

ščitile. Naši družbeni podsistemi funkcionirajo 

po inerciji in so ujetniki samih 

sebe, apanaž in privilegijev. Naša pravna 

država je odlična na papirju, v praksi pa 

luknjičava in piškava. In ne nazadnje 

enakost pred zakonom je do sedaj veljala 

za večino, nikoli pa za čisto vse. 

Če imate občutek, da živite 

v napačni državi, vas ta 

nikakor ne vara. Ampak ni 

napaka v vas – Slovenija se 

pred našimi očmi vse bolj 

spreminja v napačno državo. 

SVOBODA ENOUMJA 

Vsega tega je sedaj nepreklicno konec. 

Od sedaj naprej velja popolna Svoboda, 

tako rekoč nenehni in večni festival 

Svobodinega teptanja osnovnih gradnikov 

vsake kolikor toliko normalne 

demokracije in temeljev naše družbe. 

Namesto diktature pluralizma smo dobili 

Svobodo enoumja. Namesto pravne 

države smo dobili Svobodo prilagajanja 

pravil trenutnim potrebam in muham 

oblastnikov. In ne nazadnje: namesto 

enakosti pred zakonom smo dobili Svobodo 

oblasti, ki počne, kar ji paše. 

Slovenija je postala država, kjer 

en človek oziroma njegova uradna 

spremljevalka skupaj s par prijatelji, 

podporniki, paraziti in financerji oziroma 

profiterji odloča o vsem in vsakomer. 

Pozabite na vladavino prava in 

večstrankarski sistem. Namesto tega 

imamo kult Svobode in Roberta Goloba 

oziroma Tine Gaber. RoberTina je nova 

realnost, v kateri živimo. Golobu in njegovi 

priležnici je dovoljeno vse. Oblast 

funkcionira kot wellnes oziroma spa 

paket zanju in njune osebne potrebe. 

Nič več ni težava zloraba oblasti, klientelizem, 

korupcija in tako naprej. Pomembno 

je zgolj, da se imata fajn, uživata, 

hodita na dopust in na tekme ter 

uresničujeta svoje mladostniške sanje. 

DINAMIČNI DVOJEC ROBERTINA 

Kakršenkoli parlamentarni ali institucionalni 

nadzor tovrstnega početja je 

strogo prepovedan. Še strožje je prepovedano 

preiskovanje in sankcioniranje 

nebrzdanega privatiziranja javnega 

dobrega in parazitiranja na javnih financah. 

Če ste prijatelj, ritoliznik, 

podpornik, parazit ali profiter iz kroga 

RoberTine, za vas ne veljajo nobena 

pravila. Če to niste, potem – kot nam je 

plastično razložila predsednica državnega 

zbora Urška Klakočar Zupančič – 

enostavno živite v napačni državi. 

In to na žalost prekleto drži. Če ne 

sodite med tistih 150.000 (70.000 po 

poreklu iz bivših republik nekdanje 

skupne države in preostanek avtohtonih 

Slovencev), ki so na zadnjih evropskih 

volitvah obkrožili festival Svobode 

populizma, balkanizacije in proliferacije 

korupcije in klientelizma, potem tu 

preprosto nimate več česa početi. Ker 

Če ste prijatelj iz kroga RoberTine, 

za vas ne veljajo nobena pravila. 

tudi aktualna oblast potem z vami nima 

česa početi. Ste zgolj še breme, mrtva 

teža, nebodigatreba, ki se preganja s 

policijo, finančno upravo in strateškimi 

sveti za preprečevanje svobode govora. 

Če imate torej občutek, da živite v napačni 

državi, vas ta nikakor ne vara. 

Ampak ni napaka v vas, niti se niste 

nevede preselili – problem je, da se 

nam Slovenija pred našimi očmi vse 

bolj spreminja v napačno državo. Ali 

v državo napak, anomalij, če hočete. 

Ker to, kar spremljamo od dinamičnega 

dvojca RoberTina, je natanko to: 

ena sama velika napaka, ki se nikoli 

ne bi smela zgoditi. Da se kljub vsemu 

je, smo krivi mi vsi. Ker smo dopustili, 

da nam v imenu »antijanšizma« servirajo 

karkoli, in po drugi strani, ker smo 

trmasto vztrajali, da je samo janšizem 

zdravilo za tovrstne politične bolezni. 

Ampak na napakah se učimo, pravijo. 

Se bomo tudi tokrat česa naučili? 

155 4. 7. 2024

50 

POŽAREPORT 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

LUKA DAKSKOBLER/ 

BOBO 

Komentar 

AFERA LITIJSKA: kako se je 

začelo in kako se bo končalo 

Da osnutek revizijskega poročila, ki uničujoče bremeni DŠP, Goloba in Boštjančiča, 

pride v javnost šele po evropskih volitvah, ni naključje. O tem se je namreč govorilo 

že prej, toda po teh volitvah se je Golobov »Untergang« tudi nepovratno sprožil ... 

155 4. 7. 2024 

Golob sprejme investicijsko 

dokumentacijo, vlada 

pod njegovim vodstvom 

potrdi tri sklepe. 

Sedaj Golob ne ve ničesar?! 

Famozna afera Litijska se je pravzaprav 

začela naključno: ko je Vesna 

Vuković, takrat še generalna 

sekretarka Gibanja Svoboda, iz 

vladnih gradiv nenadoma ugotovila, da je 

prodajalec pravosodne palače na Litijski 

51 nihče drug kot koprski podjetnik Sebastjan 

Vežnaver, ki ga Vukovićeva osebno 

sovraži, kot sovraži še najmanj deset tisoč 

drugih ljudi, in si je rekla, fak, ta tip, p.m.m. 

(Vukovićeva se namreč zelo rada dere in 

preklinja), pa tokrat res ne bo zaslužil, ne, 

on tukaj ne sme zaslužiti! In je zadevo dala 

v njim naklonjene medije, skratka, na Pop 

TV in portal Necenzurirano. 

Kmalu zatem sta z Golobom še pritlehno 

ugotovila, da bi se dalo z Litijsko na 

pladnju pred evropskimi volitvami tudi 

dodobra sesuti konkurenčne Socialne demokrate, 

zato sta odigrala na karto pravosodne 

ministrice Dominike Švarc Pipan. 

Njo je Golob sicer želel sprva uporabiti za 

»sovražni prevzem« stranke SD, ker pa 

nič več ni kazalo na to, so jo – kot koristno 

idiotko – uporabili pri Litijski. 

Ta njena vloga koristne idiotke Golobovega 

notranjega kroga je najbolj 

plastično razvidna ob kronologiji poročanja 

portala Necenzurirano, kjer kurz 

poročanja, kar zadeva DŠP, po navodilu 

spremenijo čez noč. Potem ko Vukovićeva 

pokliče odgovornega urednika 

na papirju, najljubšega Golobovega raziskovalnega 

novinarja in moža direktorice 

vladnega urada za komuniciranje Primoža 

Cirmana, ter mu pojasni in naroči: 

Hej, mi Dominiko zdaj branimo, ne več 

napadamo. Čeprav jo je Vukovićeva še 

pred dnevi srečala in direktno vprašala 

(DŠP namreč), zakaj še ni odstopila. 

SRCE STARE PARTIJE 

Toda pri sesuvanju SD prek DŠP sta profit-partizana 

Vukovićeva in Golob vendarle 

malo preveč zadela tudi v samo 

generacijsko srce »stare partije«, ko sta 

na hitro zrušila generalnega sekretarja 

SD Klemna Žiberta (Vukovićeva namreč 

tudi njega ni prenašala, čeprav naj bi 

se Žibert in Golob kar dobro razumela), 

vnuka Julke Žibert, med drugim alfe 

in omege ljubljanskega partizanstva (9. 

maja letos je postala celo častna meščanka 

Ljubljane!), in praktično smrtno ranila 

Igorja Šoltesa, takratnega državnega 

sekretarja na ministrstvu za pravosodje, 

po poklicu sicer predvsem vnuka Edvarda 

Kardelja, ki je na koncu ostal brez obljubljene 

funkcije veleposlanika v Tirani. 

Tega jima stara partija ne bo kar tako 

odpustila, zato je napad na družino Žibert 

in Kardeljevega vnuka tudi pospešil 

odstop Vukovićeve (marca letos) in njeno 

hočeš nočeš vrnitev v ne preveč spoštovano 

napol ilegalo pri Martinu Odlazku. 

Za potrebe te afere sta Vukovićeva in 

Golob – hej, to je ja povsem očitno – tudi 

grobo zlorabila Nacionalni preiskovalni 

urad z direktorjem Darkom Muženičem 

na čelu. 

NI NAKLJUČJE 

Da osnutek revizijskega poročila, ki najbolj, 

pravzaprav celo uničujoče, bremeni 

mukoma in tragikomično odstopljeno 

DŠP, predsednika vlade Goloba ter ministra 

za finance in novopečenega podpredsednika 

vlade in Gibanja Svoboda 

Klemna Boštjančiča, pride v javnost 

šele po evropskih volitvah, nikakor ni naključje. 

O tem revizorskem poročilu se je 

namreč na sceni govorilo že prej, toda po 

evropskih volitvah se je padec (Der Untergang) 

Goloba tudi nepovratno sprožil. 

Vsi trije sicer – pričakovano – vse zanikajo 

in branijo nemogoče, kar se realno braniti 

ne da. O tem pričajo nesporna dejstva: 

Dominika Švarc Pipan: osebno naroči 

nakup Litijske, podpiše investicijsko dokumentacijo, 

javno hvali ugodno ceno, 

predlaga gradivo vladi, sodeluje pri potrjevanju 

vladnih sklepov in podpiše kupoprodajno 

pogodbo. Zdaj pa o projektu 

ne ve nič, pri vsem naj bi bila zavedena?! 

Klemen Boštjančič: potrdi projekt, 

osebno sodeluje na več sestankih, potrdi 

pogodbo, prerazporedi in zagotovi 

sredstva, potrdi projekt in predlaga gradivo 

vladi. Zdaj pa o tem ne več nič?! 

Robert Golob: kot premier sprejme 

investicijsko dokumentacijo, vlada pod 

njegovim vodstvom pa trikrat potrdi tri 

sklepe. A zdaj tudi Golob o tem projektu 

ne ve ničesar?! 

REVIZORKA, KI POTREBUJE 

POLICIJSKO VAROVANJE 

Zato morajo zdaj Vukovićeva, Boštjančič 

in Golob uničiti (beri: javno diskreditirati) 

revizorko Suzano Hötzl, avtorico 

tega poročila, sicer vodjo službe za 

notranjo revizijo ministrstva za pravosodje. 

Najenostavneje bo/je seveda reči, 

da s tem poročilom SD vrača udarec Golobovi 

Svobodi. No, kakorkoli, Suzana 

Hötzl je zdaj tudi tista visoka državna 

uradnica, ki nujno potrebuje posebno 

policijsko varovanje. 

Kako se bo vse to, potem ko je afera 

pravkar evidentno pljusknila v obraz predvsem 

tistim, ki so jo začeli, tudi končalo, pa 

zaenkrat, verjemite, ne ve še nihče ...

MED(IJSKI) SOSEDI 51 

PAPEŽ FRANČIŠEK 

PRIHAJA V TRST 

Papež Frančišek bo v nedeljo, 7. julija 

2024, obiskal Trst, kjer bo s sveto mašo 

sklenil 50. socialni teden italijanskih 

katoličanov. Pri sveti maši s papežem 

bodo sodelovali tudi slovenski verniki: 

v slovenščini bodo prebrali berilo in 

prošnjo ter zapeli dve pesmi, piše tednik 

Družina. Frančišek se bo po navedbah 

vatikanskih medijev v sklopu nekajurnega 

obiska v pristaniškem mestu na 

severu Jadranskega morja srečal tudi z 

verskimi voditelji, s predstavniki akademskega 

sveta, z migranti in osebami 

s posebnimi potrebami. V Trstu se sicer 

na papežev obisk pripravljajo že več 

mesecev. Družina poroča, da se bo papež 

najprej v Starem pristanišču srečal z 

delegati socialnega tedna, med katerimi 

bodo tudi trije tržaški Slovenci: Tomaž 

Simčič, Neža Kravos in Ivo Jevnikar. Ob 

10.30 bo obhajal slovesno bogoslužje na 

Velikem trgu, kjer ga bodo pričakali tudi 

slovenski verniki. 

Pri bogoslužju s papežem bo navzoča tudi 

slovenščina: s tržaške škofije so potrdili, 

da bodo v slovenskem jeziku prebrali 

drugo berilo in eno od prošenj. Za to si je 

po navedbah Primorskega dnevnika zelo 

prizadeval sam tržaški škof Enrico Trevisi, 

ki si je želel, da bi tudi pri maši s papežem 

ohranili pozornost do slovenskih vernikov. 

Družina dodaja, da bosta na trgu 

zazveneli tudi slovenski pesmi: pri maši 

bo pel 124-članski združeni pevski zbor, 

ki ga bo vodil stolni dirigent Roberto Brisotto, 

v njem pa bo sodelovalo osemnajst 

zborovskih skupnosti, saj naj bi se ob tej 

priložnosti povezale vse tržaške katoliške 

oz. cerkvene pevske skupine. 

Na spletni strani Škofije Koper so objavili 

obvestilo, da bo vstop na trg, kjer bo 

sveta maša, ki jo bo daroval papež Frančišek, 

zelo omejen. Dovolilnice za vernike 

iz Slovenije niso predvidene. Osebe 

brez dovolilnic lahko pozdravijo papeža 

na od prizorišča bolj oddaljenih ulicah, 

ko se bo peljal na kraj svete maše. 

»MAGNIFICO JE PEDER« 

»Magnifico je peder« je znana skladba 

pevca Roberta Pešuta. Poleg zabavljaških 

predsednikov vlad, ki z instagramsko karfijolo 

in trisekundnim posiljenim, komičnim 

objemom z Dončićem ter izogibanjem 

parlamentarnim preiskavam, ignoriranjem 

mednarodnih obveznosti, vračajo ugled 

državi in institucijam, nas zadnje dni 

zabavajo tudi Magnifico, njegov manager 

Igor Arih, Zavod Republike Slovenije za 

varstvo narave in sveta tivolska trava, piše 

v svoji kolumni za spletni Portal plus Tilen 

Majnardi. Nedvomno marketinško uspešna 

poteza, da o Magnificu piše, oglasov 

za koncert v bistvu sploh ne potrebuje, 

ker mediji o tem pišejo brezplačno. »Tudi 

končno lokacijo bomo ne glede na vse 

zaplete brezplačno objavili. Iskreno povedano, 

tudi sama ideja o koncertu v Tivoliju, 

vezana na pesem, konec poletja, vse štima, 

zgodba je dobra, pije vodo, ljudje so zato 

tudi že kupili blizu 15.000 kart. Avans v 

višini pol milijona evrov je prišel na račun,« 

piše Majnardi. 

A druga podzgodba je bolj zapletena. 

Organizator, Igor Arih, je celotno promocijo 

dogodka, prodajo kart zagnal brez 

dovoljenj vseh ustreznih institucij, »seveda 

pa bo ministrstvo kot odločevalec na drugi 

stopnji spet ugodilo pritožbi organizatorja 

koncerta, ker je premier potrčko ljubljanskega 

župana in srbskega predsednika 

Vučića in se nikoli ne vtika v delo ministrstev, 

ampak Zavod za varstvo narave je že 

napovedal ustavno pritožbo, kar lahko vse 

zadeve dejansko ustavi«. Majnardi piše, da 

gre župan v ofenzivo s spremembo odloka, 

ki bo v krajinskem parku Tivoli Zavodu 

za varstvo narave odvzel odločevalske 

pristojnosti za primere prireditev. »Bolj 

prozorno ne gre. Ampak volivci so vsaj 

miselno večinoma že na dopustu, zanima 

jih samo, koliko stane six pack Heinekena 

na prvi pumpi nekje pri Novigradu.« 

Portal plus ocenjuje, da gre na tej točki 

že za komedijo, prirejanje, zategovanje, 

balkansko »prepucavanje« in nov napad 

na pravno državo na polno. »Nekaterim 

se je Magnifico s tem posiljevanjem 

lokacije in arogantno komunikacijo pač 

zameril. Dela nekakšno politično zgodbo, 

ki mu gotovo ni v čast. Janković bo pa vse 

izkoristil za svojo izkrivljeno promocijo, 

ki pa pri večini Ljubljančanov še vedno 

»prijema«, vsaj zdi se tako.« 

INTERPELACIJA 

ZOPER MINISTRICO 

STOJMENOVO DUH 

SDS bo vložil še eno interpelacijo ministrice 

za digitalno preobrazbo Emilije 

Stojmenove Duh, je sporočila Jelka Godec. 

Tudi tokrat je povod povezan z nakupom 

13.000 prenosnih računalnikov za 

6,5 milijona evrov, saj je RTV Slovenija 

objavila osnutek Računskega sodišča, ki 

je do ministrice obremenilen. Iz osnutka 

poročila izhaja, da ministrstvo za digitalno 

preobrazbo ni opravilo predhodne opredelitve 

dejanskih potreb in zato ni moglo 

ustrezno opredeliti tehničnih lastnosti 

teh računalnikov. Ker večine prenosnih 

računalnikov niso razdelili, so nastali tudi 

stroški skladiščenja. Po mnenju računskega 

sodišča nakup ni bil opravljen v skladu 

z načeli učinkovitosti in gospodarnosti. 

V delu javnosti so se posledično že pojavili 

pozivi k odstopu ministrice. Kot poroča 

RTV Slovenija, v poslanski skupini SDS 

»radi pomagamo ministrici za digitalno 

preobrazbo pri odločitvi in bomo znova 

vložili interpelacijo«. SDS poslanskima 

skupinama SD in Levice ponuja razmislek, 

ali se bodo pri glasovanju spet vzdržali, je 

na omrežju X še zapisala vodja poslanske 

skupine stranke SDS Jelka Godec. 

Opozicijska stranka SDS je interpelacijo 

proti ministrici Emiliji Stojmenovi Duh 

vložila že januarja letos, a jo je konec 

marca ministrica uspešno prestala. 

Tudi takrat je bil povod za interpelacijo 

omenjeni nakup prenosnih računalnikov. 

Interpelacijo so vložili zaradi sumov 

storitve kaznivih dejanj nevestnega dela 

v službi, oškodovanja javnih sredstev, 

davkoplačevalcev in javnih financ zaradi 

negospodarnega in nesmotrnega nakupa 

računalnikov. Ministrica je vse očitke 

zavrnila in ocenila, da je s svojim delom in 

ekipo vestno opravljala svoje naloge. 

155 4. 7. 2024

52 

DOGODKI 

Koledar dogodkov JULIJ 

30. tabor Slovencev po svetu 

17.00 

Zavod sv. Stanislava, Štula 23, 

Ljubljana 

Kultura, druženje 

slovenci.si/koledar 

7 

NED 

Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS) organizira že 

jubilejni 30. tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sv. 

maša za Slovence doma in po svetu. Po njej bo okrogla 

miza Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem?, 

na kateri bodo sodelovali: dr. Andrej Fink, Marija Voglar, 

Tatjana Marušič in Natasha Urbančič. Moderator bo Federico 

V. Potočnik. Kulturni program bodo sooblikovali: dijaki 

iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav 

iz Winnipega (Kanada), Ansambel Ostanki iz Argentine. Na 

ogled bo razstava Tabori Slovencev po svetu. 

5 

PET 

Delavnica 

rastlinskih terarijev 

10.00–12.00 

5 

PET 

Petkovi večeri na vrtu pred 

Spominsko hišo Otona 

Župančiča Vinica: Primož Turk 

MIKK Murska Sobota, 

Trubarjev drevored 4, Murska Sobota 

Delavnica 

20.00–22.00 

Spominska hiša Otona Župančiča, 

Vinica 9, Vinica 

Koncert 

6 

Tamburaški 

festival 

7 

Petje 

pod lipo 

SOB 

17.00 

NED 

16.00 

K & K Šentjanž/St. Johann im Rosental 

33, A-9162 Feistritz im Rosental / 

Bistrica v Rožu, Avstrija 

Koncert 

Gostilna Podnar, Bodental 125, 

Ferlach, Avstrija 

Koncert 

7 

Mladinski simfonični 

orkester iz Cuence (Španija) 

12 

Poletni festival 

istrskega pršuta 

NED 

18.00–19.30 

PET 

18.00 

Kulturni center Semič, 

Prosvetna ulica 4, Semič 

Tinjan 2, 52444 Tinjan, 

Hrvaška 

Koncert 

Druženje 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

155 4. 7. 2024

Priporočilo 

P. DR. ANDRAŽ 

ARKO 

IMDB.COM 

ENA NOČ s kraljem 

FILMSKO LETO SVETNIKOV 

Ko je perzijski kralj Ahasvér odslovil kraljico Vaští, si je za novo ženo izbral Estero, 

lepo osirotelo Judinjo, za katero je skrbel bratranec Mordohaj. Ko je kraljev namestnik 

Hamán z dekretom ukazal poboj vseh Judov v kraljestvu, je kraljica Estera tvegala svoje 

življenje in rešila svoj narod. Estera goduje 1. julija. 

53 

Filmska pripoved črpa predvsem iz 

hebrejske verzije svetopisemske 

Esterine knjige (Est), delno pa tudi 

iz grške inačice (EstG). Ker zgodba ne 

želi obviseti v neki zgodovinski neopredeljenosti 

ali nadčasovnosti, perzijski 

kralj v filmu ni svetopisemski Ahasvér/ 

Artakserks, ampak kar Kserks I., ki je 

vladal od 486 do 465 pr. Kr. 

Kot glavni antagonist nastopi Agágovec 

Hamán, potomec Agága, kralja 

Amalečanov, ki so bili zgodovinski 

sovražniki Izraela. Prav na tej premisi 

temelji celoten zaplet filma, ki se začne 

s prologom o prvem izraelskem kralju 

Savlu, ki bi po Božjem naročilu moral z 

zakletvijo pokončati vse Amalečane in 

njihovo živino (1 Sam 15). Toda zaradi 

Savlove nepokorščine Božjemu naročilu 

preživi in pobegne Agágova noseča 

žena, po kateri se rod Amalečanov 

nadaljuje, prav tako pa tudi njihovo 

sovraštvo do Judov, zdaj poosebljeno v 

Hamánu, ki deluje iz petsto let stare želje 

po maščevanju. 

Vse to spremlja simbolna ikonografija: 

Hamán nosi obesek s stiliziranim 

simbolom svastike, Estera pa verižico 

s kristalnim obeskom, ki ob osvetlitvi 

po prostoru odseva Davidovo zvezdo. 

Ob takšnem preigravanju simbolov hitro 

povežemo situacijo Estere in Judov 

s holokavstom, Hamána pa z Adolfom 

Hitlerjem in nacizmom. 

Zelo bogata kinematografija s prostranimi 

zunanjimi posnetki v slogu 

režiserja Petra Jacksona in njegove sage 

Gospodar prstanov ujame čudovitost 

indijskega mesta Jodhpur in ga spremeni 

v neverjeten svet davnih časov. Scenografija, 

lokacije in zlasti kostumi so zelo 

dodelani, kar perzijskemu okolju in običajnim 

starodavnim bližnjevzhodnim 

nomadskim kostumom doda nekaj 

eksotičnega bollywoodskega pridiha. 

Film pa odlikuje tudi izjemna zvezdniška 

zasedba: Tiffany Dupont (Estera), 

Luke Goss (kralj Ahasver), John Noble 

(knez Admát), Omar Sharif (knez Memuhán), 

John Rhys-Davies (Mordohaj), 

James Callis (Hamán) in Peter O'Toole 

(prerok Samuel). Celotna filmska pripoved 

na čelu z zvezdniško igralsko 

zasedbo ter bogato kuliserijo in lišpom 

prinaša osrednje teološko sporočilo, ki 

ga zariše v kontrastu s temeljno premiso, 

ko kralj Savel z nepokorščino Bogu 

nad svoj narod privede prekletstvo in 

sam neslavno konča, medtem ko Bogu 

pokorna kraljica Estera z nepokorščino 

perzijskemu kraljevemu protokolu svojemu 

ljudstvu prinese rešitev. 

O FILMU: 

• naslov: Ena noč s kraljem (One 

Night with the King) 

• čas trajanja: 117 minut 

• država in leto: ZDA, 2006 

• režija: Michael O. Sajbel 

• igralska zasedba: Tiffany 

Dupont, Luke Goss, John Rhys- 

-Davies 

ZANIMIVOSTI: 

Svetopisemski knjigi, hebrejska (Est) 

in grška Estera (EstG), sta bili osnova 

za roman Tommyja Tenneyja in 

Marka Andrewa Olsena: Hadassah: 

One Night with the King (Hadasa: 

ena noč s kraljem), ki je leta 2004 

izšel v ZDA, po njem pa je Stephan 

Blinn naredil scenarij za film. 

OCENA PRIMERNOSTI: 

PG – zaradi nekaterih prizorov 

nasilja naj si otroci film ogledajo v 

spremstvu staršev. 

DOSTOPNOST: 

ONE NIGHT WITH THE KING 

(Esther the Bible Movie) 

(youtube.com) 

155 4. 7. 2024

54 

VZGOJA 

Digitalna pismenost 

OTROK IN MLADOSTNIKOV 

Verjetno marsikdo »dobi izpuščaje« ob trditvi, da moramo otroke vzgajati, da bodo tudi na področju 

uporabe digitalne tehnologije pismeni, saj so naša življenja s tem vedno bolj prepletena. Določen del 

slabe volje se verjetno pojavi zaradi različnih interpretacij, kaj sploh pomeni ta izraz. 

V 

našem primeru bomo uporabljali 

definicijo, ki nam jo je 

podalo orodje umetne inteligence 

(ChatGPT 4.0): »Digitalna 

pismenost je sposobnost učinkovite, 

etične in varne uporabe digitalnih tehnologij 

za iskanje, vrednotenje, ustvarjanje 

in deljenje informacij. Vključuje 

tehnične spretnosti za uporabo digitalnih 

orodij ter kritično mišljenje za 

razumevanje, analiziranje in ocenjevanje 

digitalnih vsebin. Digitalno pismena 

oseba je sposobna komunicirati, 

sodelovati in se prilagajati v digitalnem 

okolju, pri čemer upošteva varnost, zasebnost 

in družbene norme.« 

Izmenjava izkušenj nam lahko zelo pomaga 

pri digitalnem opismenjevanju naših otrok. 

155 4. 7. 2024 

BENJAMIN TOMAŽIČ, INŠTITUT INTEGRUM 

Malo za hec, malo zares 

V šoli se večkrat dijaki ali učitelji soočamo 

z izzivi pri uporabi tehnologije. 

Nemalokrat gre za kakšno zelo osnovno 

stvar, zaradi katere orodje ne deluje, kot 

bi moralo. Rek starejšega kolega, ki je 

tudi meni že večkrat pomagal pri reševanju 

tehničnih izzivov, se glasi: »Stvari 

bolje delujejo, če so priključene.« 

(Mislim, da razlaga ni potrebna.) 

ALI SMO DIGITALNO PISMENI? 

Po tej definiciji, če smo popolnoma 

iskreni, težko rečemo, da se odrasli 

vedno vedemo kot digitalno pismeni. 

Na področju digitalne 

pismenosti je bistveno 

posodabljanje znanja oz. 

vseživljenjsko učenje. 

SHUTTERSTOCK 

Že pogled na uspešnost spletnih prevar 

v Sloveniji (https://www.cert.si/le- 

tna_porocila/porocilo-o-kibernetski- 

-varnosti-za-leto-2023/) nam pove, da 

pogosto prav odrasli »nasedemo« (npr. 

prevare podjetij, kriptoprevare …). Prav 

pri digitalni pismenosti je pomembno 

poudariti, da ne gre za vrlino, ki jo 

enkrat dosežemo in potem obvladamo, 

ampak da je ena njenih bistvenih komponent 

posodabljanje znanja oz. vseživljenjsko 

učenje. 

Ključne komponente digitalne 

pismenosti: 

1. Tehnična pismenost: Pod tehnično 

pismenost si predstavljamo 

znanje in spretnosti za uporabo 

digitalnih naprav, kot so računalniki, 

pametni telefoni in tablice, 

pametne ure ter programske 

opreme in aplikacije. 

2. Informacijska pismenost in kritično 

presojanje: Pomeni sposobnost 

iskanja, analiziranja, vrednotenja 

in upravljanja informacij 

na spletu ter reševanja tehničnih 

problemov. Vključuje prepoznavanje 

zanesljivih virov in kritično 

ocenjevanje informacij. Zelo pereča 

in aktualna tematika na tem 

področju so lažne novice (ang. 

fake news). Pred njimi ni varen 

nihče (posebej, če so ustvarjene 

z uporabo umetne inteligence). 

Večja dogodka, ki sta sprožila porast 

lažnih novic, sta bila Brexit in 

vojna v Ukrajini (tudi ministrstva 

so na svojih profilih družabnih 

omrežij delila lažne novice). Prav 

s pomočjo prepoznavanja kredibilnih 

informacij lažje rešujemo 

probleme in tudi sprejemamo 

tehtnejše odločitve. 

3. Komunikacijske spretnosti: Potrebujemo 

jih tudi pri komuniciranju 

brez uporabe digitalne tehnologije, 

na tem mestu pa nam izraz

VZGOJA 

55 

predstavlja uporabo digitalnih 

orodij za učinkovito komuniciranje 

in sodelovanje z drugimi. Zaradi 

izrednih razmer med pandemijo 

koronavirusa smo bili na tem mestu 

primorani povečati svoje znanje. 

Po drugi strani sem uvrščamo 

tudi spletno etiko, pomanjkanje 

katere lahko opažamo na različnih 

forumih, družabnih omrežjih in 

tudi v marsikaterih medijih. 

4. Ustvarjanje digitalnih vsebin: 

Vsak od nas ustvarja digitalne 

vsebine, kot so besedila, slike, 

videi ipd., poleg tega pa je 

pomembno, da poznamo tudi 

osnovna načela avtorskih pravic 

in intelektualne lastnine. Miha 

Kramli rad poudari, da uporaba 

digitalne tehnologije za delo oz. 

kot orodje ne pomeni nevarnosti 

za nekemično zasvojenost. 

5. Digitalna varnost in zasebnost: 

Znanje o varni uporabi digitalnih 

tehnologij je pomembno za 

vsakega odraslega, še toliko bolj 

pa za otroke. Tukaj vključujemo 

tudi zaščito osebnih podatkov, 

prepoznavanje spletnih groženj 

in sprejemanje ukrepov za zaščito 

pred njimi. Prav to področje je pri 

otrocih velikokrat najbolj problematično, 

saj manjka zavedanja, 

kakšne posledice lahko določena 

dejanja prinesejo na dolgi rok. 

Tako zase kot tudi za druge. 

KAJ LAHKO 

NAREDIMO STARŠI? 

Tudi na tem področju najbolj vzgajamo 

z zgledom. Če se bomo sami trudili 

zdravo, varno, kritično in ustvarjalno 

uporabljati digitalno tehnologijo kot 

orodje, bomo naredili največ tudi za 

pametno uporabo digitalne tehnologije 

naših otrok. 

Poleg tega je dobro, da znamo, celostno 

gledano, starši bolje uporabljati 

Podučimo se o varnosti na spletu. 

Če bomo starši varno in 

kritično uporabljali digitalno 

tehnologijo, bomo največ 

naredili tudi za pametno 

uporabo digitalne 

tehnologije naših otrok. 

digitalno tehnologijo kot naši otroci. 

Morda res ne poznamo vseh filtrov 

TikTok-a ali najvplivnejših »streamarjev« 

iz Minecrafta, ampak zelo verjetno 

poznamo več funkcij Worda, Gmaila 

… Ne skrivajmo se za izgovorom, da so 

nas otroci že prehiteli, saj so izkušnje 

bistven del modrosti. Kontinuirano izobraževanje 

in prilagajanje digitalnim 

spremembam se ne bo končalo, ampak 

to ne pomeni, da se ne izplača. 

Izhodišče za pogovor 

V dokumentarnem filmu Audrie & Daisy se lahko seznanimo z resnično zgodbo dveh najstnic, 

ki sta postali žrtvi tako spolne zlorabe kot tudi spletnega nasilja. Žal se primer ne 

izteče optimistično, nam pa pokaže realnost problematike. Te izzive v veliki meri naslavlja 

tudi roman oz. istoimenska serija 13 razlogov, zakaj. Če imate doma najstnika, ki jo je gledal 

oz. bral knjigo, svetujemo, da prisluhnete njegovemu mnenju; kako realne se mu zdijo 

situacije v zgodbi in ali je v svoji okolici že naletel na kaj podobnega. 

Na koncu bi želel spodbuditi še povezanost 

med odraslimi. Izmenjava izkušenj, 

izzivov, neuspehov in primerov 

dobrih praks nam lahko zelo pomaga 

pri digitalnem opismenjevanju naših 

otrok. Tako bomo lahko našli konkretne 

primere časovnih in krajevnih omejitev 

uporabe, ki so jih določene družine 

že preizkusile, morda vzpostavili starševski 

dogovor znotraj širše skupnosti 

(šola, steg, župnija …), dobili ideje o 

kakšnem hobiju, ki bi bil primeren za 

otroka, ali večji vključenosti v gospodinjska 

opravila … 

 

NASVETI ZA RAZVOJ 

DIGITALNE PISMENOSTI 

PRI OTROCIH 

1. Vzpostavimo jasna 

pravila uporabe. 

2. Izobražujmo se skupaj 

z otroki. 

3. Spodbujajmo kritično 

razmišljanje. 

4. Aktivno sodelujmo 

pri uporabi tehnologije. 

5. Učimo se o varnosti na spletu. 

6. Spodbujajmo uravnotežen 

življenjski slog. 

155 4. 7. 2024

56 

VZGOJA 

Brisanje maternega 

jezika je samo eno od 

prikritih uničevalnih 

orožij gospodarja tega 

sveta, ki človeku trga 

njegove korenine. 

LEON KERNEL 

SHUTTERSTOCK 

Solza za SOLZICE 

Brisanje meja domovine pomeni biti prostovoljno na razpolago vsem, ki imajo apetite po 

tem prelepem koščku sveta. Izguba narodne identitete pomeni postati suženj drugim in služiti 

drugim. Na lastni zemlji postajamo ne le najemniki, ampak tudi sužnji. In suženj se mora 

sramovati svojega izvora, sicer ni več pravi suženj, ampak upornik, ki ga je treba kaznovati. 

Pri svojem poklicu učitelja gozdarstva imam 

veliko delavnic za osnovnošolce iz vse Slovenije. 

Pogovarjamo se tudi o svojih izkušnjah 

strahu v gozdu in o spominih, ko smo 

se morda izgubili v njem. Ob tem seveda povem 

svojo otroško izkušnjo, ko sem se kot osemleten izgubil 

v velikem gozdu, saj sem smel sam hoditi tudi 

po gozdovih. Ni me ni bilo strah. Po nekaj urah sem 

našel pot in se srečno vrnil domov. 

Svoji teti sem želel podariti lep šopek šmarnic 

za njen rojstni dan. Praznovala ga je ob koncu maja. 

Takrat smo otroci za rojstni dan odraslim podarjali 

risbico, pesmico, ki smo jo sami sestavili, ali pa šopek 

izjemnih divjih rožic. Seveda ob koncu maja ni skoraj 

nikjer več šmarnic. Jaz pa sem vedel, kje v naših obširnih 

gozdovih jih lahko še najdem. 

mladinska-knjiga.si 

155 4. 7. 2024 

VORANČEVA ČRTICA 

Ob pripovedovanju svoje dogodivščine otroke najprej 

vprašam, ali poznajo Vorančeve Solzice. Včasih smo 

jih poznali prav vsi, ki smo hodili v osnovno šolo. 

V nekaterih višjih razredih osnovne šole so to 

Vorančevo črtico prebrali, vse več pa je učencev, ki 

te črtice ne poznajo več. Ob vprašanju, kako to, sem 

dobil nenavadno pojasnilo ene izmed profesoric 

slovenščine, ki so spremljale otroke na delavnicah: 

»Veste, v nekaterih razredih naše šole je vse več

VZGOJA 

57 

učencev, katerih starši so tujci, zato se v 

takih razredih Solzice izpušča.« 

Za trenutek sem ostal brez besed. 

Če otroci ne poznajo Solzic, črtico na 

kratko povzamem in ob tem otrokom 

povem, kako je ob nabiranju solzic za 

mamo Voranc premagal svoj strah. Ko 

narediš nekaj izjemnega za tistega, ki 

ga imaš najraje, premagaš strah. 

Kako je danes v naši domovini s 

solzicami in solzami? Sploh še kdo postane 

vznemirjen, ko opazi, kako slovenski 

jezik postaja vse manj jezik naše Slovenije, 

tudi z blagoslovom dela politike? 

Ugovor: Priseljence potrebujemo, 

saj za delo nimamo dovolj lastnih ljudi. 

(Naša rodnost je seveda majhna.) Spoštovati 

moramo jezik priseljencev, sicer 

jih bomo izgubili. Ko bomo po smrti 

poklicani pred sodbo, nas Bog ne bo 

vprašal, ali smo ohranili svoj jezik, ampak 

kako smo sprejemali tujce. 

Moje vprašanje: Kaj se morda skriva 

za temi ugovori? Lahko tudi denar, 

nepošteno pridobljen zaslužek, rop ob 

pomanjkanju človekoljubja. To se lahko 

zgodi, ko skritim vladarjem tega 

sveta ni nič več sveto, ko drugim nasilno 

pulijo in režejo njihove korenine, 

iz katerih rastejo: prednike razglašajo 

za nepotrebne, slovenski jezik za oviro 

globalizaciji, kulturo za nepomembno, 

narod za preživel in vero, ki vse te korenine 

povezuje, za neznanstveno izmišljotino. 

Del plačane politike jih pri 

odstranjevanju naših korenin skrito ali 

celo na glas podpira. 

Ko narediš nekaj izjemnega 

za tistega, ki ga imaš najraje, 

premagaš strah. 

DENAR – SVETA VLADAR 

Ob tem, ko vero v Boga, ki naše korenine 

hrani, postavimo na stranski tir, 

poskušamo postati sami sebi bogovi. 

Seveda, denar je sveta vladar. Zato se 

borimo proti Bogu, ker nas opominja, 

nas še vedno čaka in vabi v svoj usmiljeni, 

ljubeči objem. Če Boga ne priznavamo, 

ga ne priznavamo zato, ker ga 

imamo za premočnega nasprotnika. 

Na koncu trdimo, da Boga ni (skušamo 

biti sami sebi bogovi), in skušamo 

zasužnjiti druge – ker bi nas morali kot 

bogove ubogati. Postajamo osamljeni, 

brez pravih prijateljev, zato si jih moramo 

kupovati. Seveda ne moremo postati 

pravi bogovi. Zaradi tega v zameno za 

naš navidezni zemeljski uspeh v celoti 

pristanemo na oblast gospodarja tega 

sveta – hudiča nad sabo, saj postajamo 

njegova last. On nas nenehno vabi v 

greh, tako kot prva dva človeka, Adama 

in Evo: »Da bosta postala kakor Bog« 

(1Mz 3,5). Zato lahko s pomočjo zla tiransko 

gospodujemo nad drugimi. A ob 

tem nas je hkrati neznansko strah, saj 

imamo spoznanje dobrega in hudega 

ter se skrivamo pred Bogom, ker vemo, 

da smo nagi. 

Brisanje maternega jezika za kraljestvo 

tega sveta je samo eno od prikritih 

uničevalnih orožij gospodarja tega sveta, 

ki človeku trga njegove korenine, da 

bi ta postal dober potrošnik, ki ga lahko 

po uporabi tudi zavrže. Postajamo krhki 

kamni gradnje svetovnega babilonskega 

stolpa, ki se bo nekoč zrušil. Tudi v javnosti 

in izobraževanju bogovi tega sveta 

uporabljajo ta orožja prikrito, pod krinko 

naravoljubja in človekoljubja. 

Res je, Slovenci smo, tudi gensko, 

sprejeli v zgodovini veliko različnih 

ljudstev tega sveta. Oni so ob prehodu 

čez našo obširno zgodovino tudi v jeziku 

pustili svoj pečat, a vsak, ki je tukaj 

ostal, je moral sprejeti jezik bivajočih. 

Jeziki agresorjev se niso obdržali, obdržale 

pa so se njihove sledi. Tudi danes 

se mora slovenski beg možganov naučiti 

jezika tujine, če želi v tujini uspeti. 

Brisanje meja domovine pomeni 

biti prostovoljno na razpolago vsem, ki 

imajo apetite po tem prelepem koščku 

sveta. Izguba narodne identitete pomeni 

postati suženj drugim in služiti drugim. 

Na lastni zemlji postajamo ne le 

najemniki, ampak tudi sužnji. In suženj 

se mora sramovati svojega porekla, sicer 

ni več pravi suženj, ampak upornik, 

ki ga je treba kaznovati. 

CENITI SVOJO KULTURO 

Saj ne moremo nič storiti, porečete. Tisti, 

ki ste bili pred štiridesetimi leti zaposleni 

v šolah, se še spomnite skupnih programskih 

jeder. Sam sem se v šoli takrat 

kot mlad učitelj skupnim programskim 

jedrom močno uprl in tudi uspel. Ne zaznavamo 

danes podobnega pritiska? Res 

ne moremo ničesar storiti? 

Ko prišleki v Sloveniji opazujejo našo 

kulturo in spoznajo, da je mi ne cenimo 

tako kot oni svojo, tudi oni ne bodo cenili 

naše kulture. Oklenili se bodo lastne 

kulture in posledično sčasoma zahtevali, 

da tudi mi spoštujemo in prevzamemo 

njihovo kulturo. Če pa bodo spoznali, 

Jezik in vera sta ohranila 

slovenstvo. Kaj od tega 

si še upamo zadržati? 

da cenimo svojo kulturo, se bodo tudi 

oni prilagodili naši kulturi ob hkratnem 

vzdrževanju lastne kulture in bomo lahko 

vsi skupaj živeli v sožitju. V nasprotnem 

primeru se bo uresničila napoved 

enega od tujih delavcev v Sloveniji: »Zakaj 

bi se moji otroci učili vašega jezika in 

ga uporabljali, tako ali tako boste kmalu 

vi govorili naš jezik.« 

Spet slišim ugovor: Ampak delavcev 

ni, mudi se, moramo jih uvažati, se 

zanje boriti, sicer nas bodo drugi prehiteli. 

Samo za ilustracijo: Po odpravi 

suženjstva v Južni Ameriki so na plantažah 

kave potrebovali delavce, ki bi 

lahko nadomestili sužnje. Tja so z marketinško 

lažjó množično privabili ljudi 

tudi iz naših krajev. Živeli so v takih 

razmerah kot nekdaj sužnji. Slovenskega 

duhovnika niso takrat tam videli po 

več mesecev. A so se morali naučiti jezika, 

ki so ga govorili v Braziliji. 

Za visoko izobražene tujce še danes 

zahtevamo dobro znanje slovenskega 

jezika, za vse druge tuje delovne sužnje 

našega gospodarstva pa tega ne zahtevamo, 

samo da ostanejo pri nas – vsaj 

za kratek čas, potem pa se popolnoma 

iztrošijo in jih lahko brez stroškov delodajalca 

in države nadomestijo drugi. 

Za del naše razvajene civilizacije, ki živi 

na račun revežev tega sveta, pa še kako 

danes velja nizozemski pregovor: Bolje 

len kot utrujen. 

Umetna inteligenca (tudi nad njo bdi 

vladar tega sveta) bo poskrbela za peščico 

najbogatejših revežev tega sveta, 

ki bodo zaradi svojega obupa izkoristili 

tudi naše solze in našo kri, da bi lahko 

preživeli svoja kratka življenja. Ob tem 

upajo, da tudi njihova duša umre in da 

ne bo nihče terjal njihovega odgovora 

za uspeh njihovega življenja. 

Jezik in vera sta ohranila slovenstvo. 

Kaj od tega si še upamo zadržati? 

Bodo materni jezik uspele ohraniti matere 

in obraniti očetje? Še vedno pa nam 

ostajajo vera, upanje in ljubezen. 

Jezus je učencem po vstajenju rekel: 

»Mir vam bodi!« (Lk, Jn) Ob koncu 

evangelija nas pomiri: »Ne bojte se! Jaz 

sem z vami vse dni do konca sveta!« 

(Mt 28,20). 

 

155 4. 7. 2024

58 

ZDRAVJE 

KATJA BENČINA 

SHUTTERSTOCK 

Najučinkovitejši NARAVNI 

ODGANJALCI komarjev 

Poleti zvečer radi posedamo na terasi ali hodimo na večerne sprehode. Da nam prijetnih 

toplih večerov ne bi uničili piki komarjev, je dobro, da se pred njimi zaščitimo. 

Dobro poznani so sintetični repelenti, ki vsebujejo učinkovino DEET. Ti nas učinkovito 

zavarujejo pred piki komarjev, a vse več ljudi se želi zaščititi tudi z naravnejšimi sredstvi. 

Preverili smo, katera delujejo in kako varna so. 

V 

Sloveniji in v naši okolici piki komarjev 

niso nevarni. Trenutno je v svetu 

sicer porast okužb z virusom denge, ki 

ga prenašajo komarji in bi lahko v poletnem 

času izbruhnil tudi v Evropi, a letos primerov 

okužb s tem virusom v Evropi še niso zaznali. V 

lanskem letu je bilo 82 primerov v Italiji, 45 v Franciji 

in trije v Španiji. 

Poletje se v Evropi šele dobro začenja, s tem pa 

tudi aktivnost komarjev, ki prenašajo ta virus, zato 

bomo v naslednjem mesecu še lahko priča njegovi 

širitvi. Največ bojazni je, da bi se virus denge v 

Evropi razširil v času poletnih olimpijskih iger v Parizu, 

saj bo dogodek tedaj obiskalo deset milijonov 

ljudi iz 200 različnih držav po svetu, tudi iz držav, 

kjer se trenutno spopadajo z večjim izbruhom virusa 

denge, ki ga v osnovi prenašajo komarji, a se 

preko pikov komarjev prenaša tudi z enega človeka 

na drugega. 

V EVROPI NENEVARNI 

V Evropi sicer še vedno velja, da so piki komarjev 

predvsem neprijetni in niso nevarni. Vseeno pa ni 

priporočljivo, da se jim kar prepustimo. Prinašajo 

namreč srbečico in oteklino kože. Še posebej pazimo, 

da zaščitimo otroke. Pred piki komarjev se 

lahko učinkovito zaščitimo z oblačili ali repelenti. 

Najbolj poznan in učinkovit je še vedno repelent, 

ki vsebuje sintetično učinkovino DEET. Gre za 

učinkovino, ki jo je ameriška vlada razvila že leta 

1944, da so z njo zaščitili vojake, ki bi se v tropskih 

predelih lahko preko komarjev okužili z nevarnimi 

boleznimi, kot je malarija, pojasnjuje prof. dr. Samo 

Kreft s Fakultete za farmacijo, ki raziskuje zdravilne 

rastline in druga zdravila naravnega izvora. 

»Leta 1957 se je ta snov začela uporabljati tudi v civilne 

namene. Med repelenti DEET zagotavlja najboljšo 

zaščito pred piki komarjev in je še danes zlati 

155 4. 7. 2024

standard, s katerim primerjamo druge 

repelente. Mehanizem delovanja DEET 

pri insektih še ni povsem znan. Verjetno 

DEET moti receptorje komarjev 

in drugih žuželk, ki zaznavajo mlečno 

kislino in ogljikov dioksid. Ti spojini 

oddajamo ljudje, insekti pa nas z zaznavanjem 

teh naših izločkov najdejo. Ker 

ljudje takih receptorjev nimamo, na nas 

DEET ne vpliva.« 

Dodaja, da je uporaba repelentov, ki 

vsebujejo učinkovino DEET, zelo varna, 

če sledimo navodilom za uporabo. 

V redkih primerih povzroči kožne izpuščaje, 

pri nekaterih ljudeh, ki so uporabljali 

izdelke z visoko koncentracijo 

DEET, so se denimo pojavili izpuščaji, 

mehurji ter draženje kože in sluznic. 

Prav tako ni priporočljivo, da repelente 

z DEET vdihnemo, saj lahko sprožijo kašelj 

in draženje dihalnih poti, pojasnjuje. 

Če bi učinkovino DEET zaužili, pa 

bi povzročila draženje želodca, slabost 

in bruhanje. Prav zato smo previdnejši 

pri uporabi teh repelentov pri otrocih, 

predvsem jim pomagamo pri nanašanju 

repelenta: »Repelente z DEET lahko 

uporabljamo tudi pri otrocih, še posebej 

če nimamo druge učinkovite možnosti, 

da bi jih zaščitili pred piki. Ker so 

otroci manj spretni pri nanašanju, jih 

ne smejo uporabljati sami, da jim ne bi 

sredstvo prišlo v oči. Ker otroci pogosto 

z rokami segajo v usta in oči, jih pri njih 

ne nanašamo okoli ust in oči.« 

Naravne metode niso vedno 

boljše, a ljubitelji eteričnih olj 

in prijetnih naravnih 

dišav jih lahko poleti 

učinkovito uporabljate 

tudi za odganjanje komarjev. 

NARAVNE METODE 

Pred komarji se lahko zaščitimo tudi z nekaterimi 

drugimi naravnejšimi sredstvi. 

Nekatera eterična olja so lahko tako učinkovita 

kot sintetična snov DEET, vendar je 

treba biti pri nanosu previden. »Za zaščito 

pred komarji imajo ljudje različne uporabne 

izkušnje z različnimi aromatičnimi 

rastlinami, kot so rožmarin, meta in sivka. 

V raziskavah se je najboljši učinek potrdil 

za limonski evkalipt (Corymbia citriodora), 

limonsko travo (Cymbopogon sp.) 

in andirobo (Carapa guianensis). Njihov 

mehanizem delovanja prav tako ni znan. 

Lahko da nekatera delujejo podobno kot 

DEET, druga pa komarje le odganjajo zaradi 

njim neprijetnega vonja.« Vendar teh 

eteričnih olj ne nanašamo neposredno 

na kožo, saj delujejo dražeče. Nanesete 

jih lahko na obleke ali jih razredčite v 

olivnem olju in na kožo nanašate aromatizirano 

olje. »Primerno razmerje je 1 del 

eteričnega olja in 10 delov olivnega olja,« 

pove prof. dr. Samo Kreft. 

ZDRAVJE 59 

KAKO UČINKOVITA JE 

NARAVNEJŠA ZAŠČITA? 

Zaščita pred komarji z eteričnimi olji, 

kot so limonski evkalipt, limonska trava 

in andirobo, traja le pol ure ali eno 

uro, medtem ko zaščita z DEET lahko, 

odvisno od njegove koncentracije v 

zaščitnem sredstvu, traja tudi pet ur. 

Čeprav se zdi, da so naravna eterična 

olja bolj zdrava, so lahko včasih celo 

bolj dražeča za kožo kot DEET in tudi 

manj učinkovita, pove prof. dr. Samo 

Kreft. »Zaščito z eteričnimi olji lahko 

uporabimo tako, da jih izparevamo v 

prostor in si tako hkrati prostor še odišavimo. 

Primerna so zlasti za uporabo 

v krajih, kjer so komarji predvsem neprijetni, 

ne prenašajo pa nevarnih bolezni.« 

Če nas komar že piči, pa lahko 

srbenje zaradi pika komarja lajšamo z 

alojinim gelom ali hladilnim mazilom z 

eteričnim oljem poprove mete. 

Naravne metode torej niso vedno 

boljše metode, a ljubitelji eteričnih olj in 

prijetnih naravnih dišav jih lahko poleti 

učinkovito uporabljate tudi za odganjanje 

komarjev. Pomembno je le zavedanje, 

da delujejo nekoliko krajši čas in 

da jih je treba večkrat nanesti. Če veste, 

da greste na področje, kjer bodo piki 

komarjev pogostejši, pa se lahko pred 

njimi povsem brez slabe vesti zaščitite 

tudi z repelenti, ki vsebujejo sintetično 

učinkovino DEET. 

 

Eterično olje iz evkaliptusa nam lahko služi 

kot naravna zaščita pred komarji. 

155 4. 7. 2024

60 

KAM NA IZLET 

LEPOTE 

Martuljških slapov 

Težko je z eno besedo opisati lepoto pogleda na Martuljško oziroma 

Špikovo skupino, ko se zjutraj prebudiš in pogledaš skozi okno. 

A bom poskusil: prekrasno. Seveda če imate srečo in ste nastanjeni 

kje v tistem kotičku idiličnega kraja Gozd - Martuljek, od koder 

lahko s pogledom ujamete mogočni Špik. 

IGOR GOŠTE 

Špik z 2.472 metri nadmorske višine 

sicer ni najvišji vrh te skupine, 

kamor spadajo še Mala in Velika 

Ponca, Oltar, Dovški križ, Frdamane 

police, je pa najbolj viden. Tudi 

zaradi svoje značilne špice. Na to špico 

Nekje na pol poti med prvim in drugim 

slapom je čudovita Ingotova koča. 

155 4. 7. 2024 

Drugi slap si lahko za razliko 

od prvega ogledate povsem 

od blizu, a je potrebnih tudi 

nekaj plezalnih sposobnosti. 

sem se dolgo odpravljal, več desetletij 

sem poželjivo gledal v to mogočno goro. 

Pred nekaj leti pa me je kolega Mitja Duh 

povabil na skupni vzpon na Špik, kar 

sem seveda z veseljem sprejel. 

PROTI MARTULJŠKIM 

SLAPOVOM 

A o tem vzponu kdaj drugič. Kajti tokrat 

se bomo raje odpravili na manj 

naporno pot proti dvema Martuljškima 

slapovoma pod Špikovo skupino. 

Najprimerneje se je na to pot odpraviti 

s primerno obutvijo in pohodnimi palicami, 

ki vedno pridejo prav. Razbremenijo 

sklepe, če drugega ne. Sicer pa 

je že sam sprehod skozi idilični Gozd 

- Martuljek zanimiv. 

Med potjo proti slapovoma si lahko 

na eni domačiji ogledate mali zasebni 

muzej starin, med katerimi je tudi originalni 

štedilnik, ki ga je nekoč uporabljal 

znameniti pisatelj in duhovnik 

Fran Saleški Finžgar, ko je počitnikoval 

na planini Jesenje, v svoji mali kapeli 

nekje na lokaciji med prvim in drugim 

Martuljškim slapom, ali pa si denimo 

ogledate hišo nekdanjega komunističnega 

voditelja Staneta Dolanca, ki je tu 

rad gobaril. Oh, ko bi delal le to! Malo 

naprej je kamp in hotel Špik z lepim 

bazenskim kompleksom, od koder se 

ravno tako odpira prelep pogled na Špikovo 

skupino, kjer je še poleti opaziti 

zaplate snega. 

Od hotela vas bo pot peljala po lepi 

makadamski poti s čudovitimi pašniki 

vse do roba gozda, kjer si boste lahko 

oči napasli na prikazu oglarstva. Morebiti 

boste kdaj pri delu opazili tudi prave 

oglarje. Jaz na tamkajšnjih travnikih 

pogosto nabiram materino dušico, zel, 

ki mi je še kako ljuba in daje čaju prav 

poseben okus. 

SKOZI SOTESKO 

Od prikaza oglarstva do prvega Martuljškega 

slapa ne boste dolgo hodili. 

Pot pelje skozi sotesko in je dobro označena 

ter varna, na nekaterih mestih 

je primerno zavarovana pred padajočim 

kamenjem. Pot skozi sotesko je ob 

vedno hladni vodi osvežujoče hladna. 

Tudi v poletni vročini. Pozimi, ko je 

ozka potka marsikje zaledenela, odtrgana 

od deroče vode (sploh zgodaj pomladi, 

ko se sneg začne topiti), je hoja 

lahko zelo nevarna, zato previdnost ni

KAM NA IZLET 

61 

odveč. Kapo dol pa vsem lokalnim planincem oziroma vzdrževalcem 

poti, ki tako pridno skrbijo, da je pot vedno kar najbolj varna. 

Po dobrih petnajstih minutah skozi sotesko ste že povsem blizu 

prvega slapa, ki pa ga v resnici lahko opazujete le od daleč, z lesenega 

mosta. A še prej morate iti čez visečo brv, pod katero brni deroča 

voda, in se povzpeti po strmih stopnicah, kjer se kdaj odkruši 

kakšen kamen. Trud je poplačan. Ko si napasete oči, je pred vami 

odločitev, ali greste le do Finžgarjeve lepo ohranjene kapele ali do 

Ingotove koče, kjer se lahko okrepčate. Hoje do sem je od 20 do 25 

minut. Lahko pa že malo pred Ingotovo kočo zavijete v pobočje in 

se odpravite do drugega Martuljškega slapa. 

Ne bo vam žal za to odločitev, čeravno boste morebiti malce 

zadihani, ko boste prišli do cilja. Pot je ponekod precej strma, a 

vseskozi lepo označena, tako da boste le stežka zašli. Drugi slap si 

lahko za razliko od prvega ogledate povsem od blizu, a je potrebnih 

tudi nekaj plezalnih sposobnosti. Znati morate uporabljati napeto 

vrv in kline. Če se bojite višine, slap raje opazujte od daleč, sicer 

pa se mu lahko povsem približate in še bolj uživate. Neprecenljivo. 

Prvi Martuljški slap lahko 

občudujete le od daleč. 

VAREN SESTOP 

Čeravno boste navdušeni nad lepotami, ki jih ponuja padajoča 

voda, in malce tudi že utrujeni od poldruge ure dolge poti, nikar ne 

zanemarite varnega sestopa v dolino. Hitro lahko pride do kakšnega 

zdrsa in poškodbe. Tega pa si ne želimo, saj vas bomo v naslednjih 

zgodbah zagotovo popeljali še kam po naši lepi domovini in ne 

bi radi, da bi kaj zamudili. 

Še to: do prvega slapa zmore vsak vsaj približno kondicijsko 

pripravljen pohodnik, tudi moja mama, ki je že dopolnila 

80 let. Pot do drugega pa zahteva že malce več 

izkušenj in kondicije. In pozor, vedite, da boste tod hodili v Triglavskem 

narodnem parku. Ampak saj vem, da morebitne odpadke 

od hrane in pijače pridno odnašate s sabo domov. 

 

Drugemu Martuljškemu 

slapu se lahko popolnoma 

približate. 

Je v tej kapeli Fran Saleški 

Finžgar snoval svoja 

književna dela? Kdo ve! 

155 4. 7. 2024

62 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

TART s hruškami 

in gorgonzolo 

6 OSEB PREPROSTO 25 MINUT 

SESTAVINE 

• 1 zavitek maslenega 

listnatega testa 

• 2 zreli hruški (cca. 400 g) 

• 150 g gorgonzole 

ali sira z modro plesnijo 

• timijan 

• akacijev med 

1. Pečico segrejemo na 200 

stopinj Celzija, enakomerno 

gretje spodaj in zgoraj. Hruške 

operemo, prerežemo na 

štiri enake dele, odstranimo 

neužitne dele in jih narežemo 

na tanke krhlje. Razvijemo 

listnato testo in najprej vse 

robove testa obrnemo za 

dober centimeter navznoter 

ter celoten rob enakomerno 

prebodemo z vilicami. Listnato 

testo skupaj s papirjem za 

peko predenemo na pekač. 

Po preostali površini testa 

nadrobimo 100 g gorgonzole. 

Po nadrobljeni gorgonzoli 

razporedimo dve vrsti narezanih 

krhljev hrušk, nato po krhljih 

hrušk nadrobimo še preostanek 

gorgonzole in posujemo 

s timijanom. 

2. Pekač z vsebino postavimo 

v pečico na srednje vodilo in 

pečemo 20 minut oziroma toliko 

časa, da dobi testo lepo, zlatorjavo 

barvo. Pečen tart vzamemo 

iz pečice in ga rahlo ohladimo. 

Prelijemo z akacijevim medom 

in narežemo na poljubno 

število rezin. Ponudimo še toplo. 

155 4. 7. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI 

63 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

8 3 7 1 2 4 3 12 

2 9 2 8 3 3 6 20 

8 6 6 4 6 2 7 35 

6 4 5 1 3 1 3 5 

3 4 2 3 3 5 5 15 

2 3 4 5 1 7 7 14 

2 2 5 9 8 9 3 17 

19 23 6 18 20 10 22 

4 5 1 2 6 3 1 8 

4 2 3 1 9 4 8 2 

5 7 7 6 3 3 6 16 

9 1 9 5 6 2 3 1 

6 1 6 5 9 8 4 17 

5 3 6 8 9 2 2 11 

1 3 1 2 9 5 5 16 

6 11 7 8 27 7 5 

8 3 7 1 2 4 3 

2 9 2 8 3 3 6 

8 6 6 4 6 2 7 

6 4 5 1 3 1 3 

3 4 2 3 3 5 5 

2 3 4 5 1 7 7 

2 2 5 9 8 9 3 

4 5 1 2 6 3 1 

4 2 3 1 9 4 8 

5 7 7 6 3 3 6 

9 1 9 5 6 2 3 

6 1 6 5 9 8 4 

5 3 6 8 9 2 2 

1 3 1 2 9 5 5 

155 4. 7. 2024

64 

KRIŽANKA 

SHUTTERSTOCK 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

OBJEKT, 

KI OBDA- 

JA HIŠO 

ALI VRT 

VELIKO 

MESTO V 

TEKSASU 

ODMIK 

OD NOR- 

MALNEGA 

SRED- 

STVO ZA 

GAŠENJE 

ROBERT 

LEWAN- 

DOWSKI 

AMERIŠKA 

FILMSKA JAZBEČJA 

IGRALKA KOŽA 

MACGRAW 

11 

PREDSED- 

NIK SIRIJE 

(BAŠAR 

AL) 

13 

KRAJEVNA 

SKUP- 

NOST 

LITINA 

DEL 

TENIŠKE 

IGRE 

IZABELA 

(KRAJŠE) 

VAS SV. OD 

POREČA 

BOGDAN 

19 

DOLENC 

NEVENKA 

(KRAJŠE) 

DOMOVINA 

AVTO 

Z ZLOŽ- 

LJIVO 

STREHO 

PRIPRAVA 

ZA PRIRE- 

ZOVANJE 

STENJA 

NAJVIŠJA 

STOPNJA 

JEZE 

USTNICA 

SILVA 

TRDINA 

DOMOVINA 

POPLAVA 

OBLIKA 

IMENA 

EDITA 

SMUČAR- 

SKI SKA- 

KALEC 

PREVC 

DUHOVNIK 

(JANEZ 

EVANGE- 

LIST) 

KOCKA 

AMERIŠKI 

FILMSKI 

IGRALEC 

(GREGORY) 

URADNO 

PISNO 

POTRDILO 

KOMAJ 

RAZVIT 

NASTAVEK 

LISTA 

RAFKO 

IRGOLIČ 

ČLOVEK S 

TELESNO 

OKVARO 

DROG PRI 

VOZU ZA 

VPREGA- 

NJE ŽIVALI 

VAS SV. 

OD DIVAČE 

RIMSKI 

HIŠNI BOG 

10 1 GRŠKA 

BOGINJA 

PRAVICE 

POLŽASTO 

ZAVITA 

KRIVULJA 

PODIJ 

… DESE- 

23 

NIŠKA 

NASVET, 

NAVODILO 

HERAKLE- 

SOVA 

MATI 

PRAŠIČ 

14 26 

REKA NA 

12 

DUNAJU 

PEVKA 

PUŠLAR 

POSOJILO 

VPITJE, 

KRIČANJE 

GL. MESTO 

FILIPINOV 

24 21 

KOTANJA 

S STOJE- 

ČO VODO, 

MLAKA 

ATLETSKO 

ORODJE 

6 

ALPSKA 

SMUČAR- 

KA 

ŠTUHEC 

2 

VZHODNO- 

AZIJSKA 

UTEŽNA 

ENOTA 

8 18 

TRŠČICA 

OSKAR 

KOGOJ 

5 15 

9 7 

IVAN 

ZAJEC 

PESNIK IN 17 

DRAMATIK 

ZAJC 

22 

ARMENSKI 

SKLADA- 

TELJ HA- 

ČATURJAN 

3 

ANDREJ 

RUBLJOV 

20 

GLAVNO GESLO 1 2 

3 4 5 6 7 8 

4 16 9 10 11 12 13 14 

15 16 17 18 19 20 

25 21 22 23 24 25 26 

VITEZ 

… JAMSKI 

Fotografija v križanki je bila posneta v 

krajinskem parku na slovenski obali. Približno 

750 hektarjev veliko območje je bilo 

zavarovano leta 1989. V njem so dovoljene 

samo tiste gospodarske dejavnosti, ki ne 

ogrožajo naravnega ravnovesja. V parku, 

kjer je tudi muzej solinarstva, se lahko 

sprehodimo sami ali v družbi vodnika. 

E K A O I 

A T L A N T I K 

S L I K A R K A 

T A K T U A 

I N A O K N O 

Š T R U K L J I 

Rešitev križanke (vodoravno): ograja, Dallas, KS, Iza, liv, 

BD, soline, Senožeče, kabriolet, iver, utrinjač, Donava, bes, 

Veronika, IZ, ustna, vik, Dane, ST, Alkmena, Aram, spirala, 

povodenj, Edit, disk, Cene, Ilka, Krek, tael. Glavno geslo: 

tradicionalna pridelava soli. 

REŠITVE: 

Skriti pregovor: 

STARA LJUBEZEN NE ZARJAVI, 

MLADA PA RADA ZARJOVE. (J. PETELIN). 

155 4. 7. 2024

LLLLL+ 

65 

SKRITI PREGOVOR 

SITAR VALJ GUBE ZENON 

TEZA RAJA VIME LADJA 

PARADA BAZAR JOVIE 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, 

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. 

Tu boste prebrali znan pregovor, 

ki sem ga malce podaljšal. (jp) 

, 

SHUTTERSTOCK 

LAHEK MAGIČNI LIK 

Vodoravno in navpično: 

1 kraj, kjer kaj raste; tudi prostor, 

kjer se rastijo divji petelini ali ruševci 

2 ocean med Ameriko in Evropo 

3 umetnica, ki se izraža z barvami 

4 v glasbi metrična enota iz določenega 

števila poudarjenih in nepoudarjenih dob; 

tudi vljudnost, omika - medmet, ki izraža 

nezadovoljstvo 

5 hrvaški naftni koncern; 

tudi ukrajinsko žensko ime - 

običajno zastekljena odprtina v steni 

6 pecivo iz kvašenega razvaljanega 

in zvitega testa z različnimi nadevi 

(npr. sirovi, pehtranovi ...) 

7 žvečenje tobaka 

8 ime lutkarice Vogelnik - 

kratica za „olimpijske igre“ (jp) 

155 4. 7. 2024

STRIPI 

TRADICIONALNO EDINO GLEDIŠČE 

JE BILO OPUŠČENO! PERSPEKTIVA 

SE JE ZLOMILA! 

O, NE! NENADOMA 

JE VSE POSTALO 

NEOKUBISTIČNO! 

DVOJE GLEDIŠČ PRINAŠA 

PREVEČ INFORMACIJ! NEMOGOČE 

SE JE PREMIKATI! CALVIN HITRO 

POSKUSI ODSTRANITI DRUGO 

PERSPEKTIVO! 

DELUJE! SVET SE 

SPET SESTAVI V 

PREPOZNAVEN RED! 

O-O! 

VSE SE JE ZAČELO, KO SE JE 

CALVIN Z OČETOM ZAPLETEL V 

MANJŠO DEBATO! KMALU JE CALVIN 

UZRL OBE PLATI ZADEVE! NATO JE 

UBOGI CALVIN ZAČEL VIDETI OBE 

PLATI VSEGA! 

OČI, ŠE 

VEDNO 

NIMAŠ 

PRAV.

DRZNI ZMAGOVALCI – 

PODJETNIKI PRIHODNOSTI! 

V svetu, kjer se sanje pogosto zdijo nedosegljive, so posamezniki 

in ekipe, ki presegajo meje mogočega, premikajo gore in gradijo 

mostove do novih priložnosti. 

Spoznajte drzne zmagovalce – podjetnike, ki s svojo vizijo 

in vztrajnostjo oblikujejo prihodnost. 

Video VSEBINE 

Aktualno: FRANC JAGER 

● 

● 

Oglejte si nov video z Vido Petrovčič 

in spoznajte drznega podjetnika. 

Od 2. 7. 2024 - Franc Jager: 

- po duši kmet, po poklicu trgovec, 

v prostem času gradbenik, 

- podjetnik leta 2024 

ter ustanovitelj trgovske verige pod 

blagovno znamko Jager. 

Spremljajte video vsebine, ki predstavljajo 

zgodbe podjetnikov, ki: 

• s svojimi izjemnimi idejami, 

inovacijami in delom premikajo meje; 

• ustvarjajo nove priložnosti in gradijo 

uspešne podjetniške zgodbe; 

• s svojo strastjo in odločnostjo dajejo 

upanje novim generacijam. 

DRZNI ZMAGOVALCI V POGOVORIH 

Z VIDO PETROVČIČ: 

poglobljeni vpogledi v uspešne 

► 

podjetniške zgodbe; 

► 

motivacija za vse, ki sanjajo o svoji 

podjetniški poti; 

► navdih za premagovanje novih 

izzivov. 

OBIŠČITE NAS NA WWW.DOMOVINA.JE.

POVABILO: 

Ekipa DOMOVINE 

vabi k sodelovanju 

mlade, zavzete 

in prodorne 

NOVINARJE 

Pri Domovini krepimo novinarsko ekipo. V zadnjem 

času se nam je pridružilo več urednikov 

in novinarjev z bogatimi izkušnjami iz največjih 

slovenskih in tujih medijev. To znanje in izkušnje 

želimo prenesti tudi na mlade. Zato medse vabimo 

mlade, zavzete in talentirane posameznike, 

ki bi želeli postati del dinamične novinarske 

ekipe, ki ustvarja tiskani, spletni in video medij. 

Ni nujno, da študirate medije ali novinarstvo, pomembno je, da imate talent za pisanje 

in strast do odkrivanja novinarskih zgodb. Ključni sta predanost načelom profesionalnega 

novinarstva in neodvisnost od političnih strank. 

KAKO POSTANETE 

NOVINAR/-KA 

DOMOVINE? 

KAJ BOSTE 

PRIDOBILI? 

• Svojo vlogo pošljite na e-naslov urednistvo@domovina.je 

do vključno ponedeljka, 8. 7. 2024. 

• Vloga naj vsebuje tekst z naslovom »Vzroki za padec 

Berlinskega zidu«, ki naj bo novinarska novica, dolga do 

3500 znakov s presledki. 

• Priložite tudi kratek življenjepis in svoje razmišljanje o 

tem, zakaj bi sodelovali pri soustvarjanju Domovine. 

• Z izbranimi kandidati bomo opravili avdicijo/razgovor, 

se tako bolje spoznali in pogovorili o možnosti rednega 

sodelovanja v novinarski ekipi Domovine. 

• V primeru izbora in dogovora o sodelovanju 

boste pridobili znanje in izkušnje s področja 

novinarstva, tehničnega oblikovanja prispevkov, 

izkušnje samostojnega in ekipnega dela, nova 

poznanstva ter reference za nadaljnjo poklicno pot.

Domovina 155: Bo SDS zapustila EPP? (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?