Domovina 153: Kam je šel denar za poplavljence?
18.06.2024 • Views
Embed Flag

Domovina 153: Kam je šel denar za poplavljence?

ePAPER READ
domovina.je

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

20. 6. 2024<br />

Golobova vlada nadalju<strong>je</strong><br />

s političnimi čistkami 31<br />

Pritiski na<br />

Dobra novica <strong>za</strong><br />

mlade zdravnike 38 kredito<strong>je</strong>malce 44<br />

<strong>Kam</strong> <strong>je</strong> <strong>šel</strong> <strong>denar</strong><br />

3,95 €<br />

<strong>za</strong> poplavl<strong>je</strong>nce?<br />

12<br />

<strong>153</strong>

Cena: 19,90 EUR<br />

Andraž Arko Pija Marija Mivšek<br />

Ej, Nejc, kaj <strong>je</strong> to<br />

hormonomanija? Hormonomanija<br />

3<br />

PRI NAS DOMA Hormonomanija<br />

To, da ti hormoni čisto<br />

PODIVJAJO.<br />

3<br />

00_Pri nas doma_NASLOVNICA_2024-15-05.indd 4 2. 06. 2024 20:45:39

V državi vse po starem,<br />

pri Domovini novosti<br />

V<br />

tokratni številki Domovine<br />

z več vidikov obravnavamo<br />

sanacijo in obnovo pri<strong>za</strong>detih<br />

delov Sloveni<strong>je</strong> po<br />

lanskoletnih avgustovskih poplavah.<br />

Takšne naravne ujme Slovenija še ni doživela,<br />

žal pa jo <strong>je</strong> doživela v času vlade<br />

Roberta Goloba, ki svojo nesposobnost<br />

izkazu<strong>je</strong> že pri bistveno manjših izzivih.<br />

Sanacija in obnova <strong>za</strong>radi tega potekata<br />

prepočasi, postopki so birokratsko<br />

<strong>za</strong>pleteni, ljud<strong>je</strong> si ne morejo niti <strong>za</strong>četi<br />

graditi novih domov, turizem <strong>je</strong> okrn<strong>je</strong>n.<br />

Za nameček kaže, da <strong>je</strong> vlada pri<br />

vlogi na Evropsko komisijo <strong>za</strong> pomoč po<br />

poplavah goljufala; da <strong>je</strong> prika<strong>za</strong>la večjo<br />

škodo, kot <strong>je</strong> dejansko bila. Seveda <strong>je</strong> bila<br />

dejansko škoda ogromna, vendar izka<strong>za</strong>ti<br />

še precej večjo v želji, da boš nekoga<br />

<strong>za</strong>vedel <strong>za</strong> pridobitev več <strong>denar</strong>ja, <strong>je</strong> balkanska<br />

politika. Da besede predstavnikov<br />

slovenske vlade na čelu z Golobom<br />

ne veljajo veliko, pri nas že vemo, zdaj to<br />

vedo tudi na evropski ravni.<br />

Kaže, da se težave, s katerimi se soočajo<br />

državljani, v času te vlade kopičijo,<br />

namesto da bi jih slednja reševala. Ko se<br />

premier sooči s kritikami ali situacijo,<br />

ki ji ni kos, se ponavadi odzove napadalno<br />

ter krivdo zvali na druge. Vedno<br />

več ljudi bremeni stavka na upravnih<br />

enotah, k<strong>je</strong>r <strong>za</strong>posleni že mesece opo<strong>za</strong>rjajo<br />

na prenizke plače in preveliko<br />

obremen<strong>je</strong>nost. Sindikati <strong>za</strong>htevajo<br />

odstop ministra <strong>za</strong> javno upravo Franca<br />

Propsa, premier pa s prstom kaže na<br />

prejšn<strong>je</strong> vlade, češ da so povzročile ali<br />

ohranjale plačna nesorazmerja v javnem<br />

sektorju. A ljudi ne <strong>za</strong>nima, »kdo<br />

<strong>je</strong> <strong>za</strong> kaj kriv«, pač pa, ali oblast njihove<br />

probleme naslavlja in jih rešu<strong>je</strong>.<br />

Da besede predstavnikov<br />

slovenske vlade na čelu<br />

z Golobom ne veljajo veliko,<br />

pri nas že vemo. Zdaj to vedo<br />

tudi na evropski ravni.<br />

UVODNIK<br />

Žal nihče sistemsko ne rešu<strong>je</strong> težav<br />

večinskega prebivalstva jugovzhodne<br />

Sloveni<strong>je</strong> z romsko populacijo. Tamkajšnji<br />

Romi ostajajo svet <strong>za</strong>se, kot da<br />

<strong>za</strong>n<strong>je</strong> ni pravil. Zaposlenih <strong>je</strong> zgolj peščica,<br />

skoraj vsi so na socialni pomoči,<br />

dodaten <strong>denar</strong> dobivajo na podlagi natalitete,<br />

kar naj bi bil tudi glavni motiv<br />

<strong>za</strong> večjo rodnost. Lokalno prebivalstvo<br />

<strong>je</strong> vsak dan soočeno z romskim nasil<strong>je</strong>m.<br />

Vsa Slovenija <strong>je</strong> bila pretresena ob<br />

zgodbi o 14-letnem Romu, ki <strong>je</strong> pred nekaj<br />

dnevi na Osnovni šoli Velika Dolina<br />

v občini Brežice pretepel petnajstletnega<br />

učenca. Ta <strong>je</strong> <strong>za</strong>radi hudih poškodb<br />

glave pristal v bolnišnici. Ni šlo <strong>za</strong> osaml<strong>je</strong>n<br />

incident, a vsi nimajo tako hudih<br />

posledic. Ravnateljica <strong>je</strong> celo dejala, da<br />

se <strong>je</strong> Rom po napadu posmehoval policistom,<br />

češ, nič mi ne morete. Po vsej<br />

jugovzhodni Sloveniji tiktaka socialna<br />

bomba. Ne da se položaj ne izboljšu<strong>je</strong>,<br />

slabša se. Le nekaj odstotkov romskih<br />

otrok <strong>za</strong>ključi osnovno šolo, čeprav<br />

imajo čisto vse brezplačno. Priča smo<br />

odsotnosti sankcij <strong>za</strong> številne prekrške<br />

(v prometu, zoper javni<br />

red in mir …), saj se globe<br />

ne trgajo od socialne<br />

pomoči, <strong>za</strong>čaranemu krogu nasilja,<br />

orožja, drog, ustrahovanja. Kljub temu<br />

so vladajoči v državnem zboru gladko<br />

<strong>za</strong>vrnili predlog županov jugovzhodne<br />

Sloveni<strong>je</strong>, da bi se socialna pomoč izplačevala<br />

v naravi (recimo v obliki hrane),<br />

namesto v <strong>denar</strong>ju, če otrok ne obisku<strong>je</strong><br />

pouka. Celo predsednica države Nataša<br />

Pirc Musar <strong>je</strong> zdaj v pogovoru na POP<br />

TV ta predlog podprla, a zgodi se nič.<br />

Tednik <strong>Domovina</strong> in spletni portal<br />

domovina.<strong>je</strong> od tega tedna dal<strong>je</strong> vodi<br />

novi odgovorni urednik dr. Valentin<br />

Areh z več kot 30 leti novinarskih in<br />

uredniških izkušenj. Začel <strong>je</strong> kot vojni<br />

dopisnik s Hrvaške in BiH <strong>za</strong> časnik<br />

Slovenec, kasne<strong>je</strong> <strong>je</strong> <strong>za</strong> druge medijske<br />

hiše poročal z mnogih vojnih žarišč po<br />

svetu, na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> iz Ukrajine. Med drugim<br />

<strong>je</strong> na Pop TV in TV Slovenija opravljal<br />

delo urednika in novinarja, pred<br />

nekaj leti <strong>je</strong> krajši čas TV Slovenija tudi<br />

vodil. Novinarsko se <strong>je</strong> izobraževal na<br />

renomiranih medijih v ZDA, Nemčiji,<br />

Veliki Britaniji in Švici. Z več mediji v<br />

tujini <strong>je</strong> tudi sodeloval. Na Filozofski<br />

fakulteti v Ljubljani <strong>je</strong> diplomiral iz<br />

zgodovine in sociologi<strong>je</strong>, tam <strong>je</strong> tudi<br />

magistriral iz sociologi<strong>je</strong> na temo socioloških<br />

aspektov ameriških predsedniških<br />

volitev v letu 2002. Pred devetimi<br />

leti <strong>je</strong> še doktoriral na Fakulteti <strong>za</strong><br />

evropske in državne študi<strong>je</strong> s področja<br />

managementa v državni upravi. Za<br />

svo<strong>je</strong> novinarsko delo <strong>je</strong> pre<strong>je</strong>l več nagrad<br />

ter priznanj doma in v tujini. Nedvomno<br />

bo Areh s svojim bogatim novinarskim<br />

znan<strong>je</strong>m v našem tedniku in<br />

na spletni strani <strong>za</strong>gotovil najviš<strong>je</strong> profesionalne<br />

standarde. Dobrodo<strong>šel</strong>! <br />

3<br />

Piše: NENAD GLÜCKS<br />

UREDNIŠTVO<br />

TEDNIKA DOMOVINA<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Poplave: evropski strokovnjaki od<br />

slovenske vlade <strong>za</strong>htevali dodatna<br />

pojasnila<br />

Simona Košir<br />

16 Uničujoče poplave avgusta 2023<br />

Miha Pogačar<br />

20 Matic Tasič, župan občine Preval<strong>je</strong>:<br />

»Ljud<strong>je</strong> so že skoraj leto dni<br />

v negotovosti«<br />

Nenad Glücks · Intervju<br />

22 Obnova po poplavah:<br />

premalo in prepočasi<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

28 31<br />

38<br />

44<br />

Nekdanji evropski poslanec<br />

Jelko Kacin: »Nedelovan<strong>je</strong><br />

države se vse bolj pozna«<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

Vlada nadalju<strong>je</strong><br />

s političnimi čistkami<br />

Nika Zupanc<br />

E-podpisi zdravnikov <strong>za</strong> <strong>za</strong>kon,<br />

ki bi jih ščitil pred nasil<strong>je</strong>m,<br />

so bili izbrisani<br />

Luka Svetina<br />

Dobra novica <strong>za</strong> kredito<strong>je</strong>malce<br />

Peter Kotnik<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

20. 6. 2024<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>153</strong>, LETNIK 4,<br />

20. junij 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Odgovorni urednik tednika<br />

in portala:<br />

DR. VALENTIN AREH<br />

Izvršna urednica:<br />

ERIKA AŠIČ<br />

Naslovnica:<br />

PROFIMEDIA<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Golobova vlada nadalju<strong>je</strong> Pritiski na<br />

Dobra novica <strong>za</strong><br />

s političnimi čistkami 31 mlade zdravnike 38 kredito<strong>je</strong>malce 44<br />

<strong>Kam</strong> <strong>je</strong> <strong>šel</strong> <strong>denar</strong><br />

<strong>za</strong> poplavl<strong>je</strong>nce?<br />

12<br />

3,95 €<br />

<strong>153</strong><br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

Uredniški odbor:<br />

DR. VALENTIN AREH, ERIKA AŠIČ,<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografi<strong>je</strong>:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Direktor:<br />

DR. MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.<strong>je</strong><br />

@<strong>Domovina</strong>_<strong>je</strong><br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

Zaključek redakci<strong>je</strong>:<br />

18. junij 2024<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

26<br />

Bog jim pomagaj!<br />

Jan Zobec · Komentar<br />

34<br />

Ministrica Emilija Stojmenova Duh<br />

razdelila zgolj 666<br />

od 10.000 računalnikov<br />

Nenad Glücks<br />

42<br />

Kako bo obsodba Trumpa vplivala<br />

na predsedniške volitve<br />

Teo Petrovič Presetnik<br />

52<br />

Izzivi uporabe digitalne tehnologi<strong>je</strong><br />

in vzgoja<br />

Benjamin Tomažič<br />

32<br />

20 let kasne<strong>je</strong>: politična imena,<br />

ki (ni)so šla v po<strong>za</strong>bo<br />

Uredništvo<br />

36<br />

Andraž Zorko napada s seksističnimi<br />

in skrajno vulgarnimi izjavami<br />

Jakob Vid Zupančič<br />

50<br />

Kako se znebiti odvisnosti<br />

od sladkorja in shujšati<br />

Katja Benčina<br />

61<br />

Jagode z medeno rikotino kremo<br />

Selma Bizjak<br />

3 V državi vse po starem, pri Domovini novosti<br />

Nenad Glücks · Uvodnik<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

15 Karikatura<br />

25 Ko Golob sanja o zmagi<br />

Igor Gošte · Kolumna<br />

37 Svet24TV odpustil štiri <strong>za</strong>poslene, med njimi<br />

tudi Andrejo Gregorič Berdajs<br />

Nika Zupanc<br />

40 Padala <strong>za</strong> Palestino<br />

Andraž Šest<br />

45 Zakaj vlade ne priganjamo?<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

46 Ne gre mu več <strong>za</strong> privati<strong>za</strong>cijo,<br />

le še <strong>za</strong> črpan<strong>je</strong> <strong>denar</strong>ja?<br />

Izgubil <strong>je</strong> politično moč in se <strong>za</strong>bava.<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

47 Sanjači<br />

Aljuš Pertinač · Kolumna<br />

48 Predsednik vlade s »figovim listom«<br />

Edvard Kadič · Govorica telesa<br />

49 Med(ijski) sosedi<br />

54 Vsakdo <strong>je</strong> edinstven in neponovljiv<br />

Erika Ašič<br />

57 Tam so zmaji<br />

p. dr. Andraž Arko<br />

58 Država mora takoj uvesti pasji davek<br />

Ivan Sivec<br />

60 Beremo, gledamo, poslušamo<br />

62 Koledar dogodkov<br />

63 Sudokuja, vsotnici<br />

64 Križanka<br />

65 Razvedrilo<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

TUDI RUDI MEDVED<br />

ZAPUŠČA GOLOBA<br />

Iz štiričlanske uprave RTV Slovenija<br />

<strong>je</strong> odstopil tudi Andrej Trček, pred njim že<br />

Simon Kardum in Zvezdan Martić. Franci<br />

Pavšer <strong>je</strong> že dolgo na bolniški.<br />

UPRAVA RTV<br />

SLOVENIJA RAZPADA<br />

Z mesta člana uprave RTV Slovenija <strong>je</strong><br />

odstopil tudi Andrej Trček, ki <strong>je</strong> po Simonu<br />

Kardumu in Zvezdanu Martiću že tretji član<br />

sicer prvotno štiričlanske uprave, v kateri<br />

ostaja še predstavnik delavcev Franci<br />

Pavšer, ki pa <strong>je</strong> že dl<strong>je</strong> časa na bolniški.<br />

Trček <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal, da <strong>je</strong> odločitev spre<strong>je</strong>l po<br />

tehtnem premisleku in iz osebnih razlogov.<br />

»V obdobju, ki sem ga preživel na<br />

tem položaju, sem si pri<strong>za</strong>deval delovati<br />

v najboljšem interesu <strong>za</strong>voda in javnosti.<br />

Članom uprave, <strong>za</strong>poslenim in vsem, s<br />

katerimi sem sodeloval, se <strong>za</strong>hvalju<strong>je</strong>m <strong>za</strong><br />

podporo, vztrajnost in predanost.«<br />

Spomnimo; upravo trenutno kot vršilka<br />

dolžnosti vodi Natalija Gorščak, ki jo <strong>je</strong><br />

svet RTV-ja imenoval po odstopu predsednika<br />

uprave Martića. »Ne bi rekel, da<br />

uprava razpada. Trček bo naloge člana<br />

uprave opravljal neprekin<strong>je</strong>no do svo<strong>je</strong> razrešitve<br />

na seji sveta RTV SLO, svet pa bo v<br />

tem času in tudi po posvetovanju z vršilko<br />

dolžnosti predsednika uprave poiskal vršilca<br />

dolžnosti člana uprave, morda celo dva<br />

vršilca dolžnosti člana uprave,« <strong>je</strong> v svo<strong>je</strong>m<br />

prvem odzivu <strong>za</strong> MMC povedal predsednik<br />

sveta RTV Goran Forbici.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

ŽigaŽivulović jr. /Bobo<br />

Državni sekretar na ministrstvu <strong>za</strong> obrambo<br />

Rudi Medved <strong>je</strong> podal odstopno izjavo<br />

<strong>za</strong>radi upokojitve, vlada pa ga <strong>je</strong> razrešila<br />

s funkci<strong>je</strong>. Medved <strong>je</strong> nekdanji urednik<br />

odda<strong>je</strong> 24 ur na POP TV ter novinar Radia<br />

Slovenija, veljal pa <strong>je</strong> <strong>za</strong> kader stranke LMŠ<br />

in <strong>je</strong> bil <strong>za</strong>dnji dve leti sodelavec Marjana<br />

Šarca. Nekateri mediji špekulirajo, da<br />

se <strong>je</strong> Medved umaknil protestno, ker ga<br />

Robert Golob ni želel imenovati <strong>za</strong> novega<br />

ministra <strong>za</strong> obrambo, potem ko <strong>je</strong> bil Šarec<br />

izvol<strong>je</strong>n <strong>za</strong> evroposlanca. Kandidata <strong>za</strong> novega<br />

ministra sta zdaj dva: državni sekretar<br />

Damir Črnčec, nekdaj tesni sodelavec<br />

Jane<strong>za</strong> Janše, ki mu levica očita »protimigrantsko«<br />

miselnost, in Vojko Vovk,<br />

državni sekretar <strong>za</strong> nacionalno varnost v<br />

kabinetu PV.<br />

MIHA KORDIŠ<br />

OBRAČUNAL Z LEVICO<br />

Poslanec Levice Miha Kordiš z usmeritvijo<br />

in volilnim rezultatom svo<strong>je</strong> stranke ni<br />

<strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n. Kot <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal na Facebooku, <strong>je</strong><br />

»račun <strong>za</strong> sredin<strong>je</strong>n<strong>je</strong> volilni poraz«. Zapisal<br />

<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> 30.000 glasov <strong>za</strong> kampanjo, v katero<br />

<strong>je</strong> šlo 100.000 evrov, poraz. »Večji kot šok<br />

z <strong>za</strong>dnjih parlamentarnih volitev, k<strong>je</strong>r so bili<br />

na delu veliko močnejši zunanji dejavniki.<br />

Toliko <strong>denar</strong>ja vržeš v volitve samo, če greš<br />

po mesto v EU parlamentu,« <strong>je</strong> bil neposreden.<br />

Navedel <strong>je</strong> tudi konkretne številke.<br />

GOV.SI<br />

Mediji špekulirajo, da se <strong>je</strong> Medved umaknil<br />

iz protesta, ker ga Robert Golob ni želel<br />

imenovati <strong>za</strong> novega ministra <strong>za</strong> obrambo.<br />

LEVICA.SI<br />

Miha Kordiš: Levica <strong>je</strong> <strong>za</strong> volitve v Evropski<br />

pralament porabila 3,3 evra na glas. SDS <strong>je</strong><br />

porabil 1 evro na glas, GS 1,7, N.Si 2 evra,<br />

Vesna 0,71 evra.<br />

»3,3 evra na glas <strong>je</strong> z naskokom najdražji<br />

volilni rezultat. SDS <strong>je</strong> porabil 1 evro na<br />

glas, GS 1,7, N.Si 2 evra, Vesna 0,71 evra.<br />

Poleg tega so se druge parlamentarne<br />

stranke večinoma držale na<strong>za</strong>j glede na<br />

svo<strong>je</strong> zmožnosti in mislijo na parlamentarne<br />

volitve. Levica <strong>je</strong> šla v tekmo z vsemi<br />

možnimi viri,« <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal Kordiš, ki <strong>je</strong> oster<br />

tudi do združevanja Levice s stranko Vesna,<br />

o katerem po n<strong>je</strong>govem mnenju članstvo<br />

stranke ne ve ničesar. Kot <strong>za</strong>ključi, bo<br />

Levica šla ali levo ali pa iz parlamenta. Vse<br />

glasnejša so sicer ugibanja, da bo <strong>šel</strong> izobčeni<br />

poslanec Miha Kordiš na prihodn<strong>je</strong><br />

parlamentarne volitve s samostojno listo,<br />

nekakšno »novo Levico«.

NETANJAHU RAZPUSTIL<br />

VOJNI KABINET<br />

Izraelski premier Benjamin Netanjahu <strong>je</strong><br />

preteklo nedeljo razpustil vojni kabinet.<br />

Odločitev <strong>je</strong> bila po odstopu Benija Ganca,<br />

nekdan<strong>je</strong>ga vojaškega generala, pričakovana.<br />

Kot pišejo izraelski mediji, Netanjahu<br />

tega organa ne namerava obnoviti, saj želi<br />

preprečiti vključitev skrajnejših ministrov<br />

v odločitve glede vojne v Gazi. Vojska <strong>je</strong><br />

sicer <strong>za</strong>trdila, da bo kljub tem načrtom<br />

nemoteno nadal<strong>je</strong>vala operaci<strong>je</strong> v Rafi, na<br />

skrajnem jugu palestinske enklave.<br />

MADŽARSKI KAZEN<br />

ZARADI MIGRANTOV<br />

Madžarska bo morala po odločitvi Sodišča<br />

EU <strong>za</strong>radi dolgotrajnega neupoštevanja<br />

skupne evropske azilne politike plačati<br />

200 milijonov evrov kazni. Vsak dan, v<br />

katerem ne bo uveljavila odločitve sodišča<br />

iz leta 2020, bo Budimpešto stal en milijon<br />

evrov. Denar bo avtomatično odštet od<br />

madžarskega deleža v proračunu EU,<br />

katerega del <strong>je</strong> še vedno <strong>za</strong>mrzn<strong>je</strong>n. Že<br />

decembra 2020 <strong>je</strong> sodišče razsodilo, da<br />

Madžarska ni spoštovala pravnih določil<br />

Uni<strong>je</strong>, med drugim na področju postopkov<br />

v zvezi s priznan<strong>je</strong>m mednarodne <strong>za</strong>ščite<br />

in vračan<strong>je</strong>m državljanov tretjih držav.<br />

Šlo <strong>je</strong> <strong>za</strong> ome<strong>je</strong>van<strong>je</strong> dostopa do postopka<br />

mednarodne <strong>za</strong>ščite, ne<strong>za</strong>konito pridržan<strong>je</strong><br />

prosilcev <strong>za</strong> azil na tranzitnih območjih<br />

in kršitev njihove pravice, da ostanejo na<br />

Madžarskem do spre<strong>je</strong>tja dokončne odločbe,<br />

ter odstranitev ilegalnih migrantov.<br />

Na družbenem omrežju X se <strong>je</strong> odzval madžarski<br />

premier Viktor Orban, ki <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal,<br />

»da <strong>je</strong> odločitev Sodišča EU, da Madžarsko<br />

oglobi <strong>za</strong>radi bran<strong>je</strong>nja meja Evropske uni<strong>je</strong>,<br />

ne<strong>za</strong>slišana in nespre<strong>je</strong>mljiva. Zdi se, da<br />

so ilegalni migranti bruseljskim uradnikom<br />

pomembnejši kot državljani EU.«<br />

SKUPNA IZJAVA<br />

ZA MIR V UKRAJINI<br />

Voditelji 80 držav od 93 sodelujočih so s<br />

skupno izjavo končali dvodnevno mirovno<br />

konferenco o Ukrajini. Izjava pravi, da mora<br />

Ki<strong>je</strong>v <strong>za</strong>četi dialog z Rusijo o pristopu k<br />

mirovnim pogajan<strong>je</strong>m, Rusija pa mora <strong>za</strong>gotoviti<br />

neodvisnost in ozemeljsko celovitost<br />

Ukrajine, poročajo tu<strong>je</strong> agenci<strong>je</strong>. Ukrajinski<br />

predsednik Volodimir Zelenski želi čimprejšn<strong>je</strong><br />

novo srečan<strong>je</strong>. Slovenski predsednik<br />

vlade Robert Golob se konference ni udeležil,<br />

ker <strong>je</strong> s partnerko Tino Gaber odpotoval<br />

v ZDA, da si <strong>je</strong> lahko ogledal košarkarsko<br />

tekmo Luke Dončića. Nadomeščala ga <strong>je</strong><br />

predsednica republike Nataša Pirc Musar,<br />

ki pa <strong>je</strong> bila na novinarska vprašanja glede<br />

premier<strong>je</strong>ve odsotnosti kritična, rekoč, da se<br />

sama <strong>za</strong>veda, kaj so prioritete.<br />

ZASEGLI REKORDNIH<br />

35 TON KOKAINA<br />

Nemške oblasti so se pohvalile z rekordnim<br />

<strong>za</strong>segom kokaina, katerega vrednost ocenju<strong>je</strong>jo<br />

na več kot dve milijardi evrov in pol.<br />

Preiskavo so <strong>za</strong>čeli po namigu kolumbijskih<br />

oblasti, drogo pa so odkrili med sad<strong>je</strong>m in<br />

zelenjavo na več kontejnerskih ladjah, ki so<br />

PREGLED TEDNA 7<br />

priplule iz Južne Amerike. Največ droge, kar<br />

26 ton, so odkrili v Hamburgu, ostalo pa v<br />

Rotterdamu in Kolumbiji. Pri<strong>je</strong>li so sedem<br />

osuml<strong>je</strong>ncev; gre <strong>za</strong> državljane Nemči<strong>je</strong>,<br />

Azerbajdžana, Bolgari<strong>je</strong>, Maroka, Turči<strong>je</strong><br />

in Ukrajine. V hišnih preiskavah <strong>je</strong> policija<br />

<strong>za</strong>segla tudi mobilne telefone in prenosne<br />

računalnike, poleg tega pa še zlate palice,<br />

23.300 evrov gotovine in 250.000 evrov<br />

vrednega porscheja.<br />

HUDE OBTOŽBE<br />

GRŠKE OBALNE STRAŽE<br />

Grška obalna straža naj bi v treh letih v<br />

Sredozemskem morju povzročila smrt<br />

več deset migrantov, vključno z devetimi,<br />

ki naj bi jih namerno vrgla čez krov, <strong>je</strong><br />

poročal BBC. Grška vlada verodostojnost<br />

te preiskave odločno <strong>za</strong>nika. BBC <strong>je</strong> sicer<br />

analiziral 15 incidentov, ki so se zgodili<br />

med letoma 2020 in 2023, v katerih <strong>je</strong> umrlo<br />

43 ljudi. Migrantske priče so trdile, da so<br />

jih grške oblasti vrgle v mor<strong>je</strong> ali naložile<br />

na napihljive čolne brez motor<strong>je</strong>v, ki so se<br />

potem izpraznili ali pa so bili preluknjani.<br />

Primer z največ smrtnimi žrtvami naj bi<br />

se zgodil septembra 2022, ko <strong>je</strong> čolnu s<br />

85 migranti v bližini grškega otoka Rodos<br />

odpovedal motor. BBC <strong>je</strong> posnetke, ki jih <strong>je</strong><br />

pridobil med preiskavo, poka<strong>za</strong>l častniku<br />

grške obalne straže. Na njih <strong>je</strong> prika<strong>za</strong>nih<br />

12 ljudi, ki so jih naložili na čoln grške obalne<br />

straže in jih <strong>za</strong>pustili, častnik pa <strong>je</strong> dejal,<br />

da <strong>je</strong> to »očitno ne<strong>za</strong>konito« in »mednarodni<br />

zločin«. Grško ministrstvo <strong>za</strong> pomorske<br />

<strong>za</strong>deve in otoško politiko <strong>je</strong> <strong>za</strong> BBC dejalo,<br />

da posnetke trenutno preisku<strong>je</strong> neodvisen<br />

državni organ.<br />

<br />

35 ton kokaina so odkrili med sad<strong>je</strong>m in<br />

zelenjavo na več kontejnerskih ladjah, ki so<br />

priplule iz Južne Amerike.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

8<br />

NAJVEČJA<br />

slovenska<br />

<strong>za</strong>stava<br />

<strong>je</strong> v Logatcu<br />

Na logaškem hribu Sekirica so 17. 6. 2024<br />

dvignili največjo (15 m x 7,5 m) slovensko <strong>za</strong>stavo<br />

v državi, ki stoji na najviš<strong>je</strong>m (50 m) drogu<br />

na vrhu najviš<strong>je</strong> vzpetine logaške kotline.<br />

Tomo Strle/CITRUS

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Od tega, da mora država skrbeti <strong>za</strong> <strong>za</strong>stonj kosila,<br />

smo prišli do tega, da naj bi dajala <strong>za</strong>stonj stanovanja.<br />

In liberalci moramo razlagati, da ni <strong>za</strong>stonj<br />

kosil/stanovanj, so samo kosila/stanovanja, ki jih<br />

plača nekdo drug.<br />

Čivk tedna<br />

Karin Planinšek @KarinPlaninsek<br />

Dragi udeleženci parade ponosa, vse pravice<br />

imate in nihče vam nič noče. Začnite se<br />

<strong>za</strong>vedat, da imamo ostali tudi pravico do<br />

svobode govora, <strong>za</strong>to nehajte naše kritike<br />

<strong>je</strong>mati kot napad, temveč kot opozorilo, da<br />

<strong>je</strong> LGBT giban<strong>je</strong> ušlo izpod nadzora. Dovolj<br />

imamo vašega sovraštva.<br />

Vasja Bocko @VasjaBocko<br />

Problem <strong>je</strong> »privilegirana Zala«, ki <strong>je</strong> šla podporo<br />

preverit na volitve, ne moti pa jih »neprivilegirana<br />

Nika«, ki podpore še nikoli ni šla preverit<br />

na volitve, redno pa sestanku<strong>je</strong> z najvišjimi<br />

politiki v državi.<br />

Luka Lisjak Gabri<strong>je</strong>lčič @llisjak<br />

Zanimivo <strong>je</strong>, da bi tudi pri tako dobrem rezultatu<br />

<strong>za</strong> desno opozicijo (ki ga bo težko replicirala na<br />

državnozborskih volitvah) n<strong>je</strong>na parlamentarna<br />

večina visela na nitki.<br />

Jure Colja @JureColja<br />

Prevod <strong>za</strong> najbolj naivne: »V dreku boste še dolgo.«<br />

Aljoša Valentinčič @ProfAljosa<br />

»Zasebni vlagatelji bi Kanin reševali z državnim <strong>denar</strong><strong>je</strong>m«<br />

– naslov pove vse.<br />

Teva @Teva60513013<br />

Kaj <strong>je</strong> zdaj to? Na paradah ponosa <strong>je</strong> vsako leto več<br />

levičarskih aktivistov kot pripadnikov LGBT. Kmalu<br />

bo to parada marksizma ...<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Dolinar<strong>je</strong>v_vnuk @Dolinar<strong>je</strong>v_vnuk<br />

Dejstva: Nimamo zdravnikov, tujce pa zdravimo<br />

takoj in <strong>za</strong>stonj.<br />

Nimamo pravosodnih policistov, kandidate <strong>za</strong> v<br />

<strong>za</strong>por pa vabimo v državo.<br />

Pravosodni policist nas stane manj kot migrant.<br />

Vlada kupu<strong>je</strong> helikopter<strong>je</strong>, <strong>za</strong> katere nimamo<br />

pilotov.<br />

Vlada obilno <strong>za</strong>laga z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m NVO aktiviste.<br />

Primc Ales @ales_primc<br />

Tale dva bosta določala, kaj <strong>je</strong> dobro <strong>za</strong> vašega<br />

otroka? Priročnik <strong>za</strong> mame, očete in učiteljice <strong>je</strong><br />

nujno potreben, saj mnogi ne vejo, kako <strong>za</strong>ščititi<br />

otroka pred LGBTQIA+ ideologijo.<br />

David Novak @DavidNovak17<br />

Včeraj se <strong>je</strong> v Jordaniji boril <strong>za</strong> Palestino, danes bo<br />

v Dallasu ustvarjal dobiček franšizi, katere lastnica<br />

<strong>je</strong> tako goreča podpornica Netanjahuja, da ji<br />

vodstvo lige NBA ni dovolilo prevzeti funkci<strong>je</strong> guvernerke<br />

kluba.<br />

Bojan Požar @BojanPo<strong>za</strong>r<br />

Ima pa veliko časa, ta naš predsednik<br />

vlade.<br />

Jožef Jelen @JoeJelen2<br />

Na tisoče parkiranih električnih avtomobilov<br />

Tesla na bivšem vojaškem letališču v bližini Berlina<br />

čaka na kupce, teh pa ni.<br />

Ali <strong>je</strong> to zeleni prehod? @vladaRS<br />

Luka Svetina @LukaSvetina<br />

Hm, operaterji, ki v ponudbi sploh nimajo Sportkluba,<br />

imajo kljub temu <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>htevka imetnika<br />

»avtorskih pravic« <strong>za</strong>temn<strong>je</strong>ne HRT, ORF itd. Večina<br />

Slovenk in Slovencev torej lahko gleda samo<br />

eno tekmo na dan, tisto na nacionalni televiziji. To<br />

<strong>je</strong> kar precejšnja blamaža.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA<br />

Evropski strokovnjaki so opozorili, da <strong>je</strong><br />

vlada RS posredovala ne<strong>za</strong>dostne podatke<br />

o obsegu poplav ter uporabila ne<strong>za</strong>nesljivo<br />

metodologijo <strong>za</strong> ocen<strong>je</strong>van<strong>je</strong> škode.<br />

Poplave: evropski strokovnjaki<br />

od slovenske vlade<br />

ZAHTEVALI DODATNA POJASNILA<br />

Evropski strokovnjaki so se kritično odzvali na vlogo <strong>za</strong> finančno pomoč po lanskih poplavah,<br />

ki jo <strong>je</strong> pripravila vlada Roberta Goloba. Zahtevali so številna dodatna pojasnila, zlasti pa dokaze,<br />

da <strong>je</strong> Slovenija resnično utrpela <strong>za</strong> kar deset milijard škode, kot <strong>je</strong> trdil premier Golob.<br />

SIMONA KOŠIR<br />

PROFIMEDIA<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

Časnik Dnevnik <strong>je</strong> prvi objavil<br />

zgodbo, da so strokovnjaki iz<br />

Evropske komisi<strong>je</strong> podali veliko<br />

pripomb na vlogo <strong>za</strong> finančno<br />

pomoč iz solidarnostnega sklada EU,<br />

ki jo <strong>je</strong> Slovenija vložila po lanskih uničujočih<br />

avgustovskih poplavah. Opozorili<br />

so na ne<strong>za</strong>dostne podatke o obsegu<br />

poplav in slovenski vladi očitali uporabo<br />

ne<strong>za</strong>nesljive metodologi<strong>je</strong>.<br />

Komisija <strong>je</strong> opozorila, da bi morali<br />

Slovenci prijaviti le neposredno škodo,<br />

ne pa tudi posredne, in izrazila skrb<br />

<strong>za</strong>radi morebitnega tveganja dvojnega<br />

štetja škode. V komisiji so opazili, da so<br />

v Ljubljani seštevali tudi gospodarske<br />

izgube, ki izhajajo iz sekundarnih in terciarnih<br />

učinkov (izguba dohodka, prekinitev<br />

poslovanja, finančna izguba ...). V<br />

končno ceno so vključili celo škodo na<br />

področju »okolja in stabilnosti tal«.<br />

VLOGA SPRVA ZADRŽANA<br />

Dnevnik <strong>je</strong> navedel kritiko evropskih<br />

strokovnjakov: »Čeprav ni dvoma, da<br />

so poplave povzročile veliko škodo,<br />

informaci<strong>je</strong>, ki so jih posredovali slovenski<br />

organi, ne podpirajo ocene neposredne<br />

škode v višini skoraj desetih<br />

milijard evrov v <strong>za</strong>dostni meri.« Na<br />

Komisiji so dopis <strong>za</strong>ključili s pozivom<br />

slovenskim organom, naj posredu<strong>je</strong>jo<br />

dodatne informaci<strong>je</strong> in pojasnila v<br />

zvezi z vsemi izpostavl<strong>je</strong>nimi pomanjkljivostmi,<br />

ter sporočili Golobovi vladi,<br />

da bodo <strong>za</strong>držali n<strong>je</strong>no vlogo: »Upoštevajte,<br />

da <strong>je</strong> presoja vloge Sloveni<strong>je</strong><br />

glede poplav v avgustu 2023 <strong>za</strong>držana<br />

do pre<strong>je</strong>ma <strong>za</strong>htevanih dopolnilnih informacij,«<br />

so <strong>za</strong>pisali.<br />

Evropski strokovnjaki niso razumeli,<br />

kako <strong>je</strong> lahko slovenska vlada od<br />

desetih milijard domnevne škode kar<br />

3,3 milijarde evrov škode našla samo<br />

na vodotokih. Podatki so <strong>za</strong>nimivi, če<br />

vemo, da so občine prijavile bistveno<br />

nižjo škodo. Občine so trdile, da <strong>je</strong><br />

bilo škode na vodotokih <strong>za</strong> 1,3 milijarde<br />

evrov, država pa, da <strong>je</strong> škode <strong>za</strong> 3,3<br />

milijarde!? To <strong>je</strong> trikrat več od največ<strong>je</strong><br />

investici<strong>je</strong> v Sloveniji, gradn<strong>je</strong> drugega<br />

tira med Koprom in Divačo, na katerem<br />

bodo zgradili 37 kilometrov predorskih<br />

cevi in tri viadukte. Vlada <strong>je</strong> samo stro-

TEMA TEDNA<br />

13<br />

šek intervenci<strong>je</strong> <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev prevoznosti<br />

na državnih in lokalnih cestah<br />

ocenila na kar 168 milijonov evrov, kar<br />

<strong>je</strong> približno polovico več, kot država na<br />

leto namenja <strong>za</strong> upravljan<strong>je</strong> in vzdrževan<strong>je</strong><br />

vseh državnih cest.<br />

Z generalnega direktorata <strong>za</strong> regionalno<br />

in mestno politiko pri Evropski<br />

komisiji so že 1. marca 2024 pripombe<br />

poslali slovenskemu ministrstvu <strong>za</strong><br />

kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi<br />

Aleksander Jevšek, eden od vodilnih<br />

politikov Socialnih demokratov. Slednji<br />

se <strong>je</strong> potrudil, da bi to informacijo skrili<br />

pred javnostjo. Novinarki Dnevnika Urški<br />

Rus sprva niso želeli izročiti dokumenta<br />

Evropske komisi<strong>je</strong>, <strong>za</strong>to ga <strong>je</strong> dobila<br />

<strong>šel</strong>e z <strong>za</strong>htevo po Zakonu o dostopu<br />

do informacij javnega značaja. Pripombe<br />

evropskih strokovnjakov <strong>je</strong> objavila<br />

v članku z naslovom Evropska komisija<br />

okrcala slovensko prošnjo <strong>za</strong> pomoč po<br />

lanskih poplavah.<br />

Občine so trdile, da so imele<br />

škodo v višini treh milijard<br />

evrov, država pa, da <strong>je</strong> te bilo<br />

<strong>za</strong> deset milijard evrov.<br />

NENAVADEN PREOBRAT<br />

Na vladi so takoj poskušali zmanjšati<br />

pomen objave in evropskih kritičnih<br />

pripomb ter trdili, da <strong>je</strong> Evropska komisija<br />

<strong>za</strong>htevala dodatna tehnična pojasnila<br />

in da <strong>je</strong> to povsem običajno. Naši<br />

viri na omen<strong>je</strong>nem ministrstvu potrju<strong>je</strong>jo<br />

omen<strong>je</strong>ne navedbe in trdijo, da <strong>je</strong> ob<br />

takšnih vlogah običajno, da iz Bruslja<br />

dobijo <strong>za</strong>hteve po dopolnitvi vlog. Kar <strong>je</strong><br />

nekoliko neobičajno in se do zdaj še ni<br />

zgodilo, pa <strong>je</strong> dvom o tem, ali Slovenija<br />

laže o desetmilijardni škodi. Takšnega<br />

primera še niso imeli.<br />

Zadrego ministra Jevška in premierja<br />

Goloba <strong>je</strong> hitro rešila politika. Evropska<br />

komisija <strong>je</strong> nenadoma sporočila,<br />

da <strong>je</strong> Slovenija podala Bruslju ustrezna<br />

pojasnila glede prošn<strong>je</strong> <strong>za</strong> sredstva<br />

iz solidarnostnega sklada EU po lanskih<br />

poplavah: »V odgovoru na pismo<br />

Komisi<strong>je</strong> so slovenske oblasti podale<br />

potrebne dodatne informaci<strong>je</strong>, ki so<br />

Komisiji omogočile boljše razumevan<strong>je</strong><br />

postopka ocene škode in uporabl<strong>je</strong>ne<br />

metodologi<strong>je</strong>.« Direktorica Direktorata<br />

<strong>za</strong> regionalni razvoj Aša Rogelj <strong>je</strong> <strong>za</strong>nikala,<br />

da bi morali karkoli popravljati ali<br />

spreminjati vlogo. Za Evropsko komisijo<br />

naj bi bila dovolj zgolj pojasnila, »ki<br />

so Komisiji omogočila, da <strong>je</strong> ta ocenila,<br />

da <strong>je</strong> vloga utemel<strong>je</strong>na. Komisija <strong>je</strong> potrdila,<br />

da smo metodologijo in vse <strong>za</strong>htevane<br />

informaci<strong>je</strong> ustrezno predstavili v<br />

postopku.« Vsi dvomi strokovnjakov iz<br />

Bruslja so čez noč izginili.<br />

Nad takšnim odzivom Bruslja so<br />

presenečeni tudi nekateri naši sogovorniki<br />

z ministrstva <strong>za</strong> kohezijo in regionalni<br />

razvoj. Ugibajo, ali si Komisija po<br />

najnovejših volitvah kupu<strong>je</strong> naklon<strong>je</strong>nost<br />

slovenskih poslancev v <strong>za</strong>meno <strong>za</strong><br />

podporo novega mandata Ursule von<br />

der Leyen, predsednice Evropske komisi<strong>je</strong>.<br />

Ob tem opo<strong>za</strong>rjajo, da <strong>je</strong> s tem<br />

Komisija končala pregled vloge in bo finančno<br />

pomoč predlagala Svetu Evropske<br />

uni<strong>je</strong> in Evropskemu parlamentu.<br />

Znesek bo dokončno določen <strong>šel</strong>e <strong>je</strong>seni,<br />

ker bo o tem odločal nov sklic Evropskega<br />

parlamenta.<br />

Ujma <strong>je</strong> pri<strong>za</strong>dela<br />

183 občin,<br />

17.203 km 2 površine<br />

GOLOB NENEHNO<br />

SPREMINJAL ŠTEVILKE<br />

Evropski strokovnjaki niso edini, ki so<br />

izrazili dvom v Golobove izjave o desetmilijardni<br />

škodi. Predsednik vlade<br />

<strong>je</strong> številke o škodi nenehno spreminjal.<br />

Takoj po poplavah v <strong>za</strong>četku avgusta<br />

2023 <strong>je</strong> govoril o škodi v višini pol milijarde.<br />

Evropski komisar <strong>za</strong> krizno<br />

upravljan<strong>je</strong> Janez Lenarčič <strong>je</strong> izjavil, da<br />

bo po n<strong>je</strong>govi oceni Slovenija <strong>za</strong> reševan<strong>je</strong><br />

posledic poplav <strong>za</strong>prosila <strong>za</strong> pomoč<br />

iz evropskega solidarnostnega sklada.<br />

Hkrati <strong>je</strong> opozoril, da bo do pomoči<br />

upravičena le, če bo celotna škoda presegla<br />

0,6 odstotka bruto nacionalnega<br />

dohodka (BDP). Ker se <strong>je</strong> takrat zdelo,<br />

da <strong>je</strong> škoda premajhna, se <strong>je</strong> omenjalo<br />

druge mehanizme pomoči, ki pa bi bili<br />

bistveno manjši.<br />

Le teden dni kasne<strong>je</strong> <strong>je</strong> slovenska<br />

vlada že govorila o drugi številki. Trdila<br />

<strong>je</strong>, da škoda <strong>za</strong>radi poplav znaša<br />

2,5 milijarde evrov. V <strong>za</strong>četku septembra<br />

2023 <strong>je</strong> Robert Golob znova<br />

stopil pred kamere in trdil, da škoda<br />

<strong>za</strong>radi poplav znaša 6,7 milijarde<br />

evrov. Mesec dni kasne<strong>je</strong>, 3. oktobra<br />

2023, <strong>je</strong> sporočil novo številko: škoda<br />

naj bi znašala 9,9 milijarde evrov. To<br />

še ni bilo vse. V naslednjih tednih so<br />

se pojavljale celo ocene, da bo na koncu<br />

škoda znašala 14 milijard.<br />

Zaradi visoke škode <strong>je</strong> premier Golob<br />

ob podpori SD in Levice trdil, da<br />

bo vlada morala povišati davke in da <strong>je</strong><br />

čas, da državljani pokažejo solidarnost.<br />

Opozicija <strong>je</strong> bila kritična in <strong>je</strong> spraševala,<br />

ali ne gre tu <strong>za</strong> vprašan<strong>je</strong> solidarnosti<br />

do vlade, ki <strong>je</strong> želela <strong>za</strong>polniti luknjo<br />

v proračunu. Koaliciji <strong>je</strong> očitala izdatno<br />

<strong>za</strong>pravljan<strong>je</strong> davkoplačevalskega<br />

<strong>denar</strong>ja, tudi na račun večmilijonskih<br />

izplačil nevladnim organi<strong>za</strong>cijam, ki<br />

so vladni koaliciji pomagale do zmage<br />

na volitvah. Po vzoru socialistične Jugoslavi<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> Golobova vlada uvedla celo<br />

obvezno »prostovoljno solidarnostno<br />

delovno soboto« in obvezni »prostovoljni<br />

prispevek«.<br />

NEUJEMANJE<br />

S POPISOM OBČIN<br />

Po <strong>za</strong>tr<strong>je</strong>vanju premierja Goloba in<br />

ministrov, da <strong>je</strong> bila škoda <strong>za</strong>radi poplav<br />

deset milijard, so <strong>za</strong> presenečen<strong>je</strong><br />

poskrbele občine. Te so 9. oktobra<br />

2024 oddale popis vse škode. Ujma<br />

<strong>je</strong> pri<strong>za</strong>dela 183 občin, celoten obseg<br />

pri<strong>za</strong>detega območja <strong>je</strong> tako ocen<strong>je</strong>n<br />

na 17.203 km 2 površine. Občine so<br />

morale škodo oceniti in popise vnesti<br />

v aplikacijo AJDA. Pod to postavko<br />

so štele škodo na ob<strong>je</strong>ktih v občinski<br />

lasti in na tistih javnih ob<strong>je</strong>ktih, k<strong>je</strong>r<br />

<strong>je</strong> občina (so)ustanoviteljica (vrtci,<br />

kulturni domovi in podobno), škodo<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

na gospodarski javni infrastrukturi<br />

lokalnega pomena, škodo na stanovanjskih<br />

stavbah v lasti občine ter<br />

stvareh v lasti občine, ki se uporabljajo<br />

<strong>za</strong> izvajan<strong>je</strong> občinske dejavnosti,<br />

škodo na gozdnih cestah ter škodo na<br />

zemljiščih, stavbah in infrastrukturi,<br />

ki so jo prijavile tako fizične kot pravne<br />

osebe. Občine so prijavile škodo v<br />

višini 2,5 milijarde evrov, od tega največ,<br />

1,3 milijarde evrov, na vodotokih.<br />

Na več kot 12 tisoč stanovanjskih in<br />

javnih zgradbah ter gospodarskih in<br />

drugih ob<strong>je</strong>ktih pa <strong>je</strong> bilo še <strong>za</strong> slabe<br />

pol milijarde evrov škode.<br />

Ko so mediji objavili te podatke, so<br />

nekateri ekonomisti takoj opozorili na<br />

<strong>za</strong>nimivo vprašan<strong>je</strong>: Zakaj občine trdijo,<br />

da so imele škodo v višini približno<br />

treh milijard evrov, država pa trdi, da<br />

so imele škodo v višini desetih milijard?<br />

Vlada <strong>je</strong> bila v obrazložitvi skopa: »Na<br />

podlagi mednarodno priznane metodologi<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> bilo ugotovl<strong>je</strong>no, da znaša<br />

skupna ocena neposredne škode naravne<br />

nesreče in posledic <strong>za</strong> pri<strong>za</strong>deto<br />

prebivalstvo, gospodarstvo in okol<strong>je</strong><br />

približno 9,9 milijarde evrov.«<br />

Minister Jevšek <strong>je</strong> <strong>za</strong>vrnil vsa<br />

ugibanja o nepravilnostih in pojasnil:<br />

»V zgodovini Sloveni<strong>je</strong> smo že<br />

prijavljali podatke o naravnih nesrečah<br />

<strong>za</strong> solidarnostni sklad, na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong><br />

ob požarih na Krasu, k<strong>je</strong>r pa<br />

nismo bili uspešni, saj nismo dosegli<br />

praga, ki znaša 0,6 odstotka bruto<br />

domačega proizvoda, kar <strong>za</strong> Slovenijo<br />

znaša okoli 350 milijonov evrov.<br />

Takrat tega zneska nismo dosegli.<br />

Pri tokratnih poplavah <strong>je</strong> povsem<br />

drugače, že na <strong>za</strong>četku smo vedeli,<br />

da bo ta prag presežen.«<br />

NEOKUSNO<br />

IN NESPREJEMLJIVO<br />

Takoj po objavi nenavadnih odstopanj<br />

med poročilom občin in poročilom<br />

vlade se <strong>je</strong> oglasil ekonomist<br />

Maks Tajnikar. Že oktobra 2023 <strong>je</strong><br />

ocenil, da so nekateri vhodni podatki<br />

<strong>za</strong> izračun precej visoki in da<br />

<strong>je</strong> Golobova ocena pretirana in problematična:<br />

»Nekaj mora biti tu zelo<br />

narobe,« <strong>je</strong> glede desetmilijardne<br />

ocene škode <strong>za</strong> časnik Delo izjavil<br />

profesor na ljubljanski ekonomski<br />

fakulteti: »Če država napihu<strong>je</strong> škodo,<br />

da bi dobila čim več solidarno-<br />

Vlada <strong>je</strong> v strošek obnove<br />

vključila celo 8,5 milijona<br />

evrov vreden pro<strong>je</strong>kt<br />

obvoznice Luče, čeprav<br />

ta sploh še ni zgra<strong>je</strong>na.<br />

Poslanec NSi Jernej Vrtovec <strong>je</strong> trdil,<br />

da <strong>je</strong> škoda po n<strong>je</strong>govih podatkih napihn<strong>je</strong>na<br />

in da so vključeni tudi pro<strong>je</strong>kti, ki v<br />

oceno ne sodijo. Opozoril <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> vlada v<br />

strošek obnove vključila celo 8,5 milijona<br />

evrov vreden pro<strong>je</strong>kt obvoznice Luče,<br />

čeprav sploh še ni bila zgra<strong>je</strong>na. Resničnost<br />

trditve <strong>je</strong> potrdila Direkcija RS <strong>za</strong><br />

infrastrukturo, kar pomeni, da <strong>je</strong> slovenska<br />

stran v vlogo vpisovala lažne podatke.<br />

Zakaj se <strong>je</strong> torej obvoznica, ki <strong>je</strong> ni,<br />

znašla na seznamu ocen<strong>je</strong>ne škode, so<br />

novinarji N1 vprašali župana Luč Klavdija<br />

Strmčnika, ki <strong>je</strong> izjavil: »Ampak saj<br />

to ni škoda, če obvoznice še ni. Da bi bila<br />

na seznamu škode, prvič slišim.« To pomeni,<br />

da so umetno poviševali stroške<br />

obnove v vladi ali na ministrstvu. Ob<br />

tem se postavlja vprašan<strong>je</strong>, <strong>za</strong>kaj so to<br />

počeli in kdo se bo okoristil z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m<br />

<strong>za</strong> škodo, ki sploh ni nastala.<br />

Flickr @vladaRS<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

TEMA TEDNA<br />

15<br />

GOLOBOVE OCENE O ŠKODI:<br />

v <strong>za</strong>četku avgusta 2023:<br />

0,5 milijarde evrov<br />

teden pozne<strong>je</strong>: 2,5 milijarde evrov<br />

v <strong>za</strong>četku septembra 2023:<br />

6,7 milijarde evrov<br />

v <strong>za</strong>četku oktobra 2023:<br />

9,9 milijarde evrov<br />

naslednji tedni: 14 milijard evrov<br />

stnih sredstev iz evropskih blagajn,<br />

<strong>je</strong> to zelo neokusno in nespre<strong>je</strong>mljivo.«<br />

Tajnikar <strong>je</strong> ocenil, da bo vlada<br />

davčno neupravičeno preobremenila<br />

pod<strong>je</strong>tja in delavce: »Zakaj bi<br />

delavka iz denimo Kopra iz svo<strong>je</strong><br />

skromne plače prispevala <strong>za</strong> obnovo<br />

pod<strong>je</strong>tja (uničenega v poplavah),<br />

k<strong>je</strong>r bo ta <strong>denar</strong> obnovil produkcijska<br />

sredstva, ki so kapital, in jutri bo<br />

lastnik kapitala morda svojo tovarno<br />

prodal in postal milijonar.«<br />

Kritičen <strong>je</strong> bil tudi ekonomist<br />

dr. Štefan Šumah, ki <strong>je</strong> <strong>za</strong> televizijo<br />

Nova24 izjavil: »Ocena škode, ki jo<br />

<strong>je</strong> podala vlada, <strong>je</strong> popolnoma nerealna!<br />

Devet milijard ali skoraj 16<br />

odstotkov letnega BDP-ja Sloveni<strong>je</strong>!<br />

In zdaj so se pojavile govorice celo<br />

o 14 milijardah, kar <strong>je</strong> skoraj četrtino<br />

letnega BDP-ja. Noro! Devet<br />

milijard <strong>je</strong> veliko več, kot bi znašala<br />

škoda, ocen<strong>je</strong>na na novo vrednost.<br />

Očitno želi vlada spraviti skozi škodo<br />

in posledično davke še vse drugo,<br />

kar s poplavami nima nobene<br />

veze … Če bi lahko sklepali na temelju<br />

tega, bi bila torej realna škoda<br />

<strong>za</strong>radi poplav približno tri milijarde.<br />

Vlada pa rabi <strong>denar</strong> in igra<br />

na sentiment državljanov. Toda ali<br />

smo res državljani tisti, ki moramo<br />

plačevati vse <strong>za</strong>blode in neumnosti<br />

trenutne vlade?«<br />

OSREDNJI MEDIJI<br />

HVALILI VLADO<br />

V Bruslju so očitno ver<strong>je</strong>li vsem<br />

pojasnilom, ki jih <strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovila slovenska<br />

vlada. Po odločitvi Bruslja,<br />

da <strong>je</strong> s slovensko vlogo vse tako, kot<br />

mora biti, in da bo Slovenija pre<strong>je</strong>la<br />

finančno pomoč, so vsi večji slovenski<br />

mediji pohvalili Golobovo vlado. Poročali<br />

so, da <strong>je</strong> vladi uspelo pridobiti 428<br />

milijonov evrov pomoči, »kar <strong>je</strong> trikrat<br />

več, kot bi lahko pričakovali, in več, kot<br />

<strong>je</strong> ob obisku v Sloveniji v prvih dneh po<br />

poplavah obljubila predsednica Evropske<br />

komisi<strong>je</strong> Ursula von der Leyen«.<br />

POP TV in STA sta objavila naslov:<br />

»Bruselj <strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n s pojasnili, Sloveniji<br />

se obeta 428 milijonov pomoči.« Državna<br />

RTV <strong>je</strong> izpostavila: »Bruselj prikimal dodatnim<br />

pojasnilom Sloveni<strong>je</strong>, skupno naj<br />

bi dobila 428 milijonov evrov pomoči.«<br />

Večer: »Bruselj: Slovenija podala ustrezna<br />

pojasnila glede prošn<strong>je</strong> <strong>za</strong> sredstva<br />

iz solidarnostnega sklada.« Delo <strong>je</strong> <strong>za</strong>vrnilo<br />

dvome v uspešnost vlade z naslovom:<br />

»Odgovor na očitke: Sloveniji več<br />

pomoči iz Bruslja od pričakovanega.«<br />

Noben večji medij ni problematiziral<br />

nenehnega spreminjanja višine škode,<br />

ni več objavljal dvomov ekonomistov, na<br />

<strong>za</strong>dovoljstvo predsednika vlade Roberta<br />

Goloba so čez noč izginile tudi vse kritike<br />

strokovnjakov iz EU.<br />

Tajnikar: »Če država<br />

napihu<strong>je</strong> škodo, da bi dobila<br />

čim več solidarnostnih<br />

sredstev iz evropskih blagajn,<br />

<strong>je</strong> to zelo neokusno<br />

in nespre<strong>je</strong>mljivo.«<br />

Slovenija naj bi <strong>za</strong> domnevnih deset<br />

milijard evrov škode v poplavah leta<br />

2023 pre<strong>je</strong>la 428 milijonov pomoči, kar<br />

znaša 4,2 odstotka škode. Vladajoča<br />

koalicija in največji mediji v državi to<br />

ocenju<strong>je</strong>jo kot velik uspeh Golobove<br />

vlade. Za primerjavo omenimo, da <strong>je</strong><br />

Zagreb dobil od EU <strong>za</strong> potres leta 2020,<br />

ki <strong>je</strong> povzročil <strong>za</strong> 11 milijard škode, kar<br />

milijardo evrov pomoči iz evropskega<br />

solidarnostnega sklada, kar znaša 9,09<br />

odstotka škode. Čeprav so Hrvati dobili<br />

znatno več evropske pomoči od Slovencev,<br />

pa večji hrvaški mediji niso pohvalili<br />

Plenkovićeve vlade.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

16 TEMA TEDNA<br />

Uničujoče poplave AVGUSTA 2023<br />

Mnogim Slovencem <strong>je</strong> že zbledela slika lanskih uničujočih poplav.<br />

Tisti, ki so jim poplave 3. in 4. avgusta 2023 uničile domove ali odnesle živl<strong>je</strong>nja, pa dogodka<br />

še dolgo ne bodo po<strong>za</strong>bili. Umrli so štir<strong>je</strong> ljud<strong>je</strong>.<br />

MIHA POGAČAR<br />

Že 3. avgusta se <strong>je</strong> nad Slovenijo<br />

zgrnilo močno dežev<strong>je</strong>. Pri<strong>za</strong>deti<br />

sta bili dve tretjini slovenskega<br />

ozemlja, uničene so bile<br />

številne hiše, poslovni prostori in ceste.<br />

V noči na 4. avgust so bile padavine tako<br />

močne, da <strong>je</strong> na območju <strong>Kam</strong>niško-Savinjskih<br />

Alp, Karavank, Škof<strong>je</strong>loškega,<br />

Cerkljanskega ter Polhograjskega hribovja<br />

v kratkem času (od šest do 12 ur)<br />

na z julijskimi padavinami predhodno<br />

namočena porečja padlo 150–200 milimetrov<br />

dežja, kar <strong>je</strong> povzročilo silovit<br />

porast številnih hudournikov, vodotokov<br />

in rek.<br />

Ljud<strong>je</strong> so mrzlično gradili protipoplavne<br />

ovire in umikali vredno imet<strong>je</strong><br />

pred morebitnim vdorom vode. Mnogi<br />

so pričakovali, da se bodo bližn<strong>je</strong><br />

reke razlile, toda tako hudih razmer ni<br />

pričakoval nihče. Po podatkih Uprave<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševan<strong>je</strong> <strong>je</strong> 4. avgusta že<br />

v prvih 12 urah posredovalo kar 168<br />

gasilskih enot v 1.039 intervencijah.<br />

Prečrpavali so vodo iz <strong>za</strong>litih ob<strong>je</strong>ktov,<br />

prekrivali sprožene plazove ter odstran<strong>je</strong>vali<br />

naplavine in vozila, ki jih <strong>je</strong> deroča<br />

voda odnesla s tokom.<br />

REŠEVANJE DRUŽINE<br />

Hudo <strong>je</strong> bilo zlasti na Koroškem, v Ravnah<br />

in Mežici ter v okoliških naseljih.<br />

Časnik Večer <strong>je</strong> poročal, da se <strong>je</strong> v naselju<br />

Ob Meži ena od družin na poplavno<br />

noč rešila skozi balkon in okno, saj niso<br />

slišali nočne sirene. Voda <strong>je</strong> drla z veliko<br />

hitrostjo, pomagali so tudi sosed<strong>je</strong>. Iz<br />

hiše so rešili kar sedem ljudi – petčlansko<br />

družino, med njimi tri majhne otroke,<br />

ki so živeli v enem nadstropju, in še<br />

dve osebi iz drugega, ki sta živeli ločeno,<br />

saj sta bili v hiši dve stanovanji.<br />

Novopečena mamica nekajmesečnih<br />

dvojčkov in dve leti starega sinčka<br />

se <strong>je</strong> spominjala:<br />

»Spali smo, najprej niti nismo slišali sirene,<br />

nato pa <strong>je</strong> pozvonila soseda in možu<br />

rekla, naj <strong>za</strong>radi poplave hitro prinese<br />

ključ od avta, da ga bodo odpeljali stran.<br />

In ko sem odprla okno, <strong>je</strong> bil avto že tako<br />

<strong>za</strong>lit, da si ga sama niti ne bi upala prestaviti.<br />

Hitro sem poklicala 112, k<strong>je</strong>r so mi<br />

povedali, da so gasilci že na terenu in da<br />

bodo pripeljali vreče. Ampak stvari so se<br />

dogajale zelo hitro, mož <strong>je</strong> čez balkon <strong>šel</strong><br />

na prosto, saj drugače niti ni mogel, prišli<br />

sta sosedi in dvojčka umaknili v zgorn<strong>je</strong><br />

nadstrop<strong>je</strong>, sosed<strong>je</strong> iz bloka pa so <strong>za</strong>čeli<br />

kričati, naj se evakuiramo, saj so videli,<br />

da hišo <strong>za</strong>liva. V hiši sploh nimaš takega<br />

občutka, kaj se dogaja zunaj, kako <strong>je</strong> nevarno,<br />

pa še temno <strong>je</strong> bilo. Še enkrat smo<br />

PROFIMEDIA<br />

12 ur<br />

168<br />

gasilskih<br />

enot<br />

1.039<br />

intervencij<br />

Štirim članom PGD Preval<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> voda <strong>za</strong>lila hiše, a so se<br />

odločili, da sebi v prvem<br />

tednu ne bodo pomagali.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

TEMA TEDNA<br />

17<br />

poklicali gasilce, ki so rekli, da pridejo. Z<br />

možem sva komaj zbudila starejšega sina,<br />

ga hitro oblekla, mož ga <strong>je</strong> čez balkon nesel<br />

ven, pri<strong>šel</strong> <strong>je</strong> gasilec, s katerim sva šla<br />

še po dvojčka k sosedom. Vsak enega sva<br />

pri<strong>je</strong>la in ju skozi kuhinjsko okno podala<br />

do reševalca, na koncu pa sva šla ven še z<br />

možem, vodo sva imela do pasu.«<br />

NESEBIČNA POMOČ<br />

Po grozljivem uničenju so Korošci stopili<br />

skupaj in si nesebično pomagali. Prvi<br />

v vrsti <strong>za</strong> pomoč so stali gasilci. Kljub<br />

dobri opreml<strong>je</strong>nosti so bili pogosto brez<br />

moči: »Bili smo dobro opreml<strong>je</strong>ni, a nihče<br />

ne pričaku<strong>je</strong> takih razsežnosti, to <strong>je</strong><br />

bilo res noro. Res pa <strong>je</strong> skoraj kompletna<br />

oprema, ki smo jo nakupili v <strong>za</strong>dnjih letih,<br />

uničena. Konkretno nam <strong>je</strong> pregorela<br />

večina črpalk, ki so noč in dan črpale<br />

vodo in mulj, intervencijske obleke<br />

od škorn<strong>je</strong>v, hlač in jaken do rokavic,<br />

to <strong>je</strong> vse neuporabno. Med reševan<strong>je</strong>m<br />

vozila na Poljani nam <strong>je</strong> <strong>za</strong>lilo gasilski<br />

avto, vreden okoli 180 tisoč evrov, ki <strong>je</strong><br />

zdaj povsem neuporaben, senena bala,<br />

ki <strong>je</strong> priplula po vodi, nam <strong>je</strong> stolkla eno<br />

stran drugega vozila, da ne govorimo o<br />

pralnem stroju, ki <strong>je</strong> noč in dan pral <strong>za</strong><br />

naše gasilce in tudi <strong>za</strong> prostovoljce in<br />

domačine,« <strong>je</strong> <strong>za</strong> Novice.at izjavil Andrej<br />

Stermec, predsednik PGD Preval<strong>je</strong>.<br />

Štirim članom PGD Preval<strong>je</strong> <strong>je</strong> voda<br />

<strong>za</strong>lila hiše, med drugim tudi Stermcu<br />

in vodji intervenci<strong>je</strong> Aljažu Poriju, a<br />

so se med poplavo odločili, da sebi v<br />

prvem tednu sploh ne bodo pomagali.<br />

Žene so med njihovo odsotnostjo<br />

počistile, kolikor so lahko, nato pa so<br />

prišli še prostovoljci.<br />

Žrtvam poplav so po svojih močeh pomagali<br />

tudi koroški pod<strong>je</strong>tniki. Med njimi<br />

<strong>je</strong> bil Ambrož Duler, poslovodja pod<strong>je</strong>tja<br />

Adteh s Prevalj, ki se ukvarja s proizvodnjo<br />

in montažo kovinskih konstrukcij<br />

ter prevozi. Naročil <strong>je</strong> material in na<br />

lastne stroške postavil nov most <strong>za</strong> pešce.<br />

To <strong>je</strong> bil takoj po poplavah prvi most, ki <strong>je</strong><br />

ljudem omogočil prečkan<strong>je</strong> Meže.<br />

Z gradnjo mostu so Korošcem priskočili<br />

na pomoč tudi Nemci. Na prevaljskem<br />

stadionu <strong>je</strong> pristalo več nemških<br />

helikopter<strong>je</strong>v. Nemčija <strong>je</strong> <strong>za</strong> odpravo<br />

posledic katastrofalnih poplav v Sloveniji<br />

v okviru mehanizma civilne <strong>za</strong>ščite<br />

EU napotila pripadnike Zvezne agenci<strong>je</strong><br />

<strong>za</strong> tehnično pomoč. Trideset pripadnikov<br />

<strong>za</strong> gradnjo mostu s še približno deset<br />

pomočniki <strong>je</strong> pripeljalo 70 ton materiala<br />

<strong>za</strong> gradnjo 40-metrskega mostu, ki so ga<br />

Korošci poimenovali Nemški most.<br />

»FANTJE, NAVODIL NI«<br />

Poplave so uničevale domove tudi naprej<br />

po reki Meži na vzhod, od Dravograda<br />

do Slovenj Gradca, do Maribora, na<br />

območju Ptuja in Celja. Zaprta <strong>je</strong> bila<br />

državna cesta od Slovenj Gradca do<br />

Dravograda, ker <strong>je</strong> podivjana Mislinja<br />

odnesla most v Otiškem Vrhu.<br />

V takih trenutkih vidiš, da<br />

smo kot človeštvo še vedno<br />

na pravi poti in da <strong>je</strong> upan<strong>je</strong>.<br />

Aleš Krančič iz poplavl<strong>je</strong>nega lesnega<br />

obrata v Na<strong>za</strong>rjah <strong>je</strong> <strong>za</strong> Domovino pojasnil:<br />

»Prvi dnevi so bili grozno težki. Niti<br />

ne veš, kako se lotiti čiščenja. V nobeni<br />

knjigi ni navodil. Ko so ljud<strong>je</strong> prihajali na<br />

pomoč, si jim moral dati delo, organizirati<br />

delo … Vsak te <strong>je</strong> vprašal, kaj naj dela.<br />

V praksi <strong>je</strong> izgledalo nekako tako: Fant<strong>je</strong>,<br />

navodil ni. To blato, ki ga vidite, moramo<br />

spraviti stran, ga nekako očistiti. Ko<br />

bomo to storili, bomo reševali naprej. In<br />

to smo tudi storili.«<br />

Pojasnil <strong>je</strong>, da so ljud<strong>je</strong> prihajali po<br />

<strong>za</strong>slugi dobre organi<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> gasilcev. Gasilci<br />

so se izredno dobro organizirali in<br />

v tej situaciji poka<strong>za</strong>li, da gasilska organi<strong>za</strong>cija<br />

odlično funkcionira. »Ljud<strong>je</strong> so<br />

<strong>za</strong>grabili <strong>za</strong> delo, pomagali, reševali … s<br />

strojno opremo, ki <strong>je</strong> bila na razpolago,<br />

in moram reči, da so bili tudi uspešni.«<br />

Ljud<strong>je</strong> so bili presenečeni nad prostovoljci.<br />

Krančič <strong>je</strong> razlagal: »Druga<br />

stvar pa <strong>je</strong> bila, da so prihajali prostovoljci,<br />

ki jih ni nihče klical in prosil,<br />

naj pridejo. Pripeljali so se z avtomobili<br />

s prikolicami, s seboj imeli le svo<strong>je</strong><br />

škorn<strong>je</strong>, lopate, samokolnice … in ko že<br />

misliš, da sta v tej digitalni dobi naša<br />

človečnost in solidarnost po<strong>za</strong>bl<strong>je</strong>ni,<br />

vidiš, da ni tako. Marsikdo kdaj reče,<br />

da so mlade generaci<strong>je</strong> zgubl<strong>je</strong>ne. Pa ni<br />

res. So prišli, so pomagali, z lopatami so<br />

premetavali blato … V takih trenutkih<br />

vidiš, da smo kot človeštvo še vedno na<br />

pravi poti in da <strong>je</strong> upan<strong>je</strong>.« Vsak dan <strong>je</strong> k<br />

njim prišlo od 70 do 80 ljudi.<br />

REŠEVANJE IZ VRTCA<br />

Podivjana voda ni pri<strong>za</strong>nesla ljudem na<br />

območju <strong>Kam</strong>nika, Komende in v okolici<br />

Ljubljane, k<strong>je</strong>r so vladale izredne<br />

razmere. Narasla <strong>Kam</strong>niška Bistrica <strong>je</strong><br />

po hudem deževju v Domžalah močno<br />

poškodovala prometno pomemben<br />

most proti Viru, ki <strong>je</strong> ostal neprevozen.<br />

Portal Siol <strong>je</strong> poročal, da <strong>je</strong> bilo najhu<strong>je</strong><br />

na severu občine, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> med drugim<br />

poplavilo tovarno Količevo in precejšen<br />

del naselja Nožice.<br />

V Komendi <strong>je</strong> bilo pod vodo 80<br />

odstotkov občine, poškodovan <strong>je</strong> bil<br />

most na Dobravo. Tudi v Mengšu, k<strong>je</strong>r<br />

<strong>je</strong> poplavljal potok Pšata, takšnih po-<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

18 TEMA TEDNA<br />

plav niso pomnili niti najstarejši prebivalci.<br />

Pod vodo sta bili dve tretjini<br />

mesta, poplavl<strong>je</strong>nih <strong>je</strong> bilo 150 ob<strong>je</strong>ktov.<br />

Pri reševanju sedmih oseb <strong>je</strong> posredoval<br />

helikopter.<br />

Zelo odmevna <strong>je</strong> bila reševalna akcija<br />

22 otrok iz vrtca Mengeš, katere<br />

slike so objavili tudi v tujih medijih.<br />

Župan občine Mengeš Bogo Ropotar <strong>je</strong><br />

<strong>za</strong> Siol dogajan<strong>je</strong> pred vrtcem opisal<br />

kot »nepojmljivo«. »Voda <strong>je</strong> ekstremno<br />

hitro naraščala. Tok <strong>je</strong> bil premočan <strong>za</strong><br />

reševan<strong>je</strong> s čolnom, pridobiti smo morali<br />

največji razpoložljivi traktor, da smo<br />

lahko zraven prišli s prikolico. Najprej<br />

smo napeljali vrv od glavnih vrat proti<br />

vrtcu, to <strong>je</strong> bila koordinacijska os, <strong>za</strong>radi<br />

deroče vode se namreč ni nič videlo,<br />

kar <strong>je</strong> bilo iz<strong>je</strong>mno nevarno. Nato smo ob<br />

n<strong>je</strong>j prive<strong>za</strong>ni nosili otroke. Vsak <strong>je</strong> vzel<br />

enega otroka v naroč<strong>je</strong> in smo jih potem<br />

predali na prikolico, na kateri <strong>je</strong> bila<br />

vzgojiteljica, ki <strong>je</strong> mirila otroke. Otroci so<br />

bili sicer prestrašeni, ampak iz<strong>je</strong>mno pogumni.<br />

Situacija <strong>je</strong> bila never<strong>je</strong>tna.«<br />

Vzgojiteljica Ksenja v enoti vrtca<br />

Mengeš, ki <strong>je</strong> prisostvovala reševalni<br />

akciji, pa se <strong>je</strong> jutran<strong>je</strong> hude ure spominjala<br />

takole:<br />

»Začelo se <strong>je</strong> zjutraj, voda <strong>je</strong> narasla<br />

v petih minutah. Otroke smo spravile v<br />

zgorn<strong>je</strong> nadstrop<strong>je</strong>, izklopile elektriko,<br />

potem pa smo lahko samo še čakale.<br />

Nato sta prišla dva gasilca, ki sta bila<br />

ves čas pri nas. Skupno <strong>je</strong> bilo 22 otrok<br />

in štiri vzgojiteljice. Ko se <strong>je</strong> <strong>za</strong>čela akcija<br />

reševanja, smo gasilcem v zgorn<strong>je</strong>m<br />

nadstropju predale vsakega posameznega<br />

otroka, <strong>za</strong>vitega v odejo, ta pa ga<br />

<strong>je</strong> odnesel do traktorja in prikolice, <strong>za</strong>radi<br />

deročega toka so odnesli tudi nas,<br />

vzgojitel<strong>je</strong>. Voda <strong>je</strong> segala do napisa ›vrtec‹,<br />

igrišče <strong>je</strong> bilo prekrito z vodo, tok<br />

<strong>je</strong> bil tako močan, da se ni dalo hoditi.<br />

Razmišljam, kaj vse bi se lahko zgodilo,<br />

a se <strong>je</strong> na koncu razpletlo odlično oziroma<br />

najboljše, kar se <strong>je</strong> lahko.«<br />

VASI ODREZANE OD SVETA<br />

V <strong>Kam</strong>niku <strong>je</strong> med drugim povsem uničilo<br />

prostore gorske reševalne službe<br />

in poplavilo Gimnazijo in srednjo šolo<br />

Rudolfa Maistra, največ škode <strong>je</strong> bilo<br />

v Tunjicah, Črni, <strong>Kam</strong>niški Bistrici in<br />

delu Tuhinjske doline. Narasla <strong>Kam</strong>niška<br />

Bistrica <strong>je</strong> na več mestih poškodovala<br />

glavno cev vodovodnega sistema<br />

Iver<strong>je</strong>, preko katerega se s pitno<br />

vodo napaja domala ves <strong>Kam</strong>nik z okolico.<br />

Zato <strong>je</strong> bila marsik<strong>je</strong> onemogočena<br />

oskrba s pitno vodo, številne ceste so<br />

bile povsem neprevozne.<br />

Z območja <strong>Kam</strong>nika pa <strong>je</strong> prišla tudi<br />

tragična vest. Policija <strong>je</strong> potrdila, da so<br />

pred hišo našli mrtvo 80-letno žensko,<br />

ki naj bi po informacijah kamniškega<br />

župana Mateja Slaparja pred povodnjijo<br />

poskušala rešiti svoj avtomobil. Umrla<br />

<strong>je</strong> <strong>za</strong>radi posledic plazu.<br />

V Komendi <strong>je</strong> bilo pod vodo<br />

80 odstotkov občine.<br />

Močno so poplavile Gradaščica, Poljanska<br />

in Selška Sora, Savinja in <strong>Kam</strong>niška<br />

Bistrica. Naša sodelavka Milena<br />

Miklavčič <strong>je</strong> poročala:<br />

Facebook @PGD<strong>Kam</strong>niškaBistrica<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

TEMA TEDNA<br />

19<br />

Facebook @PGDMenges<br />

»Sora <strong>je</strong> v manj kot treh urah narasla<br />

<strong>za</strong> tri metre. Zmanjkalo <strong>je</strong> tudi elektrike,<br />

ostali smo v temi. Močan dež <strong>je</strong> mašil<br />

odtoke na ulici in dvorišču in mož, ki <strong>je</strong><br />

dežural ob njih, <strong>je</strong> <strong>za</strong>skrbl<strong>je</strong>no zma<strong>je</strong>val<br />

z glavo: ›Česa podobnega pa še ne!‹<br />

Gasilci in Civilna <strong>za</strong>ščita so šli na<br />

teren, ljud<strong>je</strong>, ki jim <strong>je</strong> voda <strong>za</strong>lila hiše in<br />

poslovne prostore, so reševali, kar se <strong>je</strong><br />

rešiti dalo. Voda <strong>je</strong> po glavni cesti drla<br />

še naslednji dan zgodaj dopoldne. Novice<br />

o uničenih hišah, cestah in mostovih<br />

ter o grozljivih zemeljskih plazovih, ki<br />

so odnašali hribovske poti, doline pa<br />

spreminjali v neprehodne grape, so se<br />

kot blisk razširile od ust do ust. Škoda,<br />

ki jo <strong>je</strong> povzročila vodna ujma, <strong>je</strong> bila<br />

nepredstavljiva, prav<strong>za</strong>prav strahotna.<br />

Slovenska vojska/STA<br />

Ljud<strong>je</strong> so morali <strong>za</strong>pustiti<br />

svo<strong>je</strong> domove, ker jim <strong>je</strong><br />

grozilo, da jih bo plazovita<br />

zemlja <strong>za</strong>sula.<br />

Uničenih <strong>je</strong> bilo več kot petdeset kilometrov<br />

cest, plazovi z več tisoč kubičnimi<br />

metri materiala pa so spremenili<br />

podobo Poljanske doline.<br />

Ljud<strong>je</strong> so morali <strong>za</strong>pustiti svo<strong>je</strong> domove,<br />

ker jim <strong>je</strong> grozilo, da jih bo plazovita<br />

zemlja <strong>za</strong>sula pod seboj. Številne<br />

vasi so bile tudi <strong>za</strong>radi podrtih mostov<br />

odre<strong>za</strong>ne od sveta. Pogled na dolino <strong>je</strong><br />

bil še v nedeljo dopoldne, ko sva se s sinom<br />

počasi prebijala proti Škofji Loki,<br />

zelo strašljiv. Malo pred Gorenjo vasjo<br />

<strong>je</strong> plaz <strong>za</strong>sul cesto, odstranili so le toliko<br />

zeml<strong>je</strong>, da smo se lahko <strong>za</strong>peljali<br />

skozi. Zaradi usada pred mostom v Brodeh<br />

smo se prebijali po ozki stranski,<br />

nekoč regionalni cesti. Za več kot dvesto<br />

gasilcev ni bilo počitka. V Žireh, mo<strong>je</strong>m<br />

rojstnem kraju, <strong>je</strong> bilo poplavl<strong>je</strong>nih<br />

ali <strong>za</strong>sutih več kot sto hiš.«<br />

UNIČENE CESTE<br />

IN NEPREVOZNE AVTOCESTE<br />

Številna naselja, npr. Žiri, so ostala odre<strong>za</strong>na<br />

od sveta. Hudourniki in plazovi so<br />

uničili vse ceste proti Idriji in Škofji Loki.<br />

Reševalne ekipe so evakuirale prebivalce<br />

v Baški grapi, v Sorškem gaju. Prebivalce<br />

so <strong>za</strong>časno namestili v športno dvorano<br />

Medvode. Vse ceste v centru Medvod so<br />

bile poplavl<strong>je</strong>ne, evakuirali so 60 ljudi.<br />

Voda <strong>je</strong> med drugim <strong>za</strong>lila tudi občinsko<br />

stavbo in nakupovalni center s trgovino<br />

Mercator. Na srečo pa <strong>je</strong> pri<strong>za</strong>nesla knjižnici<br />

v Medvodah.<br />

Od sveta so bili <strong>za</strong>radi uničenih cest<br />

odre<strong>za</strong>ni tudi naselja v občini Mozir<strong>je</strong><br />

in številne vasi ob Solčavi. Večina cest<br />

v Zgornji Savinjski dolini <strong>je</strong> bila <strong>za</strong>prtih.<br />

Zelo hudo <strong>je</strong> bilo zlasti v Ljubnem<br />

ob Savinji, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> narasla reka odnesla<br />

tri hiše, ljudi so evakuirali v bližnjo<br />

osnovno šolo. Tudi v centru Celja <strong>je</strong> bila<br />

odre<strong>je</strong>na evakuacija. Voda <strong>je</strong> prebivalce<br />

Ločice ob Savinji zelo presenetila, predvsem<br />

tiste, ki ne živijo tik ob reki, ampak<br />

nekaj ulic stran.<br />

Krajani do <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>ga niso ver<strong>je</strong>li, da<br />

bo voda prišla do njih, dokler ni <strong>za</strong>vladala<br />

norišnica. Na Ljubnem <strong>je</strong> odneslo<br />

štiri hiše, ogromno naselij <strong>je</strong> bilo poplavl<strong>je</strong>nih.<br />

Evakuirali so več sto ljudi.<br />

Odneslo <strong>je</strong> tudi dele ceste ob Savinji. V<br />

občini Mozir<strong>je</strong> <strong>je</strong> reka Savinja že ponoči<br />

prestopila bregove in poplavila mesto<br />

ter okoliške hiše. Gasilci so med drugim<br />

iskali čolne, s katerimi bi evakuirali ljudi.<br />

Voda <strong>je</strong> bila ponekod visoka od 1,5 do<br />

dva metra. Voda <strong>je</strong> popolnoma uničila<br />

tudi Mozirski gaj. »Parka, takšnega, kot<br />

<strong>je</strong> bil, ne bo več,« <strong>je</strong> povedal vodja parka.<br />

Prvič v zgodovini sta bili istočasno<br />

na dveh odsekih neprevozni gorenjska<br />

in šta<strong>je</strong>rska avtocesta. Zaprte so bile<br />

celo najpomembnejše železniške pove<strong>za</strong>ve<br />

Kranj–Jesenice, Ruše–Pliberk in<br />

velenjska proga. Zaradi plazov so morali<br />

na Gorenjskem <strong>za</strong>preti tudi bohinjski<br />

železniški predor.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

20 TEMA TEDNA<br />

NENAD GLÜCKS<br />

OSEBNI ARHIV<br />

Intervju<br />

MATIC TASIČ, ŽUPAN OBČINE PREVALJE<br />

»Ljud<strong>je</strong> so že skoraj<br />

LETO DNI V NEGOTOVOSTI«<br />

Šele dva upravičenca, ki jima <strong>je</strong> povodenj odnesla hiši, sta pre<strong>je</strong>la sklep o nadomestitveni<br />

gradnji. – Ljud<strong>je</strong> še vedno ne vedo, kaj si bodo z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m od pomoči lahko<br />

zgradili, skoraj eno leto so že v negotovosti. – V najslabšem položaju so majhne občine,<br />

ki so bile tudi najbolj pri<strong>za</strong>dete. – Nekaterih delovnih mest ni več, toda gospodarstvo<br />

se pobira. – Med drugim sta v delu dva večja mostova čez reko Mežo.<br />

Župan občine Preval<strong>je</strong> Matic Tasič<br />

<strong>je</strong> v pogovoru <strong>za</strong> Domovino<br />

predstavil, s kakšnimi težavami<br />

se soočajo pri prepočasni<br />

popoplavni sanaciji in obnovi. Za centralno<br />

oblast ima ključno sporočilo: čim<br />

bolj poenostavite postopke.<br />

V občini Preval<strong>je</strong> so avgustovske<br />

poplave povzročile 142 milijonov<br />

evrov škode, če sešte<strong>je</strong>mo še tisto<br />

na vodotokih, 160 milijonov. Koliko<br />

<strong>je</strong> bilo do zdaj vloženo od države<br />

na vašem območju?<br />

Pokrili so nam intervencijske stroške v<br />

znesku 10,2 milijona evrov. Polovico od<br />

teh sredstev <strong>je</strong> šlo <strong>za</strong> izgradnjo sedem<br />

kilometrov vodovoda, saj so Preval<strong>je</strong><br />

in del Raven na Koroškem ostale brez<br />

pitne vode. Uspelo nam ga <strong>je</strong> zgraditi<br />

v 53 dneh. Pre<strong>je</strong>li smo tudi 9,2 milijona<br />

evrov predplačila <strong>za</strong> predhodni<br />

program odprave posledic neposredne<br />

škode. Ta <strong>denar</strong> zdaj porabljamo, zelo<br />

hitro bo po<strong>šel</strong>. Nato se <strong>za</strong>čenja redni<br />

program <strong>za</strong> odpravo posledic škode. Tu<br />

se bodo stvari zelo <strong>za</strong>pletle. Pri predhodnem<br />

programu smo namreč sklenili<br />

zgolj eno pogodbo, na podlagi izvajanja<br />

sledn<strong>je</strong> potem le poročamo o investicijah.<br />

Gre <strong>za</strong> sanacijo občinske infrastrukture<br />

– popravilo cest, saniran<strong>je</strong><br />

plazov, del vodovoda, del kanali<strong>za</strong>ci<strong>je</strong>.<br />

Samo plazov, ki ogrožajo občinske ceste,<br />

<strong>je</strong> skoraj sto.<br />

Zakaj se bodo stvari pri rednem<br />

programu <strong>za</strong>pletle?<br />

Za vsak ukrep posebej bo treba dati<br />

vlogo in pridobiti pogodbo. To bo seveda<br />

dolgotrajno.<br />

Denar <strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>n?<br />

Na državni ravni pravijo, da <strong>je</strong>, upam,<br />

da ga bomo dobili. Toda tak sistem<br />

sanaci<strong>je</strong> <strong>je</strong> bil primeren <strong>za</strong> nekatere<br />

prejšn<strong>je</strong> poplavne dogodke, ki niso bili<br />

v takšnem obsegu. Za poplave 4. avgusta<br />

2023 pa ni dovolj učinkovit s časovnega<br />

vidika. Preden bo zbrana vsa<br />

dokumentacija in bodo pripravl<strong>je</strong>ne<br />

pogodbe ter dana finančna sredstva,<br />

bo trajalo. Mi moramo stvari čim prej<br />

sanirati in vzpostaviti boljšo poplavno<br />

varnost <strong>za</strong> ljudi. To <strong>je</strong> prioriteta. Zaradi<br />

tega delamo na ogromno ukrepih.<br />

Naš namen ni zgolj postaviti stvari v<br />

prejšn<strong>je</strong> stan<strong>je</strong>, to ni dovolj. Gre <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev<br />

več<strong>je</strong> poplavne varnosti. Vodotoki<br />

še vedno niso v stanju, kot so<br />

bili pred poplavami, kaj <strong>šel</strong>e, da bi bili<br />

v boljšem.<br />

Je težava tudi pomanjkan<strong>je</strong> mehani<strong>za</strong>ci<strong>je</strong><br />

<strong>za</strong> izvedbo del?<br />

Tudi. Priča smo pomanjkanju gradbenih<br />

kapacitet, gradbenikov. Posebej<br />

smo na Koroškem izpostavl<strong>je</strong>ni pomanjkanju<br />

gradbene operative, tudi<br />

pro<strong>je</strong>ktantov.<br />

Kaj pa najbolj tare posameznike,<br />

potem ko <strong>je</strong> od poplav minilo že<br />

več kot deset mesecev?<br />

Pri nas sta <strong>šel</strong>e dva upravičenca, ki jima<br />

<strong>je</strong> povodenj odnesla hiši, pre<strong>je</strong>la sklep o<br />

nadomestitveni gradnji. Ostalih osem<br />

ali devet jih še ni dobilo niti sklepov.<br />

Ni bilo še cenilcev, ki bi ocenili njihovo<br />

škodo, da bi ljud<strong>je</strong> vedeli, kako naprej.<br />

Ljud<strong>je</strong> so v negotovosti, to <strong>je</strong> največja<br />

tragedija. Ne vedo, pri čem so, kako bo<br />

njihov uničeni ob<strong>je</strong>kt ocen<strong>je</strong>n. Zato ne<br />

morejo načrtovati naprej, kaj si bodo z<br />

Matic Tasič: Na občini smo<br />

nadomestna zemljišča<br />

<strong>za</strong>gotovili, zdaj jih komunalno<br />

opremljamo. A posamezniki<br />

še vedno ne vedo, kaj si bodo<br />

z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m od pomoči sploh<br />

lahko privoščili.<br />

Vodotoki še vedno<br />

niso v stanju, kot so bili<br />

pred poplavami, kaj <strong>šel</strong>e,<br />

da bi bili v boljšem.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

TEMA TEDNA<br />

21<br />

Sporočilo Matica Tasiča <strong>za</strong> centralno oblast<br />

<strong>je</strong>: čim bolj poenostavite postopke.<br />

<strong>denar</strong><strong>je</strong>m <strong>za</strong> pomoč sploh lahko privoščili,<br />

<strong>za</strong>radi česar so precej <strong>za</strong>gren<strong>je</strong>ni,<br />

kar se tega tiče. Država bo pokrila ocen<strong>je</strong>no<br />

vrednost ob<strong>je</strong>ktov, kot so bili pred<br />

poplavami.<br />

Torej si bodo morali večji del škode<br />

še vedno pokriti sami?<br />

To <strong>je</strong> odvisno od samih cenitev.<br />

K<strong>je</strong> bivajo tisti, ki še nimajo svo<strong>je</strong>ga<br />

doma?<br />

Zagotovili smo jim nadomestna stanovanja,<br />

razsel<strong>je</strong>ni so po Prevaljah.<br />

Kaj <strong>je</strong> največja težava pri sanaciji?<br />

Postopki trajajo predolgo. Volja obstaja,<br />

vendar so dolgi birokratski postopki na<br />

državni tehnični pisarni, tudi na Svetu<br />

<strong>za</strong> obnovo, ki <strong>je</strong> vladno svetovalno<br />

telo na področju obnove po naravnih<br />

nesrečah ter razvijanju odpornosti na<br />

nesreče. Opraviti imamo z različnimi<br />

komisijami, vodarji. Soočeni smo s pomanjkan<strong>je</strong>m<br />

kadrov, postopki pa so <strong>za</strong>pleteni<br />

<strong>za</strong>radi <strong>za</strong>pletene <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>.<br />

Glede predpisov ima škar<strong>je</strong> in platno<br />

v rokah vlada oziroma vladna<br />

koalicija v državnem zboru. Lahko<br />

jih spremeni, če <strong>je</strong> treba.<br />

Ko se bo <strong>za</strong>čel redni program<br />

<strong>za</strong> odpravo posledic škode,<br />

se bodo stvari zelo <strong>za</strong>pletle.<br />

Saj na to vseskozi opo<strong>za</strong>rjamo,<br />

kaj več od tega<br />

pa ne moremo storiti.<br />

Sestanke imamo sicer<br />

pogoste, tudi z g. Boštjanom<br />

Šeficem, vodjo<br />

vladne službe <strong>za</strong> obnovo<br />

po poplavah in plazovih.<br />

Prav tako z državnim<br />

sekretar<strong>je</strong>m Juretom<br />

Lebnom, ki <strong>je</strong> zdaj<br />

v kabinetu predsednika<br />

vlade med drugim <strong>za</strong>dolžen<br />

<strong>za</strong> okol<strong>je</strong> in prostor.<br />

Povedali smo jim, da so<br />

v najtežji situaciji tisti<br />

ljud<strong>je</strong>, ki čakajo na nadomestitvene<br />

gradn<strong>je</strong>.<br />

Oni se morajo preseliti na<br />

druge lokaci<strong>je</strong>. Na občini<br />

smo nadomestna zemljišča<br />

<strong>za</strong>gotovili, zdaj jih<br />

komunalno opremljamo.<br />

A posamezniki še vedno<br />

ne vedo, kaj si bodo z <strong>denar</strong><strong>je</strong>m od pomoči<br />

sploh lahko privoščili, si zgradili.<br />

Že skoraj leto dni so v negotovosti. Oni<br />

imajo sicer glede vodenja postopkov neposredne<br />

stike z državnimi institucijami,<br />

ministrstvi. Tu občina ne igra vloge<br />

posrednika.<br />

Dobro vemo, da <strong>je</strong><br />

treba intenzivno delati prvi<br />

dve leti, po tem se na<br />

ujmo počasi po<strong>za</strong>bi.<br />

Če bo šlo s sedanjim tempom<br />

naprej, kdaj pričaku<strong>je</strong>te, da bi bili<br />

sanacija in obnova vsaj v grobem<br />

<strong>za</strong>ključeni?<br />

Tega si ne upam napovedati. Predviden<br />

<strong>je</strong> sanacijski program <strong>za</strong> naslednjih pet<br />

let, vendar se glede na kompliciranost<br />

nekaterih postopkov bojim, da <strong>za</strong> vse<br />

tega roka ne bomo u<strong>je</strong>li. Na občinah hitimo<br />

in delamo maksimalno, kot se da.<br />

Dobro vemo, da <strong>je</strong> treba intenzivno delati<br />

prvi dve leti, po tem se na ujmo širše<br />

počasi po<strong>za</strong>bi, zgodi se kaj drugega, prioritete<br />

se usmerijo drugam.<br />

Tudi v širšo javnost težave<br />

s poplavami pri<strong>za</strong>detih občin in<br />

posameznikov ne pridejo več<br />

tako pogosto.<br />

Da, na podeželju smo odrin<strong>je</strong>ni od centra,<br />

nismo vedno v fokusu Ljubljane.<br />

Tik po ujmi se <strong>je</strong> čutil po državi<br />

velik <strong>za</strong>gon <strong>za</strong> pomoč, sanacijo,<br />

obnovo. Je ta <strong>za</strong>gon tudi pri institucijah<br />

uplahnil?<br />

Seveda. Ne velja pa to <strong>za</strong> vse. Nekateri<br />

posamezniki so vseskozi maksimalno<br />

angažirani. Toda pri institucijah na<br />

splošno ne opažamo več takšnega <strong>za</strong>gona.<br />

Podobne težave, kot jih imamo v<br />

Prevaljah, so tudi drug<strong>je</strong>. V najslabšem<br />

položaju smo žal majhne občine, ki smo<br />

bile tudi najbolj pri<strong>za</strong>dete. V sklopu<br />

predhodnega programa smo bili deležni<br />

financiranja v znesku dvakratnika<br />

povprečne porabe. Pri nas gre <strong>za</strong> znesek<br />

devet milijonov evrov. To <strong>je</strong> seveda<br />

malo v primerjavo z ocen<strong>je</strong>no škodo, ki<br />

skupaj samo <strong>za</strong> našo občino znaša 160<br />

milijonov. Prevzemamo odgovornost<br />

na svoja pleča. Za investici<strong>je</strong>, ki jih izvajamo<br />

zdaj, še nimamo finančnega<br />

pokritja. Pokrit<strong>je</strong> imamo <strong>za</strong> devet milijonov<br />

evrov, v <strong>za</strong>gonu pa so investici<strong>je</strong>,<br />

vredne prek 20 milijonov evrov. Računamo,<br />

da bomo <strong>za</strong> to pre<strong>je</strong>li <strong>denar</strong>.<br />

Ljudem moramo omogočiti normalno<br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> in varnost.<br />

Kako <strong>je</strong> z gospodarstvom?<br />

So se delovna mesta v vaši občini<br />

ohranila ali <strong>je</strong> tudi del njih odnesla<br />

voda?<br />

Nekaterih delovnih mest ni več, toda<br />

gospodarstvo se pobira. Že prej smo<br />

sicer imeli pomanjkan<strong>je</strong> delovne sile,<br />

tega <strong>je</strong> zdaj še več.<br />

Ste neposredno po katastrofi<br />

pričakovali, da se bodo stvari<br />

hitre<strong>je</strong> odvijale?<br />

Tako <strong>je</strong>. Ne glede na to pa smo angažirali<br />

vse, kar <strong>je</strong> možno. Že avgusta smo<br />

iskali pro<strong>je</strong>ktante, pripravljali pro<strong>je</strong>kte.<br />

Čez zimo smo izbirali izvajalce. Lahko<br />

rečem, da imamo odprtih preko 20<br />

gradbišč z desetimi izvajalci. Pospešeno<br />

izvajamo sanacijo. Med drugim delamo<br />

dva večja mostova čez reko Mežo.<br />

Od tega <strong>za</strong> en most še nimamo soglasja<br />

lastnika, saj ga <strong>je</strong> ve<strong>za</strong>l na sklep o nadomestitveni<br />

gradnji, ki ga še ni dobil.<br />

Ko bo dobil sklep, bo dal soglas<strong>je</strong> in<br />

bomo lahko zgradili most čez Mežo. S<br />

takšnimi stvarmi se ukvarjamo. Mo<strong>je</strong><br />

sporočilo <strong>za</strong> centralno oblast <strong>je</strong>: čim<br />

bolj poenostavite postopke. Predlagali<br />

smo že, da bi država podaljšala<br />

predhodni program in dala dodatna<br />

finančna sredstva v okviru tega. Tako<br />

bi stvari tekle hitre<strong>je</strong>.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

22 TEMA TEDNA<br />

NENAD GLÜCKS<br />

OBNOVA PO POPLAVAH:<br />

premalo in prepočasi<br />

Komentar<br />

Po <strong>za</strong>četnem <strong>za</strong>gonu, ko <strong>je</strong> po lanskih avgustovskih poplavah na tisoče ljudi hitelo<br />

na pomoč pri<strong>za</strong>detim, se <strong>je</strong> ponovila tipična slovenska zgodba: <strong>za</strong>pleteni in počasni<br />

birokratski postopki pri pomoči ljudem in občinam onemogočajo hitrejše okrevan<strong>je</strong>.<br />

Nerazumne <strong>za</strong>kasnitve mnogim <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo voljo ter elan.<br />

Na strani Službe vlade <strong>za</strong> obnovo<br />

po poplavah in plazovih, ki<br />

jo vodi državni sekretar Boštjan<br />

Šefic, sproti objavljajo<br />

zneske in namen izplačil iz državnega<br />

proračuna <strong>za</strong> pomoč pri<strong>za</strong>detim <strong>za</strong>radi<br />

poplav in plazov. Do <strong>za</strong>četka junija, ko so<br />

<strong>za</strong>beležili <strong>za</strong>dn<strong>je</strong> zneske, <strong>je</strong> šlo iz državnega<br />

proračuna <strong>za</strong> obnovo po lanskih<br />

katastrofalnih avgustovskih poplavah<br />

približno 680 milijonov evrov.<br />

Največ <strong>je</strong> izplačalo ministrstvo <strong>za</strong> naravne<br />

vire in prostor, in sicer skoraj 219<br />

Včasih se zdi,<br />

da slovenska vlada bolj<br />

skrbi <strong>za</strong> ilegalne migrante<br />

kot <strong>za</strong> domače ljudi.<br />

milijonov evrov, pri čemer navajajo precej<br />

star podatek – iz 14. januarja. Te pomoči<br />

<strong>je</strong> bilo deležno 116 slovenskih občin, kar<br />

predstavlja več kot polovico občin.<br />

OBČINE V<br />

PRIČAKOVANJU POMOČI<br />

Med zneski <strong>je</strong> velik razpon, od nekaj<br />

deset tisoč evrov do dobrih 21 milijonov<br />

evrov, kolikor <strong>je</strong> država namenila<br />

<strong>za</strong> mestno občino Slovenj Gradec. Med<br />

večjimi pre<strong>je</strong>mnicami so še občina Ravne<br />

na Koroškem (14,6 mio), Gorenja vas<br />

- Poljane (12,6 mio), Dobrova - Polhov<br />

Gradec (12,6 mio), Dravograd (12,3 mio)<br />

in Šoštanj (12,2 mio).<br />

Toda dejansko so potrebe bistveno<br />

več<strong>je</strong>. Sredi oktobra lani, torej dva meseca<br />

in pol po poplavah, <strong>je</strong> vlada objavila<br />

gradivo s končno oceno neposredne<br />

škode, kar <strong>je</strong> verificirala državna komisija<br />

<strong>za</strong> ocen<strong>je</strong>van<strong>je</strong> škode po naravnih<br />

in drugih nesrečah. Tedaj so navedli<br />

znesek 2,98 milijarde evrov. Od tega<br />

samo na vodotokih več kot 1,3 milijarde<br />

evrov, na stavbah <strong>je</strong> bilo <strong>za</strong> skoraj 500<br />

milijonov škode, v gospodarstvu pa neposredno<br />

slabih 381 milijonov evrov.<br />

Med občinami z največ škode <strong>je</strong><br />

bila na prvem mestu kamniška – tam<br />

gre <strong>za</strong> 251 milijonov evrov. V istem<br />

času, ko <strong>je</strong> državna komisija sporočila<br />

ta podatek, <strong>je</strong> bilo objavl<strong>je</strong>no tudi, da <strong>je</strong><br />

občina <strong>Kam</strong>nik do 20. oktobra pre<strong>je</strong>la<br />

vsega skupaj 8,2 milijona evrov pomoči.<br />

Torej zgolj tri odstotke. Nedvomno<br />

se <strong>je</strong> do zdaj nateklo precej več pomoči,<br />

toda podatek priča o tem, da postopki<br />

<strong>za</strong> dodel<strong>je</strong>van<strong>je</strong> pomoči trajajo bistveno<br />

predolgo. Za več kot 90 milijonov<br />

evrov škode <strong>je</strong> bilo povzročeno še v<br />

občinah Preval<strong>je</strong> (142,1 mio), Domžale<br />

(110,4 mio), Ljubno (94,3 mio), Luče<br />

(92 mio), Mozir<strong>je</strong> (91,7 mio) in Na<strong>za</strong>r<strong>je</strong><br />

(90,2 mio).<br />

Do <strong>za</strong>četka junija <strong>je</strong> šlo glede na podatke na<br />

vladni spletni strani iz državnega proračuna<br />

<strong>za</strong> obnovo po lanskih avgustovskih poplavah<br />

skupaj okoli 680 milijonov evrov.<br />

PROFIMEDIA

TEMA TEDNA<br />

23<br />

Posnetek <strong>za</strong>slona VTV studio<br />

Po oceni Edvarda Jur<strong>je</strong>vca jim <strong>je</strong> poplavl<strong>je</strong>na<br />

Savinja v Športnem centru Prodnik povzročila<br />

vsaj 1,5 milijona evrov škode. Od države so<br />

do zdaj pre<strong>je</strong>li 48 tisoč evrov.<br />

PROGRAM NA MIZI<br />

Konec maja <strong>je</strong> vlada spre<strong>je</strong>la dolgo<br />

pričakovani program (pripravilo ga <strong>je</strong><br />

ministrstvo <strong>za</strong> naravne vire in prostor)<br />

<strong>za</strong> sanacijo škode po poplavah do<br />

leta 2028, vzporedno pa <strong>je</strong> v pripravi<br />

razvojni program (ukrepi <strong>za</strong> razvojne<br />

spodbude). Program <strong>za</strong> sanacijo obsega<br />

obnovo občinskih infrastrukturnih<br />

in drugih javnih ob<strong>je</strong>ktov ter poškodovanih<br />

stavb v <strong>za</strong>sebni lasti, obnovo<br />

poškodovanih ob<strong>je</strong>ktov vodne infrastrukture,<br />

sanacijo zemeljskih plazov,<br />

nadomestitvene gradn<strong>je</strong>, obnovo kulturne<br />

in naravne dediščine.<br />

Skupna višina sredstev do leta 2028<br />

<strong>je</strong> ocen<strong>je</strong>na na 2,33 milijarde evrov, od<br />

tega 1,36 milijarde evrov <strong>za</strong> sanacijo vodne<br />

infrastrukture. Ministrstvo <strong>za</strong> infrastrukturo<br />

pa <strong>je</strong> izdelalo program obnove<br />

državne cestne in železniške infrastrukture,<br />

težak skupaj 824 milijonov evrov.<br />

Decembra lani smo iz solidarnostnega<br />

sklada EU pre<strong>je</strong>li predplačilo v višini 100<br />

milijonov evrov. Na podlagi slovenske<br />

vloge <strong>je</strong> Evropska komisija predlagala<br />

Svetu EU in Evropskemu parlamentu,<br />

da se nam izplača skupaj 428 milijonov<br />

evrov pomoči. O tem bo <strong>je</strong>seni odločal<br />

nov sklic Evropskega parlamenta.<br />

Med občinami in državo prihaja do<br />

neenotnosti glede načina načrtov obnove.<br />

V občini Ravne na Koroškem so<br />

»Željni smo delati,<br />

toda k<strong>je</strong> boš vzel, če nimaš?«<br />

<strong>za</strong> Domovino pojasnili, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>n<strong>je</strong> pri<br />

obnovi največja težava (ne)potr<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />

pro<strong>je</strong>ktov pri državni tehnični pisarni,<br />

saj <strong>za</strong>radi ogromnega števila pre<strong>je</strong>tih<br />

pro<strong>je</strong>ktov pri slednji ne zmorejo operativno<br />

izpeljati njihovega pregleda.<br />

Na ravni države so jim obljubili, da<br />

bodo postopkovne težave v kratkem<br />

odpravili. Kaj najbolj pogrešajo glede<br />

ukrepanja države? Jasne usmeritve <strong>za</strong><br />

pripravo pro<strong>je</strong>ktov.<br />

Mi pa smo preverili, kaj najbolj pogrešajo<br />

v poplavah pri<strong>za</strong>deti ljud<strong>je</strong>.<br />

NEURESNIČENE OBLJUBE<br />

Veliko škodo so poplave povzročile tudi<br />

v Športnem centru Prodnik v Juvanju pri<br />

Ljubnem ob Savinji. V sklopu centra so<br />

gostilna, kongresni center, kamp, prenočišča<br />

in kmetija. Po besedah gospodarja<br />

Edvarda Jur<strong>je</strong>vca so pre<strong>je</strong>li od države do<br />

zdaj vsega skupaj deset odstotkov vrednosti<br />

amortiziranih osnovnih sredstev,<br />

torej čolnov, supov, kajakaške opreme,<br />

koles ... Obljubl<strong>je</strong>no <strong>je</strong> bilo sicer, da bo<br />

pomoč iz tega naslova 50 odstotkov od<br />

amortiziranih osnovnih sredstev, vendar<br />

se to vse do zdaj še ni uresničilo. Pravi,<br />

da bo veliko že, če bodo dobili vsaj 20<br />

odstotkov nadomestila škode. Seveda <strong>je</strong><br />

velika razlika med amortizirano in nabavno<br />

vrednostjo. Za škodo na ob<strong>je</strong>ktih<br />

pa niso pre<strong>je</strong>li še nobene pomoči, čeprav<br />

so jim poplave povsem uničile čolnarno,<br />

fitnes in savno.<br />

Nujno <strong>je</strong>, da država pripravi razpise,<br />

na katere se bodo lahko prijavili in na ta<br />

način dobili nek <strong>za</strong>gonski kapital <strong>za</strong> ponovno<br />

dejavnost, pravi Jur<strong>je</strong>vec. Vse skupaj<br />

traja predolgo, opo<strong>za</strong>rja. Pripravl<strong>je</strong>ni<br />

so trdo delati, državi bi lahko na ta način<br />

vračali, plačevali davke. Ni mu jasno, <strong>za</strong>kaj<br />

se stvari ne premikajo hitre<strong>je</strong>. Zdaj<br />

imajo odprto gostilno, delajo, kolikor se<br />

da, vendar ne morejo ustvarjati dodane<br />

vrednosti, kot si želijo. Dela se škoda slovenskemu<br />

gospodarstvu, <strong>je</strong> prepričan.<br />

Oddajajo tudi sobe, a trenutno gostom ne<br />

morejo ponuditi čolnov v na<strong>je</strong>m. Zasedenost<br />

sob <strong>je</strong> neprimerno manjša, kot <strong>je</strong> bila<br />

pred poplavami. Med gosti ni ribičev, ribe<br />

<strong>je</strong> odneslo, voda <strong>je</strong> še vedno kalna, saj se<br />

na Savinji ureja infrastruktura.<br />

»DELAMO S TRETJINO PLJUČ«<br />

Ne na občini ne v državni tehnični pisarni<br />

ne dobijo informacij, kako bo s pomočjo<br />

v prihodn<strong>je</strong>. Pošiljajo jih od enega<br />

do drugega, <strong>je</strong> <strong>za</strong> Domovino dejal Jur<strong>je</strong>vec.<br />

Vse skupaj ocenju<strong>je</strong> kot neodgovorno,<br />

<strong>za</strong>spano, oni pa so v gospodarstvu<br />

nava<strong>je</strong>ni, da se morajo hitro obrniti. Če<br />

bi želeli v Športnem centru Prodnik vse<br />

skupaj spraviti v prejšn<strong>je</strong> stan<strong>je</strong>, bi potrebovali<br />

vsaj 1,5 milijona evrov. Prepričan<br />

<strong>je</strong>, da bi se dalo priti tudi do <strong>denar</strong>ja iz<br />

evropskih skladov, vendar mora država<br />

pripraviti razpise <strong>za</strong> poplavl<strong>je</strong>na območja.<br />

»Željni smo delati, toda k<strong>je</strong> boš vzel,<br />

če nimaš?« Porabljajo prihranke, da preživijo.<br />

Delajo s tretjino pljuč, oriše položaj.<br />

Do zdaj so pre<strong>je</strong>li vsega skupaj okoli<br />

48 tisoč evrov pomoči.<br />

Od drugih, pri<strong>za</strong>detih v poplavah,<br />

sliši, da tudi pri njih ni nič bol<strong>je</strong>. Promet<br />

na glavni cesti proti Logarski dolini<br />

<strong>je</strong> otežen, še vedno poteka s pomočjo<br />

semaforja. Gre <strong>za</strong> vprašan<strong>je</strong> turizma v<br />

Zgornji Savinjski dolini, <strong>za</strong>to bi nekatere<br />

stvari morale imeti prednost. Na<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

24 TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

posestvu imajo tudi ekološko kmetijo,<br />

letno pridelajo 2,5 tone špargl<strong>je</strong>v, eno<br />

tono česna, trenutno imajo 28 govedi,<br />

prašiče, na leto naredijo 700 kilogramov<br />

znamenitega savinjskega želodca<br />

in salame. Znani so po odlični zdravi<br />

hrani. Tik pred lanskimi poplavami so<br />

odprli kamp, vse <strong>je</strong> bilo uničeno. Letos<br />

so ga sicer ponovno odprli, toda nekaj<br />

let bo trajalo, da bodo spet privabili<br />

goste. Škoda se mu zdi, saj meni, da <strong>je</strong><br />

<strong>denar</strong> gotovo na razpolago <strong>za</strong> pomoč<br />

poplavl<strong>je</strong>ncem. Sprašu<strong>je</strong> se, <strong>za</strong>kaj se ga<br />

ne razdeli. Včasih se mu zdi, da slovenska<br />

vlada bolj skrbi <strong>za</strong> ilegalne migrante<br />

kot <strong>za</strong> domače ljudi.<br />

Od države nimajo<br />

nobenih pojasnil, kako bo<br />

z nadaljnjo pomočjo.<br />

Društvo Vil<strong>je</strong>m Julijan<br />

Miha (skrajno desno) in Ivana Pečovnik ter njuna hčerka Nikita se kljub v poplavah povsem uničeni<br />

hiši niso predali. S pomočjo Društva Vil<strong>je</strong>m Julijan se bodo kmalu preselili v drugo hišo, razočarani<br />

pa so nad ravnan<strong>je</strong>m državnih birokratov.<br />

RAZOČARANI NAD DRŽAVO<br />

Miha in Ivana Pečovnik ter njuna sedemletna<br />

hčerka Nikita so v avgustovskih<br />

poplavah ostali brez hiše, ki jo<br />

<strong>je</strong> povodenj (Savinja) povsem uničila.<br />

Prav tako <strong>je</strong> bil uničen avto. Ostal jim<br />

<strong>je</strong> zgolj kredit, težak 31 tisoč evrov. A<br />

na srečo so jim, tako kot več drugim,<br />

na pomoč priskočili v Društvu Vil<strong>je</strong>m<br />

Julijan. Zan<strong>je</strong> so zbrali 141 tisoč evrov,<br />

s čimer so na drugi lokaciji kupili hišo<br />

v tretji podaljšani gradbeni fazi, katere<br />

izgradnjo zdaj <strong>za</strong>ključu<strong>je</strong>jo, urejajo notranjost.<br />

Vanjo naj bi se vselili avgusta,<br />

trenutno bivajo v občinskem stanovanju.<br />

Ostajajo v Savinjski dolini, k<strong>je</strong>r<br />

imajo prijatel<strong>je</strong>.<br />

Po besedah Pečovnika so se pri Društvu<br />

Vil<strong>je</strong>m Julijan res potrudili <strong>za</strong>n<strong>je</strong>,<br />

vso pomoč, do <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>ga centa, pa so porabili<br />

<strong>za</strong> kupnino <strong>za</strong> novo hišo. Omenil<br />

<strong>je</strong> tudi pomoč Karitasa, ki <strong>je</strong> prispeval<br />

štiri tisoč evrov. Posebej se <strong>za</strong> pomoč<br />

<strong>za</strong>hvalju<strong>je</strong> županu Braslovč Tomažu<br />

Žoharju, ki <strong>je</strong> med drugimi poplavl<strong>je</strong>nci<br />

tudi njim omogočil nastanitev v občinskem<br />

stanovanju, dokler si ne uredijo<br />

svo<strong>je</strong>ga domovanja.<br />

Izka<strong>za</strong>li so se tudi pri Civilni <strong>za</strong>ščiti<br />

in gasilcih, glede pomoči od države pa<br />

<strong>je</strong> Pečovnik razočaran. N<strong>je</strong>gova družina<br />

<strong>je</strong> do zdaj od države pre<strong>je</strong>la vsega<br />

skupaj 5.871 evrov iz naslova predplačila<br />

<strong>za</strong> obnovo stanovanj (skupaj <strong>je</strong> bilo<br />

okoli 7.250 fizičnim osebam do aprila<br />

letos <strong>za</strong> ta namen izplačanih 33,5 milijona<br />

evrov). Naš sogovornik pravi, da<br />

gre pri omen<strong>je</strong>nem znesku države <strong>za</strong> 20<br />

odstotkov avansa <strong>za</strong> nastalo škodo. Ob<br />

tem poudarja, da <strong>je</strong> država že kmalu po<br />

poplavah iz evropskega solidarnostnega<br />

sklada pre<strong>je</strong>la 100 milijonov evrov,<br />

skupaj bo tega <strong>denar</strong>ja samo iz EU 428<br />

milijonov evrov.<br />

IGNORANTSKI BIROKRATI<br />

Njihovo hišo <strong>je</strong> občinska komisija<br />

ocenila kot povsem uničeno. Tri leta<br />

pred poplavami <strong>je</strong> bila obnovl<strong>je</strong>na. Kot<br />

osnovno vrednost <strong>za</strong> nastalo škodo so<br />

jim računali 80 odstotkov tržne vrednosti<br />

hiše na dan pred poplavami. Toda<br />

omen<strong>je</strong>no nakazilo, dobrih pet tisoč<br />

evrov, dejansko ni ve<strong>za</strong>no na omen<strong>je</strong>no<br />

vrednost, pač pa se nanaša na podatke<br />

Fursa. Ti pa so stari in netočni.<br />

Čeprav <strong>je</strong> Pečovnik velikokrat klical<br />

pristojne in jih opo<strong>za</strong>rjal na napako, ni<br />

dosegel nobene spremembe. Odgovori<br />

so bili čisto birokratski. Odločbe o nadomestilu<br />

škode še vedno niso dobili,<br />

čeprav <strong>je</strong> bilo rečeno, da bo že marca.<br />

Zdi se mu, da <strong>je</strong> država kar nekoliko<br />

po<strong>za</strong>bila nan<strong>je</strong> po <strong>za</strong>četnem <strong>za</strong>gonu, ko<br />

se <strong>je</strong> čistilo, pospravljalo in urejalo <strong>za</strong>časno<br />

prebivališče. Zelo <strong>je</strong> vesel, da se<br />

bodo s pomočjo Društva Vil<strong>je</strong>m Julijan<br />

in n<strong>je</strong>gove »judo družine«, kluba Apolon<br />

(<strong>je</strong> trener juda, ki uči tudi hčerko<br />

Nikito, ki ima redko gensko bolezen),<br />

kmalu preselili v nov dom.<br />

Od države žal nima nobenih pojasnil,<br />

kako bo z nadaljnjo pomočjo. Tudi<br />

sosedi ne vedo nič glede tega. Noče, da<br />

bi n<strong>je</strong>gova družina pre<strong>je</strong>la več kot to,<br />

kar so že imeli, ali več kot drugi. Edino<br />

prav pa <strong>je</strong>, da država razdeli <strong>denar</strong>,<br />

ki <strong>je</strong> pri<strong>šel</strong> <strong>za</strong> poplave, med vse pri<strong>za</strong>dete<br />

ljudi. Do zdaj obljubljajo, vendar<br />

stvari ne izpel<strong>je</strong>jo.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

Kolumna<br />

Ko Golob<br />

SANJA O ZMAGI<br />

AKTUALNO<br />

Medtem ko poraženec evropskih volitev dr. Robert Golob po prespani<br />

noči (in tudi dneve kasne<strong>je</strong>) še vedno sanja o zmagi na evropskih volitvah,<br />

se mu v realnem svetu domala vse, česar se loti, sesuva v drobne<br />

koščke, ki jih bo katerikoli n<strong>je</strong>gov naslednik težko spet sestavil.<br />

25<br />

IGOR GOŠTE<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Moram reči, da sem bil precej<br />

šokiran, ko <strong>je</strong> dobro uro po<br />

volitvah, ko <strong>je</strong> bilo že znano,<br />

da se <strong>je</strong> Evropa precej nagnila<br />

na desno, Golob medi<strong>je</strong>m razlagal,<br />

da pri nas ne bo tako. Le od kod mu taki<br />

podatki? Ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> se pri nas mediji<br />

niso odločili <strong>za</strong> na<strong>je</strong>m kakšne agenci<strong>je</strong><br />

<strong>za</strong> raziskavo vzporednih volitev in bi mu<br />

to kdo izmed njih denimo prišepnil.<br />

Tako kot smo volivci na<br />

evropskih volitvah koaliciji<br />

nalili čistega vina, ji ga bomo<br />

kristjani, pomladniki in<br />

<strong>za</strong>govorniki živl<strong>je</strong>nja tudi,<br />

ko bo (če bo) <strong>za</strong>konodajni<br />

referendum o marihuani<br />

in evtanaziji.<br />

ČISTO VINO<br />

Kot veste, rad uporabljam besede, da <strong>je</strong><br />

nekdo komu nalil čistega vina, čeravno<br />

sem popoln abstinent, kar se uživanja<br />

alkohola tiče. In to od svo<strong>je</strong>ga 18.<br />

leta, ko sem bil na svoji fantovščini<br />

kar precej vin<strong>je</strong>n (ja, kmalu sem<br />

stopil v <strong>za</strong>konski stan, ki po dobrih<br />

štirih desetletjih še drži). Leta kasne<strong>je</strong><br />

sem se odpovedal tudi tobaku,<br />

medtem ko po drogah, ne le trdih,<br />

tudi »travci«, nisem nikdar posegal<br />

ali jih užival.<br />

Glede na to, da <strong>je</strong> naše volilno<br />

telo razdel<strong>je</strong>no skoraj na pol, upam,<br />

da tistih nekaj odstotkov na referendumu<br />

ZA ne bo te vlade in samovšečnega<br />

predsednika vlade premamilo<br />

k temu (če ga <strong>je</strong> že v mladosti<br />

uživan<strong>je</strong> marihuane), da bi nam konopljo<br />

in s tem marihuano legalizirala.<br />

Tako kot upam, da nam ne bosta<br />

legalizirala evtanazi<strong>je</strong>. Pa čeravno <strong>je</strong><br />

podpornik te vlade, predvsem ekstremne<br />

levice, dr. Boris Vezjak <strong>za</strong> Večer<br />

med drugim povedal: »Najboljša plat referendumov<br />

<strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovo podpora evtanaziji,<br />

kar vrača nekaj upanja v civili<strong>za</strong>cijsko<br />

pravico, da se o svo<strong>je</strong>m živl<strong>je</strong>nju<br />

in smrti na dostojanstven način lahko<br />

odločimo sami.« Ojoj! A evtanazija <strong>je</strong><br />

nekaj dostojanstvenega? Dajte no.<br />

Ker pa poznam »golobnjak«, kot rad<br />

rečem tej vladni koaliciji – k<strong>je</strong>r opazim<br />

nekaj razuma le pri prvaku Socialnih<br />

demokratov Matjažu Hanu – sem skoraj<br />

prepričan, da bodo svojo zgodbo o u<strong>za</strong>konitvi<br />

evtanazi<strong>je</strong> vlekli naprej. Zato že<br />

zdaj iskreno povem (<strong>za</strong>pišem), da bom<br />

oddal svoj glas <strong>za</strong> razpis <strong>za</strong>konodajnega<br />

referenduma in na n<strong>je</strong>m obkrožil, da<br />

sem ZA to, da se morebitni <strong>za</strong>kon v državnem<br />

zboru o evtanaziji <strong>za</strong>vrne.<br />

Tako kot smo volivci na evropskih<br />

volitvah vladajoči koaliciji nalili čistega<br />

vina in <strong>je</strong> pomlad zmagala s 5 : 3, ji<br />

ga bomo kristjani, pomladniki ter <strong>za</strong>govorniki<br />

živl<strong>je</strong>nja in zdravega načina<br />

živl<strong>je</strong>nja tudi, ko bo (če bo) <strong>za</strong>konodajni<br />

referendum o marihuani in evtanaziji.<br />

Spet bomo zmagali!<br />

Sicer pa 5 : 3 nisem napisal po pomoti.<br />

To ni 5 : 4, kot zdaj k<strong>je</strong> slišim. Vesninega<br />

evropskega poslanca dr. Vladimirja<br />

Prebiliča namreč ne šte<strong>je</strong>m niti med<br />

vladno koalicijo niti med pomladnike.<br />

Je tak, kot radi rečemo: ni ne tič ne miš.<br />

UMIRITE KONJE<br />

Namesto da bi se pomladni tabor predvsem<br />

veselil volilne zmage – pri Mateju<br />

Toninu (NSi) <strong>je</strong> šlo na tesno, žal pa se ni<br />

izšlo dr. Petru Gregorčiču (SLS) – se spet<br />

oglašajo nekateri vidni člani pomladnega<br />

tabora. Da ta ali ona denimo ni primerna<br />

<strong>za</strong> evropskega poslanca oziroma poslanko;<br />

da <strong>je</strong> zmagovalec, torej Janez Janša s<br />

svojo SDS, še bolj razklal desno sredino in<br />

podobno. Ali da <strong>je</strong> k<strong>je</strong> n<strong>je</strong>gov krt.<br />

Ker so ali bodo državnozborske<br />

volitve čez dve leti, <strong>je</strong> zdaj<br />

predvsem čas <strong>za</strong> še večjo aktivacijo<br />

vseh tistih strank, ki prisegajo<br />

na slovensko pomlad, da<br />

enkrat končno s prestola vržejo<br />

to ekstremistično in nesposobno<br />

skrajno levo vlado. Naj se ne govori<br />

že vnaprej, da denimo z Janezom<br />

Janšo ne bi šli v vlado. Potem<br />

ga pa premagajte, če ga lahko. A<br />

ne tako, da vnašate nemir in razdor<br />

med vse pomladne volivce.<br />

Ra<strong>je</strong> se potrudite, da pridobite še<br />

kakšnega onkraj tega. Vladni in<br />

Odlazkovi mediji ter predvsem<br />

javna RTV se v tej smeri <strong>za</strong>gotovo<br />

ne bodo trudili.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

26 AKTUALNO<br />

JAN ZOBEC<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

BOG jim pomagaj!<br />

Komentar<br />

Evropske volitve so mimo. Poleg devetih evropskih poslancev so prinesle še sporočilo,<br />

kam se nagiba volilno telo. Nastavile so nam ogledalo. Poglejmo, kaj <strong>je</strong> pravkar minuli<br />

resničnostni šov povedal o nas samih. Kdo smo, kaj smo, kakšna <strong>je</strong> naša demokratična<br />

in pravna kultura ter kakšen <strong>je</strong> naš nacionalni, državljanski IQ.<br />

Tvegam tezo, da <strong>je</strong> naša slika<br />

v volilnem ogledalu klavrno<br />

bedna. Marsikdo se ver<strong>je</strong>tno<br />

ne bo strinjal in mi bo oporekal,<br />

da sem ne<strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n z dejstvom,<br />

da se mo<strong>je</strong>mu kandidatu ni uspelo uvrstiti<br />

med poslance v bruseljsko poloblo.<br />

To drži, <strong>za</strong>to bralca opo<strong>za</strong>rjam na svojo<br />

pristranskost. Ampak kdo ni nepristranski<br />

volivec?<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

Volivci vedo, da on ve,<br />

da oni vedo, da laže.<br />

Pa še vedno glasu<strong>je</strong>jo <strong>za</strong>nj.<br />

Na enem od soočenj<br />

<strong>je</strong> Joveva izjavila, da <strong>je</strong><br />

imela srečo, ker sta se<br />

ji dva spontana splava<br />

dogodila v Sloveniji<br />

in ne na Malti, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />

splav prepovedan.<br />

Facebook @StrankaGiban<strong>je</strong>Svoboda<br />

DRŽAVLJANSKI IQ<br />

Slika se <strong>je</strong> <strong>za</strong>čela oblikovati že med kampanjo.<br />

V resnici že dve leti prej. Vladajoča<br />

koalicija – nima smisla, da naštevam<br />

vse n<strong>je</strong>ne zdrse, polomi<strong>je</strong>, neizpoln<strong>je</strong>ne<br />

obljube, že dane s figo v žepu, izrečene<br />

neresnice, tudi laži, <strong>za</strong>vožene pro<strong>je</strong>kte<br />

in korupcijske afere, demontažo vladavine<br />

prava in odkrite avtoritarne podvige<br />

– <strong>je</strong> naredila vse, kar <strong>je</strong> bilo v n<strong>je</strong>ni<br />

moči, <strong>za</strong> svoj volilno-referendumski debakel.<br />

Tudi depolitizirana RTV SLO in<br />

depolitizirana, po Golobovo »dejanševizirana<br />

in fašizma osvobo<strong>je</strong>na« policija<br />

z vsem trudom nista mogli preprečiti<br />

neizbežnega kraha.<br />

Tako se <strong>je</strong> vsaj zdelo. Še bolj se <strong>je</strong><br />

zdelo po razkritju, kdo <strong>je</strong> v resnici krojil<br />

listo največ<strong>je</strong> koalicijske stranke. Sleherni<br />

polnoletni državljan z mejnim<br />

državljanskim in končno tudi splošnim<br />

IQ bi se moral zgroziti ob razkritju, da<br />

predsednik neke polrazvite, da ne rečem<br />

obubožane in neperspektivne ter<br />

s korupcijo prestrel<strong>je</strong>ne balkanske države,<br />

nečlanice EU, znane po svojih hegemonističnih<br />

težnjah, notorične <strong>za</strong>veznice<br />

Putinove Rusi<strong>je</strong> kroji kandidatno<br />

listo <strong>za</strong> evropske volitve.<br />

Pa ne samo to: prek političnega<br />

podzemlja <strong>je</strong> brez težav, na migljaj dosegel,<br />

da <strong>je</strong> bil z liste črtan ne kdorkoli,<br />

temveč edini verodosto<strong>je</strong>n kandidat<br />

Gibanja Svoboda. Čeprav nisem n<strong>je</strong>gov<br />

»fan«, daleč od tega, in ne delim n<strong>je</strong>govih<br />

svetovnonazorskih pogledov, <strong>je</strong><br />

bil, roko na srce, edina svetla iz<strong>je</strong>ma na<br />

sicer klavrni, tret<strong>je</strong>razredni kandidatni<br />

listi Svobode. A <strong>je</strong> bil <strong>za</strong>nj usoden migljaj,<br />

ki <strong>je</strong> pri<strong>šel</strong> od tam, »k<strong>je</strong>r v Donavo<br />

Sava se bistra izli<strong>je</strong>«. S posredovan<strong>je</strong>m<br />

domačega političnega podzemlja <strong>je</strong> bil<br />

nemudoma »vržen čez ramo«. Tako kot<br />

pred njim postojnski ginekolog Merlo.<br />

PUHLE ENOSTAVČNICE<br />

Dal<strong>je</strong>: <strong>za</strong> nosilko te iste liste <strong>je</strong> bila ustoličena<br />

kandidatka, ki razen obrazne<br />

mimike ne obvlada drugega kot nekaj<br />

puhlih, plehkih, brezvsebinskih, mehanično<br />

naučenih enostavčnic, primerljivih<br />

s tistimi, nekoč značilnimi <strong>za</strong><br />

kandidatke na izborih <strong>za</strong> misice. A zna<br />

<strong>za</strong> razliko od njih tudi užaliti, <strong>za</strong>groziti,<br />

in da ne bom samo negativističen, kdaj<br />

še kako nasmejati – ne da bi to hotela in<br />

ne da bi se tega <strong>za</strong>vedala. Kar pa n<strong>je</strong>no<br />

humornost le še stopnju<strong>je</strong>.<br />

Saj veste, tista n<strong>je</strong>na, da <strong>je</strong> imela srečo,<br />

ker sta se ji dva spontana splava dogodila<br />

v Sloveniji in ne na Malti, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong><br />

splav prepovedan, <strong>je</strong> šah mat <strong>za</strong> Chucka<br />

Norrisa. In ta kandidatka, nosilka liste,<br />

<strong>je</strong> druga po največ<strong>je</strong>m številu preferenčnih<br />

glasov. Drage Slovenke in Slovenci,<br />

ki ste obkrožili ime pred to humoristko,<br />

rad bi spoznal vsaj enega od vas.<br />

Kaj se še zrcali v našem ogledalu?<br />

Zrcali se uspeh stranke, ki <strong>je</strong> Slovenijo<br />

pretresla s korupcijskim škandalom,<br />

pove<strong>za</strong>nim z nakupom sodne stavbe<br />

na Litijski. Sprva ji <strong>je</strong> ta afera javnomnenjsko<br />

podporo zbila v dno, kar <strong>je</strong><br />

dajalo upan<strong>je</strong>, da Slovenija občutku <strong>za</strong><br />

prav in <strong>za</strong> elementarno pošten<strong>je</strong> še ni<br />

dokončno rekla lahko noč. A so nedavne<br />

volitve poka<strong>za</strong>le, da ima dobršen del<br />

slovenskih volivcev spomin zlate ribice.<br />

Stranka <strong>je</strong> kljub škandalu (in kljub<br />

nerazčiščenemu financiranju z obvodom<br />

prek oddajanja svo<strong>je</strong> vile na<br />

Levstikovi) osvojila sedež v evropskem<br />

parlamentu. Zasedel ga bo poslanec, ki

AKTUALNO<br />

27<br />

Volivci so rekli »ne« kandidatu,<br />

ki evropsko ustavno<br />

pravo in slovensko ustavno<br />

pravo ne samo pozna,<br />

ampak tudi razume.<br />

s svojo retoriko in smislom <strong>za</strong> humor<br />

resno konkurira prej omen<strong>je</strong>ni viceprvakinji<br />

v številu preferenčnih glasov.<br />

GREGORČIČ<br />

KOT KONTRAPUNKT<br />

In kaj o slovenskih volivcih še pove<br />

ogledalo? Pove, da so pred vrati evropskega<br />

parlamenta pustili kandidata, ki<br />

<strong>je</strong> popoln kontrapunkt prej omen<strong>je</strong>nima.<br />

Tako po retoričnih sposobnostih,<br />

pronicljivosti misli kot po poznavanju<br />

ustroja in delovanja evropskega in slovenskega<br />

ustavnega reda.<br />

Volivci so rekli »ne« kandidatu, ki<br />

mu bruseljska služba ne bi pomenila<br />

eksistenčne nu<strong>je</strong>, saj ima <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>no<br />

<strong>za</strong>vidljivo akademsko kariero;<br />

kandidatu, ki <strong>je</strong> predanost evropski<br />

ustavnosti in človekovim pravicam<br />

ter vrednotam ustavne demokraci<strong>je</strong><br />

doka<strong>za</strong>l kot aktiven državljan; kandidatu,<br />

ki evropsko ustavno pravo<br />

in slovensko ustavno pravo ne samo<br />

Volivci so rekli »ne«<br />

kandidatu, ki združu<strong>je</strong><br />

redki sobivajoči kvaliteti:<br />

človeško, osebno integriteto<br />

in iz<strong>je</strong>mno inteligentnost.<br />

pozna, ampak tudi razume – navkljub<br />

svoji naravoslovni izobrazbi bistveno<br />

bolj od velike večine slovenskih pravnikov<br />

in družboslovcev; kandidatu,<br />

ki združu<strong>je</strong> redki sobivajoči kvaliteti:<br />

človeško, osebno integriteto in iz<strong>je</strong>mno<br />

inteligentnost. Takega kandidata<br />

<strong>je</strong> slovensko volilno telo <strong>za</strong>vrnilo. Na<br />

široko pa <strong>je</strong> odprlo vrata omen<strong>je</strong>ni komičarki,<br />

ki bi sicer pristala na <strong>za</strong>vodu<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovan<strong>je</strong>, in (oprostite izrazu)<br />

blebetavemu humoristu, ki <strong>je</strong> drug<strong>je</strong><br />

kot v slovenski politiki ne<strong>za</strong>posljiv.<br />

PRISTRANSKI ANKETARJI<br />

Nekaj dni pred volitvami so javnomnenjske<br />

agenci<strong>je</strong>, ljubl<strong>je</strong>nke depolitiziranih<br />

medi<strong>je</strong>v <strong>za</strong>znale dramatičen <strong>za</strong>suk v levo<br />

in skorajšnjo izenačitev dveh največjih<br />

tekmic. To se <strong>je</strong> nato izka<strong>za</strong>lo <strong>za</strong> popoln<br />

fiasko tako <strong>za</strong> dominantne merilce javnega<br />

mnenja kot <strong>za</strong> njihove favorite.<br />

No, potem pa dva dni po volitvah<br />

direktor Valicona s preferenčnimi glasovi<br />

izvol<strong>je</strong>no poslanko na listi n<strong>je</strong>mu<br />

več kot očitno neljube stranke ter n<strong>je</strong>ne<br />

volivce javno poniža. Če pustim ob<br />

strani molk dežurnih civilnodružbenih<br />

varuhov pravic žensk in njihovega<br />

dostojanstva (saj veste, 8. marec, Nika<br />

Kovač in druge provladne nevladnice),<br />

se sprašu<strong>je</strong>m, ali <strong>je</strong> temu človeku res<br />

tako malo mar <strong>za</strong> ugled n<strong>je</strong>gove agenci<strong>je</strong>.<br />

Bo še kdo n<strong>je</strong>mu in n<strong>je</strong>govi agenciji,<br />

ki mora negovati videz ob<strong>je</strong>ktivnosti<br />

in nepristranskosti, ver<strong>je</strong>l in <strong>je</strong>mal resno<br />

n<strong>je</strong>ne javnomnenjske raziskave?<br />

V vsakem tržno, se pravi meritokratsko<br />

delujočem okolju bi to pomenilo<br />

konec kredibilnosti in s tem tržne<br />

uspešnosti take agenci<strong>je</strong>. Pri nas pa,<br />

stavim, bo ta agencija še naprej dvorni<br />

merilec javnega mnenja, n<strong>je</strong>n direktor<br />

pa vabl<strong>je</strong>n komentator na depolitizirano<br />

RTV SLO ter k drugim »nepristranskim«<br />

in »ob<strong>je</strong>ktivnim« medi<strong>je</strong>m.<br />

ZMAGA KOALICIJE<br />

Za konec: premier vsem številkam<br />

navkljub javno razglaša zmago levice.<br />

Živi pač v vzporednem svetu – in odtrgan<br />

od stvarnosti. Je, kakršen pač <strong>je</strong>.<br />

Verjamem, da se človek s takim psihosocialnim<br />

profilom občasno pojavi.<br />

Ampak tokrat ima prav.<br />

Res <strong>je</strong>, ko potegnemo črto, <strong>je</strong> rezultat<br />

volitev, ki <strong>je</strong> levi koaliciji prinesel tri<br />

mandate, velika zmaga n<strong>je</strong>gove koalici<strong>je</strong>.<br />

Zmaga, ker mu kljub vsem nategom,<br />

lažem, praznim obljubam in norčevanju<br />

iz vladavine prava, zdravega razuma<br />

in državljanov volivci verjamejo, <strong>za</strong>upajo<br />

in ga podpirajo ter dva kandidata<br />

z n<strong>je</strong>gove liste in enega iz koalicijske SD<br />

pošl<strong>je</strong>jo v bruseljsko poloblo.<br />

Če parafraziram Solženicina: Tudi<br />

n<strong>je</strong>govi volivci vedo, da laže. On ve, da<br />

laže. On ve, da volivci vedo, da laže. Volivci<br />

vedo, da on ve, da oni vedo, da laže. Pa še<br />

vedno glasu<strong>je</strong>jo <strong>za</strong>nj. Bog jim pomagaj. <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

28 AKTUALNO INTERVJU<br />

NEKDANJI EVROPSKI POSLANEC JELKO KACIN<br />

»NEDELOVANJE DRŽAVE<br />

se vse bolj pozna«<br />

Referendumi so bili balast, ki <strong>je</strong> povzročil zmedo in škodo. – Vladimir Prebilič <strong>je</strong> napravil salto mortale,<br />

kar naenkrat <strong>je</strong> največji zeleni mirovnik v Evropi. – Zala Tomašič ima velik potencial <strong>za</strong> aktiviran<strong>je</strong> bazena<br />

mladih. – Prihaja do balkani<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> slovenske politike. – Premier Golob lastnoročno uniču<strong>je</strong> zdravstvo.<br />

– Še vedno slavimo Čebine, <strong>za</strong>to Slovenija vse bolj <strong>za</strong>ostaja.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

INTERVJU<br />

29<br />

Po volitvah v Evropski parlament, na<br />

katerih <strong>je</strong> prepričljivo zmago slavila Slovenska<br />

demokratska stranka (SDS), ki<br />

<strong>je</strong> osvojila kar štiri poslanske mandate,<br />

Giban<strong>je</strong> Svoboda pa <strong>je</strong> z dvema nekoliko<br />

izboljšalo prvotne volilne napovedi,<br />

<strong>je</strong> v oddaji Vroča tema gostoval dolgoletni<br />

politik stranke LDS ter dvakratni<br />

evropski poslanec Jelko Kacin.<br />

Jelko Kacin (68), sicer tudi minister <strong>za</strong><br />

informiran<strong>je</strong> v Demosovi osamosvojitveni<br />

vladi in vladni komunikator v času<br />

virusa Covid-19, se <strong>je</strong> kot poznavalec<br />

domačih in mednarodnih politik dotaknil<br />

vprašanj o tem, katera stranka<br />

<strong>je</strong> imela pred evropskimi volitvami<br />

najboljšo kampanjo, kako <strong>je</strong> uspela<br />

volivke in volivce z novim pristopom<br />

prepričati mlada Zala Tomašič na listi<br />

SDS ter kako <strong>je</strong> aktualna vlada od perečih<br />

evropskih tem kampanjo spretno<br />

speljala na ideološko pol<strong>je</strong> in vlekla<br />

vzporednice z drugo svetovno vojno.<br />

Volitve so tudi na novo definirale razmerja<br />

moči na domačem političnem<br />

parketu, govora pa <strong>je</strong> bilo tudi o novi<br />

podobi Evrope.<br />

Je vzpon desnice po državah Evropske<br />

uni<strong>je</strong> nekaj, kar bi nas moralo skrbeti?<br />

S kom se bo po mnenju Kacina povezovala<br />

največja evropska politična<br />

skupina, Evropska ljudska stranka<br />

(EPP), katere del sta tudi SDS in NSi?<br />

Si lahko še enkrat privošči vstop v koalicijo<br />

s socialisti, liberalci in zelenimi?<br />

Kacin opo<strong>za</strong>rja, da <strong>je</strong> pred nami<br />

dolgo polet<strong>je</strong> s športnimi dogodki, ko<br />

bodo Evropejke in Evropejci na volitve<br />

že po<strong>za</strong>bili, v <strong>za</strong>kulisju pa bo potekala<br />

sestava nove koalici<strong>je</strong>.<br />

Gospod Kacin, ste pričakovali<br />

tako prepričljivo zmago SDS glede<br />

na nekatere <strong>za</strong>dn<strong>je</strong> javnomnenjske<br />

raziskave, ki so Svobodi napovedovale<br />

celo tri mandate? Je vladi<br />

s tremi referendumi uspelo<br />

<strong>za</strong>senčiti evropske volitve?<br />

Referendumi so balast, ki <strong>je</strong> povzročil<br />

zmedo in škodo, sicer bi bil rezultat bolj<br />

transparenten. Koaliciji <strong>je</strong> uspelo preusmeriti<br />

pozornost od dela vlade na teme<br />

referendumov, sicer bi bilo kritičnosti<br />

do vlade več, kot <strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo sicer. Mislim,<br />

da <strong>je</strong> izid nerealen, da ima desni pol<br />

bistveno več<strong>je</strong> možnosti in perspektive,<br />

če se bo tega <strong>za</strong>vedal in v prihodn<strong>je</strong><br />

igral na prave strune. To se bo zgodilo<br />

kmalu, kajti nedelovan<strong>je</strong> države se vse<br />

bolj pozna zlasti na področju zdravstva,<br />

ki ga predsednik vlade Robert Golob<br />

lastnoročno uniču<strong>je</strong>. V relativno kratkem<br />

času se bo naše volilno telo radikaliziralo,<br />

postalo bo še bolj kritično<br />

do vlade. Ta se <strong>je</strong> nadejala več poslank<br />

in poslancev v Evropskem parlamentu,<br />

zlasti v Svobodi, pa jim kljub podpori<br />

depolitiziranih medi<strong>je</strong>v ni uspelo. Zato<br />

<strong>je</strong> razmer<strong>je</strong> moči med levo in desno drugačno,<br />

kot <strong>je</strong> bilo videti na volilni večer.<br />

Kakšno pa <strong>je</strong> potem to razmer<strong>je</strong>?<br />

Desnica <strong>je</strong> še močnejša. Recimo, Slovenska<br />

ljudska stranka, ki <strong>je</strong> ne šte<strong>je</strong>m<br />

<strong>za</strong> klasično desno stranko, šte<strong>je</strong>m jo<br />

<strong>za</strong> perspektiven in <strong>za</strong> slovenski prostor<br />

dragocen sredinski prispevek, <strong>je</strong><br />

naka<strong>za</strong>la upan<strong>je</strong>, da se bodo <strong>za</strong>deve<br />

premaknile v normalno smer, da bomo<br />

vedeli, pri čem smo. Naj ponazorim to<br />

Med nastopi Roberta Goloba<br />

in Milorada Dodika skoraj<br />

ne vidim več razlike.<br />

na primeru Vesne in n<strong>je</strong>nega vodilnega<br />

kandidata Vladimirja Prebiliča, ki<br />

<strong>je</strong> napravil salto mortale. Pred pol leta<br />

<strong>je</strong> bil ta evropski poslanec profesor, obramboslovec<br />

in analitik strateških razmerij<br />

po napadu Kremlja na Ukrajino,<br />

danes pa <strong>je</strong> največji zeleni mirovnik v<br />

državi. Povedal <strong>je</strong> vse, kar <strong>je</strong> pomembno<br />

povedati javnosti, da so ga z velikim<br />

številom podpore ponesli v Evropski<br />

parlament. Del volivcev Svobode se <strong>je</strong><br />

preselil k Vesni. Če bi Klemen Gro<strong>šel</strong>j<br />

krenil teden ali dva prej na samostojno<br />

pot, bi Svobodi odnesel še več glasov.<br />

Sta Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič<br />

dokaz, kako personalizirane<br />

so evropske volitve? Ankete<br />

kažejo, da njunih strank brez njiju<br />

v državnem zboru ni. Sta to dve<br />

novi imeni, ki bosta <strong>za</strong>znamovali<br />

slovensko politiko v prihodn<strong>je</strong>?<br />

Gregorčič da, ni se uvrstil v Evropski<br />

parlament, ostaja doma. O razmerah<br />

pri nas in o odgovornosti <strong>za</strong> te razmere<br />

bo imel veliko povedati. Ima racionalen<br />

diskurz. Nastop premierja Goloba kot<br />

glasnika Svobode <strong>je</strong> izrazito ideološki,<br />

nabit z absolutno pozitivno ali pa absolutno<br />

negativno energijo. Meče ga v<br />

ekstreme. Na enem samem soočenju se<br />

<strong>je</strong> zmožen <strong>za</strong>leteti v pet različnih smeri<br />

in biti vedno navdušen. Ljud<strong>je</strong> bodo<br />

to kmalu spoznali. Rekel bi, da bo bolj<br />

<strong>za</strong>nimivo videti, kaj se bo zgodilo tam,<br />

k<strong>je</strong>r bi leva sredina, glede na evropski<br />

način razmišljanja, lahko obstala …<br />

Vas čudi, da <strong>je</strong> taista Svoboda kljub<br />

vsem težavam vlade in n<strong>je</strong>nega<br />

predsednika še vedno osvojila 22<br />

odstotkov glasov?<br />

Ja, bom rekel, da negativno. V veliki<br />

meri <strong>je</strong> težava v Socialnih demokratih,<br />

ki ne znajo aktivirati svo<strong>je</strong>ga potenciala.<br />

Kadrovsko so izčrpani. V evropskih<br />

merilih so Socialni demokrati stara<br />

etablirana stranka, morali bi biti nosilci<br />

politike na levi strani. Pri nas <strong>je</strong> vedno<br />

manj prostora <strong>za</strong> Levico in Svobodo,<br />

ki se bo sesula sama vase. Če se SD ne<br />

bo etablirala kot alternativa, se bo levi<br />

prostor pri nas hitro krčil, to se dogaja<br />

po celi Evropi. Če tega ne bodo uvideli,<br />

imajo problem. Drži pa tudi, da prihaja<br />

do balkani<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> slovenske politike, to<br />

se vidi zlasti v nastopih premierja Roberta<br />

Goloba. Skoraj ne vidim več razlik<br />

med njim in nastopi Milorada Dodika.<br />

Zaletavan<strong>je</strong> <strong>za</strong>radi <strong>za</strong>ledja, ki ga imaš.<br />

To politično vizionarstvo <strong>je</strong> napačno,<br />

kmalu bo zgrmel navzdol.<br />

Ob priznanju Palestine v preteklih<br />

dneh smo s strani vladajočih lahko<br />

večkrat slišali, da naj se ve, kdo <strong>je</strong><br />

na pravi strani zgodovine. So bile<br />

te vzporednice z drugo svetovno<br />

vojno, kar <strong>je</strong> želela poudariti Svoboda,<br />

uspešno vzpostavl<strong>je</strong>ne?<br />

Ro<strong>je</strong>n sem deset let po drugi svetovni<br />

vojni, a <strong>je</strong> pri nas še vedno ogromno ideološke<br />

navlake. Češ, mi Jugoslovani smo<br />

zmagali v drugi vojni in premagali fašizem<br />

ter nacizem. In <strong>za</strong>to ljud<strong>je</strong> še vedno<br />

verjamejo, da nismo bili komunistična<br />

država, da smo bili kot <strong>za</strong>hodni zmagovalci<br />

socialistična, neuvrščena in<br />

samoupravna država. Nekateri še vedno<br />

sanjajo socializem, ki so ga vse druge<br />

države, ki so bile pod trdo sov<strong>je</strong>tsko<br />

roko, preprosto odvrgle. Kača, ki se levi,<br />

odvrže staro kožo. Tako so se vsi Balti,<br />

Čehi, Madžari in Romuni komunističnega<br />

bremena razbremenili in krenili<br />

naprej. Mi pa vse do danes nismo <strong>za</strong>prli<br />

vprašanj iz tranzici<strong>je</strong>, celo povojnih pobo<strong>je</strong>v.<br />

Vse to nas vleče na<strong>za</strong>j. Svoboda<br />

se razglaša <strong>za</strong> liberalno stranko. Takšne<br />

leve liberalne stranke v Evropi ni, so<br />

samo liberalci. Deset let sem bil v Evropi<br />

član liberalcev. Ti te čudno gledajo,<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

30<br />

INTERVJU<br />

če pride iz tebe ta ideološka navlaka.<br />

Vsak posameznik <strong>je</strong> odgovoren <strong>za</strong> to, da<br />

si pomaga, da kaj naredi iz sebe, ne pa<br />

socialistična miselnost, da ti mora vse<br />

<strong>za</strong>gotoviti država. Liberalec razmišlja,<br />

kako bo kaj ustvaril, od kod bo vzel,<br />

da bo imel več in nekaj novega zgradil;<br />

socializem deli tisto, kar <strong>je</strong> nekdo drug<br />

ustvaril. Ravno to počne pri nas levica.<br />

Financiran<strong>je</strong> nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

in ideoloških pro<strong>je</strong>ktov tipa Čebine. Še<br />

vedno slavimo Čebine, <strong>za</strong>to Slovenija<br />

vse bolj <strong>za</strong>ostaja in nas denimo Balti<br />

prehitevajo po levi in desni. Ukvarjamo<br />

se sami s seboj. Ljud<strong>je</strong> pa so navdušeni,<br />

ko se Robert Golob spet <strong>za</strong>leti v eno od<br />

svojih neštetih smeri.<br />

Kako gledate na nove generaci<strong>je</strong>,<br />

recimo tiste, ro<strong>je</strong>ne po letu 1996, <strong>za</strong><br />

katere tu<strong>je</strong> študi<strong>je</strong> kažejo, da volijo<br />

vse bolj na desno? Prav ti mladi<br />

so recimo na Nizozemskem volili<br />

celo skrajno desnico …<br />

Tudi pri nas ni manjkalo veliko, da bi<br />

desna stran <strong>za</strong>radi razočaranja nad Giban<strong>je</strong>m<br />

Golob – ali pa Svoboda, kakorkoli<br />

že – premočno zmagala. Če ena stranka<br />

med devetimi poslanci dobi štiri, <strong>je</strong> normalno,<br />

da eno mesto pripade mladim.<br />

Zato <strong>je</strong> prav, da <strong>je</strong> poslanka pri SDS postala<br />

Zala Tomašič, ki izstopa in <strong>je</strong> model<br />

mlade ženske, ki lahko mlade potegne <strong>za</strong><br />

seboj in ima velik potencial <strong>za</strong> aktiviran<strong>je</strong><br />

njihovega širšega bazena. Druge stranke<br />

so podhran<strong>je</strong>ne z mladimi …<br />

Ima pa levica Niko Kovač, ki <strong>je</strong><br />

mlade množično pripeljala na tisti<br />

referendum o vodah …<br />

Nika Kovač ni politik, ker ne prevzema<br />

odgovornosti, <strong>za</strong>to tudi ne kandidira.<br />

Kovačeva nikoli ne bo šla na volitve. Zaradi<br />

načina, kako funkcionira, ne more<br />

doseči uspeha. Podobno kot <strong>je</strong> Giban<strong>je</strong><br />

Svoboda neka parastranka – na n<strong>je</strong>j so<br />

samo reflektorji, sicer pa <strong>je</strong> navznoter<br />

prazna. Teh ljudi ne <strong>za</strong>nima prevzeman<strong>je</strong><br />

odgovornosti. Zbiran<strong>je</strong> podpisov na<br />

referendumu o vodah kaže na to, kako<br />

daleč <strong>je</strong> določen del leve politike od<br />

prevzemanja politične odgovornosti.<br />

Tudi SD ne gre, ker ne zbere ljudi, ki bi<br />

bili pripravl<strong>je</strong>ni garati, se izobraziti do<br />

te mere, da koga prepričajo in ga lahko<br />

Trenutno <strong>je</strong> ena največjih<br />

groženj Evropi demografija.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

pel<strong>je</strong>jo naprej. Naš problem <strong>je</strong> – kar postaja<br />

tudi problem v Evropi – da nimamo<br />

novih voditel<strong>je</strong>v. To pomanjkan<strong>je</strong><br />

voditel<strong>je</strong>v pel<strong>je</strong> nekatere stranke v popolno<br />

izginot<strong>je</strong>.<br />

Radi rečemo, da se Evropa pel<strong>je</strong><br />

na francosko-nemškem vlaku.<br />

Tam <strong>je</strong> zmagala desnica. Če zraven<br />

prište<strong>je</strong>mo še Italijo, lahko<br />

rečemo, da zmagovalci v treh<br />

največjih državah EU <strong>za</strong>govarjajo<br />

drugačne politike, kot jih <strong>je</strong> doslej<br />

<strong>za</strong>govarjal Bruselj …<br />

Predsednica Evropske komisi<strong>je</strong> Ursula<br />

von der Leyen prihaja iz Evropske ljudske<br />

stranke, ki <strong>je</strong> na volitvah v Evropski parlament<br />

premočno zmagala. Če bodo n<strong>je</strong>ni<br />

funkciji nasprotovali socialni demokrati,<br />

bodo sami ostali brez funkcij, denimo<br />

Olaf Scholz. Morali bodo biti pragmatični<br />

in sklepati kompromise. Upajmo, da<br />

bodo imeli več modrosti kot recimo dva<br />

naša politika, ki prihajata iz bližine me<strong>je</strong><br />

z Italijo, Matjaž Nemec in Robert Golob.<br />

Na Italijo in n<strong>je</strong>no predsednico Meloni<strong>je</strong>vo<br />

gledata zviška, kot da se tam dogaja<br />

Vsak posameznik<br />

<strong>je</strong> odgovoren <strong>za</strong> to,<br />

da si pomaga, da kaj naredi<br />

iz sebe. Socialistična<br />

miselnost pa <strong>je</strong>, da ti mora<br />

vse <strong>za</strong>gotoviti država.<br />

nekaj podobnega kot v Gazi. Kot da ne bi<br />

šlo <strong>za</strong> našo prvo in največjo sosedo; morali<br />

bi vendarle biti bolj <strong>za</strong>držani do Rima.<br />

Ta intelektualna lenoba težo leve politike<br />

pri nas marginalizira in tu jim noben Janez<br />

Janša ne more narediti toliko škode,<br />

kot si jo lahko naredijo sami. Kar se tiče<br />

sestavljanja nove Evropske komisi<strong>je</strong>, pa<br />

lahko v n<strong>je</strong>j pričaku<strong>je</strong>mo EPP, socialiste,<br />

liberalce in zelene, treba pa bo računati<br />

tudi na pomoč italijanske premierke.<br />

Evropa bo morala iskati tisto, kar jo povezu<strong>je</strong>.<br />

Trenutno <strong>je</strong> ena največjih groženj<br />

Evropi demografija.

NIKA ZUPANC<br />

UE LJUBLJANA<br />

Vlada nadalju<strong>je</strong> s<br />

POLITIČNIMI ČISTKAMI<br />

Minister <strong>za</strong> javno upravo Franc Props <strong>je</strong> brez obrazložitve razrešil načelnico<br />

Upravne enote Ljubljana Andrejo Erjavec. Tako se <strong>je</strong> vlada odločila odgovoriti<br />

na stavko javnih uslužbencev največ<strong>je</strong> upravne enote v Sloveniji.<br />

AKTUALNO 31<br />

UE Ljubljana <strong>je</strong> ena od 34 upravnih<br />

enot (od skupno 58), na katerih<br />

so 15. maja <strong>za</strong>čeli stavkati<br />

vsakodnevno. Kot pri drugih<br />

čistkah javnih uslužbencev na RTV in v<br />

Policiji so sindikati javnih uslužbencev<br />

še vedno tiho. Na UE Ljubljana so prejšnji<br />

teden prešli na drugačen način dela,<br />

da bi kljub stavki <strong>za</strong>gotovili minimalni<br />

obseg storitev <strong>za</strong> stranke. Na spletni<br />

strani obveščajo, da so <strong>za</strong>radi stavke vsi<br />

termini odpovedani. Stranke se lahko v<br />

času uradnih ur oglasijo na upravni enoti,<br />

tako na Linhartovi cesti kot na Tobačni<br />

ulici, in počakajo, da pridejo na vrsto.<br />

Ker premier Robert Golob takšne poteze<br />

ni spre<strong>je</strong>l z razumevan<strong>je</strong>m, <strong>je</strong> očitno sledila<br />

<strong>za</strong>menjava.<br />

POLITIČNE ČISTKE<br />

»To <strong>je</strong> odgovor Golobove vlade na našo<br />

stavko! Naprej so izvedli čistke na RTVS,<br />

Policiji in v državnih pod<strong>je</strong>tjih, zdaj so<br />

prišli do nas, čeprav nismo ›janšisti‹!<br />

Odstranili so našo načelnico Erjavčevo<br />

zgolj <strong>za</strong>to, ker ni želela slediti vladnim navodilom,<br />

da utiša stavkajoče uslužbence<br />

ter <strong>za</strong>gotovi, da kljub stavki delo poteka<br />

normalno,« nam <strong>je</strong> razlagal eden od vodilnih<br />

uslužbencev na UE Ljubljana.<br />

Ob tem ni skrival razočaranja: »To,<br />

kar se dogaja, <strong>je</strong> grozno. Nobena vlada<br />

od leta 1991 ni izvajala takšnih<br />

političnih čistk ljudi, ki so jih<br />

označili <strong>za</strong> nelojalne. In zdaj<br />

čistijo nas, ki smo volili SD, Svobodo<br />

in Levico. Razumem, da so<br />

čistili ›janšiste‹, ampak da so se<br />

spravili na nas, to <strong>je</strong> nespre<strong>je</strong>mljivo,«<br />

trdi uradnik, ki ni želel<br />

biti imenovan.<br />

Z ministrstva <strong>za</strong> javno upravo<br />

so potrdili <strong>za</strong>menjavo načelnice.<br />

Na vprašan<strong>je</strong> o razlogih <strong>za</strong> <strong>za</strong>menjavo<br />

so odgovorili, da ministru<br />

razrešitve načelnice Andre<strong>je</strong><br />

Erjavec ni treba obrazložiti. Na<br />

n<strong>je</strong>no mesto bodo postavili vladi<br />

naklon<strong>je</strong>nega Marka Grujičića, ki<br />

bo sprva vršilec dolžnosti upravne enote.<br />

Po naših virih Grujičić nima podpore<br />

večine <strong>za</strong>poslenih, ki menijo, da bo Golobova<br />

vlada na vrh upravne enote postavila<br />

nekoga, ki bo poskušal <strong>za</strong>ustaviti<br />

stavkajoče, saj se ne<strong>za</strong>dovoljstvo državljanov<br />

<strong>za</strong>radi stavke le še stopnju<strong>je</strong>.<br />

ODZIV SINDIKATA<br />

Kljub temu se vlada, tako kot z zdravniki,<br />

s stavkajočimi javnimi uslužbenci<br />

ni pripravl<strong>je</strong>na pogovarjati. Ob tem so<br />

mnogi <strong>za</strong>posleni v javni upravi užal<strong>je</strong>ni<br />

<strong>za</strong>radi izjave Golobove partnerke Tine<br />

Gaber, ki <strong>je</strong> na omrežju X pisala o tem,<br />

da imajo »<strong>za</strong>posleni v javni upravi precej<br />

prostega časa«. Sindikati se na to izjavo<br />

niso odzvali.<br />

Medtem ko drugi sindikati javnega<br />

sektorja ob čistkah in ne<strong>za</strong>konitih odpuščanjih<br />

javnih uslužbencev molčijo,<br />

se <strong>je</strong> zdaj prvič odzval Sindikat državnih<br />

organov Sloveni<strong>je</strong> (SDOS). Na potezo<br />

ministra Propsa se <strong>je</strong> odzval predsednik<br />

sindikata Frančišek Verk ter izrazil<br />

nasprotovan<strong>je</strong> <strong>za</strong>menjavi načelnice, ki<br />

jo <strong>je</strong> označil »<strong>za</strong> zelo izkušeno in pošteno<br />

uradnico«, ki več kot 40 let zvesto<br />

služi državi, zdaj pa <strong>je</strong> vlada odločila,<br />

da jo sramotno umakne. Verk trdi, da<br />

<strong>je</strong> n<strong>je</strong>na razrešitev nenavadna in krivična,<br />

ker »<strong>za</strong> slabo stan<strong>je</strong> in stavko javnih<br />

Stavka poteka tudi na<br />

Upravni enoti Ljubljana.<br />

uslužbencev upravnih enot ne moremo<br />

v prvi vrsti kriviti načelnikov, temveč<br />

so <strong>za</strong> neznosno stan<strong>je</strong> na upravnih enotah<br />

krivi predvsem vsi ministri <strong>za</strong> javno<br />

upravo in služba <strong>za</strong> upravne enote na<br />

ministrstvu <strong>za</strong> javno upravo, ki v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m<br />

desetletju ni opravila svo<strong>je</strong>ga dela«.<br />

Predsednika vlade <strong>je</strong> pozval, da<br />

<strong>za</strong>hteva »odgovornost ministra in vseh<br />

visokih uradnikov ministrstva <strong>za</strong> javno<br />

upravo, ki so skoraj dve leti zelo pogosto<br />

obiskovali upravne enote, sklicevali<br />

sestanke in delili nasvete, kako rešiti<br />

nespodobno slabe plače, kadrovski primanjkljaj<br />

in velike upravne <strong>za</strong>ostanke«.<br />

IGNORANCA VLADE IN MEDIJEV<br />

Kljub opozorilom pa ministrstvo <strong>za</strong> javno<br />

upravo in vlada nista ukrepala. Javni<br />

uslužbenci so bili v nasprotju z oceno<br />

Tine Gaber močno preobremen<strong>je</strong>ni,<br />

upokojitev se ni nadomeščalo, uslužbenci<br />

pa so <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev vseh storitev<br />

morali delati nadure. To naj bi jih privedlo<br />

do stavke. Vendar vlada <strong>za</strong>vrača<br />

vsakršen dialog s stavkajočimi, vladi<br />

naklon<strong>je</strong>ni prevladujoči mediji pa ji pri<br />

tej ignoranci pomagajo – po nekaj dneh<br />

medijske pozornosti so javni uslužbenci<br />

izginili z naslovnic in celo iz<br />

tret<strong>je</strong>razrednih novic v vseh večjih<br />

slovenskih medijih.<br />

Vlada <strong>je</strong> <strong>za</strong>dovoljna, da mediji<br />

ne problematizirajo stavke uslužbencev<br />

upravnih enot, in pričaku<strong>je</strong>,<br />

da bodo uslužbenci ob medijski<br />

blokadi vendarle popustili in prekinili<br />

stavko. Zaposleni <strong>za</strong>htevajo<br />

dvig plač <strong>za</strong> sedem plačnih razredov,<br />

izenačitev nazivov <strong>za</strong>poslenih<br />

na upravnih enotah z nazivi<br />

na ministrstvih, uvedbo dodatka<br />

<strong>za</strong> gotovinsko poslovan<strong>je</strong> ter povečan<strong>je</strong><br />

kadrovskega načrta na<br />

določenih upravnih enotah. <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

32<br />

SPOMIN<br />

European Union 2004 - EP<br />

Takratni predsednik DZ<br />

Borut Pahor <strong>je</strong> bil <strong>za</strong>dnji<br />

na kandidatni listi, a se <strong>je</strong><br />

s preferenčnimi glasovi<br />

presenetljivo prebil<br />

v Evropski parlament.<br />

20 LET KASNEJE: politična<br />

imena, ki (ni)so šla v po<strong>za</strong>bo<br />

Sredi junija <strong>je</strong> v luči nedavnih volitev v Evropski parlament in glasovanja na posvetovalnih referendumih<br />

precej neopazno minila 20. obletnica prvih volitev v Evropski parlament v Republiki Sloveniji.<br />

Med kandidati, ki so bili na prvih volitvah 2004 izvol<strong>je</strong>ni <strong>za</strong> evropske poslance, jih <strong>je</strong> še vedno nekaj,<br />

ki na različne načine tudi po dvajsetih letih ostajajo vidni akterji na slovenskem političnem parketu.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Prve volitve v Evropski parlament<br />

v Sloveniji so potekale 13. junija<br />

2004, torej mesec in pol po tem,<br />

ko <strong>je</strong> Slovenija 1. maja 2004 v<br />

družbi Cipra, Češke, Estoni<strong>je</strong>, Madžarske,<br />

Latvi<strong>je</strong>, Litve, Malte, Poljske in<br />

Slovaške postala polnopravna članica<br />

Evropske uni<strong>je</strong> (EU). Vstop omen<strong>je</strong>nih<br />

držav <strong>je</strong> pomenil daleč največjo širitev<br />

EU doslej, tako po številu prebivalcev<br />

kot številu držav, me<strong>je</strong> EU pa <strong>je</strong> pomaknil<br />

močno na vzhod.<br />

Med volilnimi rezultati iz leta 2004<br />

in med rezultati letošnjih evropskih volitev<br />

se kažejo nekatere vzporednice,<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

čeprav se <strong>je</strong> v dvajsetletnem obdobju v<br />

Sloveniji pojavljala in tudi izginjala pisana<br />

paleta strank, med katerimi so bile<br />

najbolj prepoznavne tako imenovane<br />

stranke novih obrazov, katerih namen<br />

<strong>je</strong> bil ohranjati večino slovenskega volilnega<br />

telesa na levem polu oziroma<br />

vsaj znotraj leve sredine.<br />

KO FENOMENA NOVIH<br />

OBRAZOV ŠE NI BILO<br />

Pred dvajsetimi leti v Sloveniji še nismo<br />

bili priča fenomenu strank novih obrazov<br />

v tako veliki meri, kot se <strong>je</strong> to dogajalo<br />

v prihodnjih letih. Leta 2004 so si<br />

sedem mandatov evropskih poslancev<br />

razdelile samo parlamentarne stranke,<br />

kar pa se <strong>je</strong> na kasnejših volitvah spreminjalo.<br />

Tudi letos se <strong>je</strong> med nove evropske<br />

poslance uvrstil kandidat stranke, ki <strong>je</strong> v<br />

slovenskem parlamentu še nikoli ni bilo.<br />

Prepričljiva zmagovalka evropskih<br />

volitev leta 2004 v Sloveniji <strong>je</strong> bila N.SI<br />

– Nova Slovenija – krščanska ljudska<br />

stranka (N.SI), ki <strong>je</strong> osvojila skoraj četrtino<br />

vseh oddanih glasov oziroma nekaj<br />

manj kot 24 %. Rezultat ji <strong>je</strong> prinesel<br />

dva evropska poslanca: Lojzeta Peterleta<br />

in Ljudmilo Novak.

SPOMIN<br />

33<br />

slovenec.org<br />

Na drugo mesto se <strong>je</strong> uvrstila skupna<br />

lista Liberalne demokraci<strong>je</strong> Sloveni<strong>je</strong><br />

(LDS) in Demokratične stranke upoko<strong>je</strong>ncev<br />

Sloveni<strong>je</strong> (DESUS), ki <strong>je</strong> z 22 %<br />

glasov osvojila dva poslanska mandata,<br />

ki sta ju <strong>za</strong>sedla Jelko Kacin in Mojca<br />

Drčar Murko. Slovenska demokratska<br />

stranka (SDS) <strong>je</strong> na tret<strong>je</strong>m mestu<br />

s 17,6 % pre<strong>je</strong>timi glasovi prav tako<br />

dobila dva mandata, <strong>za</strong> poslanca sta bila<br />

izvol<strong>je</strong>na Romana Jordan Cizelj in Mihael<br />

Brejc, ki <strong>je</strong> takrat <strong>za</strong>sedal mesto podpredsednika<br />

državnega zbora.<br />

Kot <strong>za</strong>dnji stranki se <strong>je</strong> v Evropski parlament<br />

uspelo uvrstiti predhodnici današnjih<br />

Socialnih demokratov, Združeni listi<br />

socialnih demokratov (ZLSD), ki <strong>je</strong> s 14,5 %<br />

pre<strong>je</strong>tih glasov v Bruselj <strong>za</strong> poslanca poslala<br />

takratnega predsednika državnega zbora<br />

Boruta Pahorja. N<strong>je</strong>gova izvolitev <strong>je</strong> veljala<br />

<strong>za</strong> presenečen<strong>je</strong>, saj <strong>je</strong> mesto poslanca<br />

osvojil z <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>ga mesta na kandidatni<br />

listi ZLSD, izvolitev pa <strong>je</strong> bila posledica velikega<br />

števila pre<strong>je</strong>tih preferenčnih glasov.<br />

Leta 2004 <strong>je</strong> koalicijo dva<br />

meseca pred evropskimi<br />

volitvami <strong>za</strong>pustila<br />

Slovenska ljudska stranka, ki<br />

<strong>je</strong> imela v vladi tri ministre.<br />

NEKOČ VIDNI,<br />

DANES JIH NI NIKJER VEČ<br />

Tako kot leta 2004 tudi v času letošnjih<br />

evropskih volitev Slovenijo vodi levosredinska<br />

vlada, ki pa <strong>je</strong> bolj kot proti sredini<br />

nagn<strong>je</strong>na v levo. Leta 2004 <strong>je</strong> slovensko<br />

vlado vodil predsednik LDS Anton Rop,<br />

koalicijsko vlado, ki <strong>je</strong> imela 16 ministrov,<br />

pa so sestavljale LDS, ZLSD, DeSUS<br />

in Stranka mladih Sloveni<strong>je</strong>. Koalicijo <strong>je</strong><br />

dva meseca pred evropskimi volitvami<br />

<strong>za</strong>pustila Slovenska ljudska stranka, ki<br />

<strong>je</strong> imela v vladi tri ministre.<br />

Od teh strank sta še aktivno prisotni<br />

v političnem prostoru le stranki<br />

Socialnih demokratov kot naslednica<br />

ZLSD in SLS, ki se ji <strong>je</strong> letos mandat v<br />

Evropskem parlamentu <strong>za</strong> malenkost<br />

izmuznil, ostaja pa prisotna na lokalni<br />

ravni z župani in občinskimi svetniki.<br />

Pogojno prisotna <strong>je</strong> tudi še DESUS, ki <strong>je</strong><br />

na <strong>za</strong>dnjih volitvah v državni zbor izpadla<br />

iz parlamenta, letos pa se <strong>je</strong> brez<br />

več<strong>je</strong>ga uspeha pojavila na kandidatni<br />

listi <strong>za</strong> evropske volitve.<br />

Leta 2004 <strong>je</strong> na evropskih volitvah<br />

v Sloveniji nastopilo 13 strank oziroma<br />

list. Danes <strong>je</strong> jasno, da <strong>je</strong> obdob<strong>je</strong> dvajsetih<br />

let postreglo tudi z umikom velikega<br />

števila teh strank, ki jih danes ne <strong>za</strong>sledimo<br />

več. Iz političnega prostora <strong>je</strong> izginilo<br />

več strank, ki so se pred dvajsetimi<br />

leti potegovale <strong>za</strong> evropske poslance,<br />

med njimi najdemo Glas žensk Sloveni<strong>je</strong>,<br />

Slovenija <strong>je</strong> naša, Stranko mladih<br />

Sloveni<strong>je</strong>, SEG – Stranko ekoloških<br />

gibanj Sloveni<strong>je</strong>, Nacionalno stranko<br />

dela, Stranko slovenskega naroda in<br />

Demokratsko stranko Sloveni<strong>je</strong>.<br />

Nobena od njih ni na evropskih volitvah<br />

leta 2004 osvojila več kot 5 %<br />

glasov, nekatere med njimi so osvojile<br />

celo manj kot odstotek glasov. Enaka<br />

usoda <strong>je</strong> doletela tudi Liberalno<br />

demokracijo Sloveni<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> bila leta<br />

2004 pomemben politični igralec; bila<br />

<strong>je</strong> največja vladna stranka, ki <strong>je</strong> imela<br />

tudi predsednika vlade, danes pa <strong>je</strong><br />

razen v registru političnih strank in v<br />

eni izmed manjših slovenskih občin<br />

prav<strong>za</strong>prav ne <strong>za</strong>sledimo nik<strong>je</strong>r več. <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

34<br />

AKTUALNO<br />

Zaradi trmoglavl<strong>je</strong>nja<br />

ministrice Emili<strong>je</strong><br />

Stojmenove Duh se na<br />

računalnikih nabira<br />

prah, osnovne šole pa<br />

kljub pomanjkanju do<br />

njih niso upravičene.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Ministrica Emilija Stojmenova<br />

Duh RAZDELILA zgolj 666<br />

od 10.000 računalnikov<br />

V skoraj dveh mesecih, odkar ministrstvo <strong>za</strong> digitalno preobrazbo prek štipendijskega<br />

sklada brezplačno deli lani kupl<strong>je</strong>ne prenosnike, <strong>za</strong> katere smo plačali 6,5 milijona evrov,<br />

so jih uspeli oddati le 666 od 10.000. Ob tem pa <strong>za</strong>radi neodgovornosti ministrice do teh<br />

brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebu<strong>je</strong>jo.<br />

Čez nekaj dni, 22. junija 2024, se izteče<br />

rok, do katerega Javni štipendijski, razvojni,<br />

invalidski in preživninski sklad<br />

(Sklad) zbira vloge <strong>za</strong> brezplačno izposojo<br />

razvpitih prenosnih računalnikov, ki jih <strong>je</strong> lani<br />

kupilo ministrstvo <strong>za</strong> digitalno preobrazbo pod<br />

vodstvom Emili<strong>je</strong> Stojmenove Duh. Gre <strong>za</strong> 10.000<br />

od skupaj 13.000 prenosnikov, ki so jih na ministrstvu<br />

kupili <strong>za</strong> 6,5 milijona evrov, a se na veliki<br />

večini še vedno nabira prah v skladišču v Logatcu.<br />

NAJ RAZUME, KDOR MORE<br />

Preden <strong>je</strong> Sklad objavil poziv in 22. aprila 2024 <strong>za</strong>čel<br />

zbirati vloge <strong>za</strong> razdelitev računalnikov, se <strong>je</strong><br />

domnevalo, da bo morda prišlo celo do navala <strong>za</strong>interesiranih,<br />

saj v bistvu niti ne gre <strong>za</strong> dvoletno<br />

brezplačno izposojo, pač pa kar <strong>za</strong> darilo. Obdob<strong>je</strong><br />

dveh let brezplačne izposo<strong>je</strong> se lahko namreč na<br />

predlog upravičenca podaljša in na koncu prenosnik<br />

preide v n<strong>je</strong>govo last, ko knjigovodska vrednost<br />

pade na nič.<br />

Upravičenci so po noveli <strong>za</strong>kona o spodbujanju<br />

digitalne vključenosti tisti, ki izpolnju<strong>je</strong>jo dva<br />

pogoja: so upravičenci do otroškega dodatka, uvrščeni<br />

v prvi dohodkovni razred in imajo vsaj enega<br />

otroka, vključenega v osnovnošolsko izobraževan<strong>je</strong>.<br />

Toda izka<strong>za</strong>lo se <strong>je</strong>, da ni s sumi korupci<strong>je</strong><br />

omadeževan zgolj javni razpis <strong>za</strong> nabavo te opreme,<br />

pač pa <strong>je</strong> ministrica Stojmenova doživela fiasko<br />

tudi pri upravičencih.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

AKTUALNO<br />

35<br />

Računalnike bodo še naprej<br />

delili tako, da jih dejansko<br />

ne bodo razdelili.<br />

Prvih 39 računalnikov so na <strong>za</strong>četku<br />

leta razdelili občinam, ki so bile<br />

pri<strong>za</strong>dete v lanskoletnih avgustovskih<br />

poplavah, 2.961 nato še srednjim šolam<br />

in <strong>za</strong>vodom, katerih ustanoviteljica <strong>je</strong><br />

država. Od deset tisoč preostalih, <strong>za</strong><br />

katere vloge zdaj zbira omen<strong>je</strong>ni Sklad<br />

(deli jih ministrstvo), pa so jih v skoraj<br />

dveh mesecih razdelili pičlih 666. Torej<br />

zgolj dobrih šest odstotkov!<br />

Od 22. aprila do 13. junija so na Skladu,<br />

kot so pojasnili <strong>za</strong> Domovino, pre<strong>je</strong>li<br />

skupaj 2.053 vlog, od katerih so jih pozitivno<br />

rešili 666. Negativno rešenih <strong>je</strong><br />

17, na obravnavo jih čaka 152, v procesu<br />

obravnave jih <strong>je</strong> 554, pri 651 vlogah pa<br />

so vlagatel<strong>je</strong>m poslali poziv <strong>za</strong> razjasnitev<br />

podatkov. S sklepom so <strong>za</strong>vrnili 13<br />

vlog, ki so prišle predčasno. Jasno <strong>je</strong> torej,<br />

da bo tudi po 22. juniju velika večina<br />

izmed 10.000 računalnikov ostala v<br />

skladišču v Logatcu, pri čemer tovrstna<br />

oprema hitro <strong>za</strong>stara.<br />

K<strong>je</strong> <strong>je</strong> odgovornost ministrice Stojmenove<br />

Duh <strong>za</strong> tako porazen razplet? Sama<br />

seveda ne čuti nikakršne odgovornosti,<br />

po n<strong>je</strong>nem mnenju vse poteka v redu,<br />

Ministrica se <strong>je</strong> marca v času interpelaci<strong>je</strong><br />

postavila v vlogo žrtve. Dejansko<br />

smo n<strong>je</strong>ne žrtve davkoplačevalci.<br />

Borut Živulović/BOBO<br />

čeprav računalniki pri <strong>za</strong>konsko določenih<br />

upravičencih »ne gredo v promet« niti<br />

<strong>za</strong>stonj. Naj razume, kdor more.<br />

POVPRAŠEVANJE<br />

Toda to ne pomeni, da <strong>za</strong>n<strong>je</strong> ne obstaja<br />

povpraševan<strong>je</strong>. Na mnogih osnovnih šolah<br />

se soočajo s pomanjkan<strong>je</strong>m računalnikov,<br />

vendar po <strong>za</strong>konu o spodbujanju<br />

digitalne vključenosti osnovne šole niso<br />

med upravičenci <strong>za</strong> te prenosnike.<br />

Na ministrstvo Stojmenove smo<br />

že pred tremi tedni poslali vprašan<strong>je</strong>:<br />

Ali <strong>je</strong> kot predpogoj, da bi računalnike<br />

lahko delili osnovnim šolam (oziroma<br />

njihovim ustanoviteljicam – občinam,<br />

da bi jih te po potrebah razdelile med<br />

svo<strong>je</strong> osnovne šole), treba spremeniti<br />

omen<strong>je</strong>ni <strong>za</strong>kon? In če da, <strong>za</strong>kaj tega ne<br />

predlagajo?<br />

Očitno jih na ministrstvu ne moti,<br />

da ostajajo računalniki v skladišču, saj<br />

<strong>je</strong> bil odgovor birokratsko aroganten:<br />

»Prenosniki so namen<strong>je</strong>ni skladu MIRO<br />

(Mehanizem <strong>za</strong> izposojo računalniške<br />

opreme) in bodo tudi namensko dodel<strong>je</strong>ni<br />

prioritetnim skupinam po vrsti,<br />

kot določa <strong>za</strong>kon.« Z drugimi besedami:<br />

še naprej jih bodo delili na način, da jih<br />

dejansko ne bodo razdelili, medtem pa<br />

bodo mnoge osnovne šole, ki si jih <strong>za</strong>radi<br />

finančne stiske ne morejo privoščiti,<br />

še naprej ostale brez njih.<br />

ŽALJIVO DO OSNOVNIH ŠOL<br />

Že pred časom smo govorili z Mojco<br />

Mihelič, predsednico Združenja ravnatel<strong>je</strong>v<br />

in pomočnikov ravnatel<strong>je</strong>v, ki<br />

pravi, da si ravnatelji želijo, da bi do teh<br />

računalnikov prišle tudi osnovne šole.<br />

Vsekakor bi bilo to bol<strong>je</strong>, kot da ležijo v<br />

nekem skladišču. Marsikateri osnovni<br />

šoli bi prišli prav.<br />

In kako <strong>je</strong> Miheličeva komentirala<br />

birokratski odgovor z ministrstva, iz<br />

katerega izhaja, da ne nameravajo predlagati<br />

sprememb <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>, da bi do<br />

prenosnikov lahko prišle tudi osnovne<br />

šole? Zgolj z eno besedo: »Pričakovano.«<br />

Župan ene od večjih slovenskih občin<br />

(ne želi se izpostaviti, da n<strong>je</strong>gova<br />

občina ne bi bila <strong>za</strong>radi tega na ta ali oni<br />

način »kaznovana«) nam <strong>je</strong> <strong>za</strong>upal, da<br />

bi tudi na ravni države lahko omen<strong>je</strong>ne<br />

prenosnike ob ustrezni <strong>za</strong>konodaji<br />

brez težav neposredno delili osnovnim<br />

šolam. Sploh ne bi bilo nujno, da bi bile<br />

občine pri tem posredniki.<br />

Toda namesto da bi šla Stojmenova<br />

v spremembo <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>, skušajo<br />

osnovnim šolam naprtiti vlogo poštar<strong>je</strong>v.<br />

Že pred mesecem dni so tako z<br />

n<strong>je</strong>nega ministrstva na ministrstvo <strong>za</strong><br />

vzgojo in izobraževan<strong>je</strong> poslali dopis s<br />

pojasnilom, naj osnovne šole o omen<strong>je</strong>nem<br />

pozivu Sklada glede delitve računalnikov<br />

obvestijo starše. Osnovne šole<br />

torej same ne morejo do računalnikov,<br />

pri Stojmenovi pa bi radi, da odigrajo<br />

vlogo poštar<strong>je</strong>v <strong>za</strong> dostavo informacij<br />

staršem!? Ker to ni učinkovalo, <strong>je</strong> enako<br />

ravnal še Sklad.<br />

Pri celotnem polomu<br />

<strong>je</strong> ministrica izka<strong>za</strong>la<br />

nesposobnost in arogantnost,<br />

pri kateri vztraja.<br />

V <strong>za</strong>četku junija so s Sklada na<br />

osnovne šole naslovili prošnjo »<strong>za</strong><br />

pomoč pri obveščanju staršev vaših<br />

osnovnošolcev«. Osnovne šole, ki potrebu<strong>je</strong>jo<br />

računalnike, a jim na državni<br />

ravni <strong>za</strong>radi trmoglavl<strong>je</strong>nja Stojmenove<br />

onemogočajo priti do njih, naj bi torej<br />

po logiki ministrice iskale upravičence,<br />

ki bi se prijavili <strong>za</strong> brezplačno izposojo.<br />

CENA TRMOGLAVLJENJA<br />

Ob interpelaciji stranke SDS zoper ministrico<br />

v zvezi z nabavo računalnikov,<br />

ki jo <strong>je</strong> marca v državnem zboru prestala,<br />

saj so jo predvsem poslanci »n<strong>je</strong>ne«<br />

Svobode branili na vse pretege, <strong>je</strong> ministrica<br />

<strong>za</strong>igrala na čustva. Po n<strong>je</strong>nem<br />

<strong>je</strong> <strong>za</strong> SDS moteča, ker <strong>je</strong> ženska, tujka,<br />

migrantka, »čefurka«. Šlo <strong>je</strong> <strong>za</strong> odvračan<strong>je</strong><br />

pozornosti. Nič od tega ji ni nihče<br />

očital, <strong>je</strong> pa vsekakor izka<strong>za</strong>la pri celotnem<br />

opisanem polomu nesposobnost in<br />

arogantnost, pri kateri kar vztraja.<br />

Ne po<strong>za</strong>bimo, <strong>za</strong> računalnike smo plačali<br />

6,5 milijona evrov, dodatno <strong>za</strong>n<strong>je</strong> plaču<strong>je</strong>mo<br />

še vsak mesec skladiščenja, medtem<br />

ko ministrica trmoglavi naprej. <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

36<br />

AKTUALNO<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

POSNETEK ZASLONA<br />

TV SLO1<br />

Andraž Zorko napada s<br />

seksističnimi in skrajno<br />

vulgarnimi izjavami<br />

Andraž Zorko, direktor agenci<strong>je</strong> Valicon in komentator »depolitizirane« RTV,<br />

<strong>je</strong> poskrbel <strong>za</strong> seksistične izjave na račun bodoče mlade evroposlanke SDS Zale<br />

Tomašič. Vladna koalicija, največji mediji, feministična društva, predsednica države<br />

Nataša Pirc Musar in politična aktivistka Nika Kovač, ki pogosto stopijo v bran<br />

pravicam žensk, so se tokrat <strong>za</strong>vili v molk. Zorko <strong>je</strong> izzval ostre kritike javnosti<br />

ter prek omrežja X kritikom odgovoril s skrajno primitivnim in vulgarnim besednjakom.<br />

Kot smo na Domovini že poročali,<br />

so volilne ankete pred<br />

evropskimi volitvami v veliki<br />

meri zgrešile končni rezultat.<br />

Še najbliž<strong>je</strong> dejanskemu stanju <strong>je</strong> bila<br />

anketa Ninamedie.<br />

Zelo optimistično <strong>za</strong> levico <strong>je</strong> rezultat<br />

maja na omrežju X napovedoval<br />

partner in direktor ene izmed vodilnih<br />

agencij (Valicona) Andraž Zorko. Zapisal<br />

<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> situacija »5 : 4 v mandatih<br />

<strong>za</strong> stranke levo od sredine, pa se soočenja<br />

še <strong>za</strong>res <strong>za</strong>čela niso«. Po n<strong>je</strong>govem<br />

mnenju bi bil mogoč celo scenarij 6 : 3<br />

v korist leve politične opci<strong>je</strong>, s čimer bi<br />

»časi, ko so stranke desno od sredine<br />

prevladovale vsaj na evropskih volitvah,<br />

očitno minili«.<br />

IDEALNI »MATCH«<br />

Ob porazu levih strank na evropskih<br />

volitvah <strong>je</strong> Zorko na X še dodal, da »vse<br />

dokler ne bo udeležba na volitvah EU<br />

poslancev vsaj enaka, kot <strong>je</strong> na volitvah<br />

v DZ, <strong>je</strong> to slab indikator <strong>za</strong> razmerja<br />

med strankami«. Po n<strong>je</strong>govem mnenju<br />

<strong>je</strong> razumljivo, »da so eni bolj veseli kot<br />

drugi, a razmer<strong>je</strong> 5 : 4 v desno <strong>je</strong> bilo<br />

doseženo z le 5.600 glasovi razlike od<br />

razmerja 5 : 4 v levo. Za miš<strong>je</strong>ga.«<br />

Zorko <strong>je</strong> sicer od pod<strong>je</strong>tja Gen-I zgolj<br />

od lanskega decembra pre<strong>je</strong>l skoraj<br />

23.000 evrov sredstev, kar bi tudi lahko<br />

bil razlog <strong>za</strong> n<strong>je</strong>gove zelo optimistične<br />

napovedi glede uspeha levih strank na<br />

letošnjih evropskih volitvah. Potem ko<br />

mu napovedi niso ravno uspele, <strong>je</strong> Zorko<br />

<strong>za</strong> Žurnal24 komentiral tudi uvrstitev<br />

Zale Tomašič iz vrst SDS v Evropski<br />

parlament. Kot <strong>je</strong> trdil <strong>za</strong> omen<strong>je</strong>ni<br />

medij, <strong>je</strong> SDS na volitvah dobila štiri<br />

poslance, od tega dva skrajno desna,<br />

Zalo Tomašič in Branka Grimsa.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

Bodo Zorka na RTV<br />

še vabili kot komentatorja<br />

političnega dogajanja?<br />

Dodal <strong>je</strong> še, da <strong>je</strong> bila Tomašičeva<br />

»zelo aktivna na terenu in na družbenih<br />

omrežjih, k<strong>je</strong>r so mladi volivci,<br />

predvsem mladi moški, ki se izrazito<br />

obračajo v desno,« ter da »<strong>je</strong> idealni<br />

›match‹ <strong>za</strong> mlade fante, ki jih nese<br />

skrajno desno«.<br />

BO ŠE KOMENTATOR?<br />

Zorkove izjave o tem, kako <strong>je</strong> Tomašičeva<br />

glasove dobila od mladih moških, ki<br />

se izrazito obračajo v desno, so sicer na<br />

družabnih omrežjih povzročile nemalo<br />

zgražanja, Zorka pa so celo obtožili seksizma.<br />

Ni jim ostal dolžan, na omrežju<br />

X <strong>je</strong> <strong>za</strong>pisal, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>dnjih nekaj dni deležen<br />

pogroma s strani kletnih trolov in<br />

celo nekaterih vidnejših posameznikov<br />

skrajno desno od sredine. Tem <strong>je</strong> <strong>za</strong>želel,<br />

da si ga »pofafajo sami«, če ga lahko<br />

sploh najdejo.<br />

Ker <strong>je</strong> Zorko prisoten tudi kot politični<br />

analitik na RTV, med drugim pogosto<br />

sodelu<strong>je</strong> tudi v oddaji Odmevi, smo na<br />

RTV poslali vprašan<strong>je</strong>, ali ga bodo v prihodn<strong>je</strong><br />

še vabili kot komentatorja političnega<br />

dogajanja <strong>za</strong>radi omen<strong>je</strong>nih primitivnih<br />

izjav, a do <strong>za</strong>ključka redakci<strong>je</strong><br />

njihovih odgovorov še nismo pre<strong>je</strong>li.

NIKA ZUPANC<br />

KLEMEN LAJEVEC/<br />

DOMOVINA<br />

AKTUALNO 37<br />

Svet24TV odpustil štiri<br />

<strong>za</strong>poslene, med njimi tudi<br />

Andrejo Gregorič Berdajs<br />

Po naših virih naj bi televizijski kanal v lasti Martina Odlazka odpustil <strong>za</strong>poslene voditel<strong>je</strong><br />

in urednike. Razlog <strong>je</strong> v veliki izgubi, ki jo <strong>je</strong> prinesel televizijsko-radijski pro<strong>je</strong>kt.<br />

Novoustanovl<strong>je</strong>na televizija Svet24TV,<br />

ki <strong>je</strong> v lasti Martina Odlazka, <strong>je</strong> morala<br />

odpustiti štiri <strong>za</strong>poslene od šestih.<br />

Brez službe so med drugim ostali<br />

Andreja Gregorič Berdajs, nekdanja voditeljica,<br />

urednica in novinarka RTV, novinarka Tina Sara<br />

Bertoncelj in Dejan Komparič. Odpustili so jih<br />

<strong>za</strong>radi poslovnih razlogov, ker so bili stroški<br />

produkci<strong>je</strong> kratkih TV novic previsoki.<br />

POROČILA OD PONEDELJKA DO PETKA<br />

Televizijski kanal so uspešno <strong>za</strong>gnali 8. maja<br />

2023. Novice <strong>je</strong> pripravljala uveljavl<strong>je</strong>na novinarska<br />

ekipa, poročila Svet24TV ste lahko spremljali<br />

na televizijskih in radijskih postajah Aktuala<br />

in Veseljaka. Poročila so bila na sporedu od<br />

ponedeljka do petka med 6. in 17. uro.<br />

Andreja Gregorič Berdajs <strong>je</strong> bila na<br />

RTV kot soustvarjalka Panorame s<br />

strani političnih aktivistov deležna<br />

verbalnega nasilja in mobinga.<br />

Novice so izmenja<strong>je</strong> vodili Simon Rosc, Petra<br />

Rupnik, Milena Novak in Dejan Komparič. Novinarka<br />

na terenu <strong>je</strong> bila Tina Bertoncelj, dnevna<br />

urednika sta bila Dejan Komparič in Andreja<br />

Gregorič Berdajs, odgovorni urednik pa <strong>je</strong> postal<br />

Mitja Prek, ki pred tem ni imel nikakršnih uredniških<br />

izkušenj in <strong>je</strong> bil na državni RTV turnusni<br />

urednik, kar <strong>je</strong> pomenilo, da <strong>je</strong> uredniku<br />

pomagal zgolj pri komunikaciji z novinarji in dopisniki,<br />

ni pa urejal odda<strong>je</strong>.<br />

VODITELJICA PANORAME<br />

Najbolj znana <strong>je</strong> bila prav Andreja Gregorič<br />

Berdajs, ki <strong>je</strong> bila s strani političnih aktivistov<br />

na RTV deležna verbalnega nasilja in mobinga,<br />

<strong>za</strong>to naj bi tudi <strong>za</strong>pustila RTV. Ker <strong>je</strong> bila<br />

<strong>za</strong>poslena na oddaji Panorama, <strong>je</strong> bila deležna<br />

hudih pritiskov, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> na socialnih omrežjih<br />

razkrila grozljive razmere, ki so jih na RTV do<br />

vseh »neprimernih« novinar<strong>je</strong>v ustvarili politični<br />

aktivisti.<br />

Takrat <strong>je</strong> med drugim pojasnila: »Prikladna<br />

iztočnica <strong>za</strong> posmeh in prezir, plazove žaljivk<br />

in zmerljivk, ki se vrstijo že kake štiri mesece.<br />

Pogosto so dodane <strong>za</strong>vajajoče interpretaci<strong>je</strong> in<br />

podcenjujoči komentarji. Sem izdajalka, prasica,<br />

sem neumna, naivna, pokvar<strong>je</strong>na ... in še<br />

kaj in še kakšna. Ra<strong>je</strong> ne bi naštevala še sočnejših<br />

označb, ki se mi jih lepi. Kaj pa <strong>je</strong> Panorama?<br />

Je kolektiv novinar<strong>je</strong>v, ki smo se odločili<br />

<strong>za</strong> poklicni izziv. Tako, čez palec bi rekla, da<br />

nas <strong>je</strong> vseh skupaj 20–30. Približno tretjina<br />

do polovica nas <strong>je</strong> iz hiše, preostali so prišli od<br />

drugod. Pa ne iz določene strankarske televizi<strong>je</strong><br />

ali portala, kot se rado razglaša ...« <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

38<br />

AKTUALNO<br />

LUKA<br />

SVETINA<br />

POSNETEK<br />

ZASLONA<br />

E-podpisi zdravnikov <strong>za</strong><br />

<strong>za</strong>kon, ki bi jih ščitil pred<br />

nasil<strong>je</strong>m, so bili izbrisani<br />

Ali podpornikom petici<strong>je</strong> proti nasilju nad zdravstvenimi delavci, ki predlagajo spremembe<br />

kazenskega <strong>za</strong>konika, nekdo nagaja in jim onemogoča oddajan<strong>je</strong> podpisov v elektronski obliki<br />

na spletnem portalu eUprava? Tako namreč menijo številni člani skupine Mladi zdravniki, ki so<br />

se v <strong>za</strong>dnjih dneh s predsednikom vlade Robertom Golobom <strong>za</strong>pletli v pravo medijsko vojno.<br />

Premierja so na družbenem<br />

omrežju X po porazu Svobode<br />

na evropskih volitvah »posredno«<br />

označili tudi <strong>za</strong> nekoga z<br />

narcisoidno osebnostno motnjo. A tudi<br />

na Zdravniški zbornici Sloveni<strong>je</strong> vre.<br />

Na desetine zdravstvenih delavcev in<br />

njihovih podpornikov se <strong>je</strong> pritožilo, češ<br />

da v preteklih dneh niso mogli oddati<br />

podpisa, ministrstvo <strong>za</strong> digitalno preobrazbo,<br />

ki bdi nad sistemom e-podpisovanja,<br />

pa že 14 dni nič ne ukrene. Problem<br />

<strong>je</strong> v tem, da teče 60-dnevni rok,<br />

v katerem morajo predlagatelji zbrati<br />

5.000 podpisov in jih predložiti državnemu<br />

zboru. Še več, zdravniki opo<strong>za</strong>rjajo,<br />

da <strong>je</strong> bilo več kot 2.000 podpisov,<br />

ki so jih že oddali, na vladnih spletnih<br />

straneh očitno preprosto izbrisanih.<br />

VLADNI URADNIKI<br />

IN NERESNICE<br />

Skupina mladih zdravnikov, ki želi ostati<br />

anonimna, nas <strong>je</strong> opozorila na nenavadne<br />

težave na vladnem spletnem portalu<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

eUprava. 60-dnevni rok <strong>za</strong> oddajo podpisov<br />

<strong>je</strong> <strong>za</strong>čel teči 10. maja. Na eUpravi<br />

so jih 30. maja beležili že 2.033, dva dni<br />

kasne<strong>je</strong>, 1. junija, pa <strong>je</strong> spletna stran ka<strong>za</strong>la<br />

le še 1.877 oddanih vlog. Nato pa 11.<br />

junija vloga sploh ni bila več na voljo,<br />

<strong>za</strong>radi česar so številni zdravniki pisali<br />

tudi tehničnopodporni službi na vladni<br />

spletni strani. Dan pozne<strong>je</strong> <strong>je</strong> bila oddaja<br />

vloge spet omogočena, eUprava pa <strong>je</strong> beležila<br />

le šest oddanih vlog.<br />

Korespondenca, ki jo razkrivamo,<br />

dokazu<strong>je</strong>, da vladni uradniki sploh ne<br />

poznajo rokov <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong> podpisov.<br />

Ko <strong>je</strong> anonimni mladi zdravnik 12. junija<br />

pisal službi <strong>za</strong> tehnično podporo<br />

na elektronski naslov ekc@gov.si, ali<br />

lahko odpravijo napako, ker se že dl<strong>je</strong><br />

časa trudi izpolniti vloge, a se pojavlja<br />

sporočilo o tehnični napaki, so mu iz<br />

Enotnega kontaktnega centra državne<br />

uprave odpisali, da vloga ni več dostopna,<br />

saj <strong>je</strong> rok <strong>za</strong> oddajo potekel v ponedel<strong>je</strong>k,<br />

10. junija 2024.<br />

Na vztrajan<strong>je</strong> mladega zdravnika,<br />

kako <strong>je</strong> to mogoče, ko pa se 60-dnevni<br />

Ministrstvo <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo<br />

že 14 dni ne uspe urediti<br />

delovanja spletne strani<br />

in elektronskega<br />

oddajanja podpisov.<br />

rok izteče <strong>šel</strong>e 8. julija, so se popravili<br />

in trdili, »da <strong>je</strong> razlog <strong>za</strong> nedostopnost<br />

vlog v tehničnih težavah, ki jih <strong>za</strong>znavamo<br />

na portalu. Vloga <strong>je</strong> ponovno<br />

dostopna, <strong>za</strong> nevšečnosti se opraviču<strong>je</strong>mo.«<br />

A kljub temu so številni še v<br />

naslednjih dveh dneh pisali pritožbe<br />

na zbornico, da vloge ne morejo oddati,<br />

prav tako <strong>je</strong> na spletni strani eUprava<br />

ves čas prisotno opozorilo, da lahko<br />

pride do tehničnih napak.<br />

Spomnimo; spremembe kazenskega<br />

<strong>za</strong>konika sta predlagali predsednica<br />

Zdravniške zbornice Sloveni<strong>je</strong> prof. dr.<br />

Bojana Beović in specialistka družinske<br />

medicine dr. Nena Kopčavar Guček,<br />

ki opo<strong>za</strong>rjata, da so zdravstveni delavci<br />

pogosto tarča napadov. V četrtek sta na<br />

kabinet predsednice državnega zbora<br />

Urške Klakočar Zupančič naslovili<br />

prošnjo, naj se rok <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong> podpisov<br />

podaljša <strong>za</strong> 12 dni, saj so približno toliko<br />

časa <strong>za</strong>znavali težave z oddajan<strong>je</strong>m vlog.<br />

Obe vztrajata, da so spremembe <strong>za</strong>kona<br />

nujne <strong>za</strong> vse zdravstvene delavce, zlasti<br />

medicinske sestre, ki so največkrat prve<br />

v stiku z bolniki in so bile v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m letu<br />

največkrat tarča njihovih napadov.<br />

ZDRAVNIKI BI IMELI<br />

STATUS URADNE OSEBE<br />

Nena Kopčavar Guček pravi, da sta bili<br />

z Bojano Beović ves čas v stiku in da <strong>je</strong><br />

podatek o 12 nedelujočih dneh pravilen.

»Sva pobudnici iniciative kot občanki,<br />

jaz sicer kot predstavnica komisi<strong>je</strong> <strong>za</strong><br />

preprečevan<strong>je</strong> nasilja v zdravstvu, ona<br />

kot predsednica zbornice. Moti nas,<br />

da <strong>je</strong> enotni kontaktni center z našimi<br />

kolegi komuniciral zelo kratko in neosebno.<br />

So se pa vsaj popravili in odpisali,<br />

pa četudi brez podpisa, da <strong>je</strong> vloga spet<br />

na voljo. Ampak tudi pacienti, ki so nam<br />

želeli dati podporo, so nam vse do petka,<br />

14. junija, javljali, da vloge ne morejo<br />

oddati,« razlaga Nena Kopčavar Guček<br />

in opo<strong>za</strong>rja, da <strong>je</strong> tudi oddajan<strong>je</strong> vlog v<br />

fizični obliki oteženo, saj upravne enote<br />

že dl<strong>je</strong> časa stavkajo, <strong>za</strong>to se podpisniki<br />

ne odločajo, da bi se postavili v vrsto.<br />

Sogovornica poudarja, da želijo<br />

podporniki spremembe kazenskega <strong>za</strong>konika<br />

slediti državam, kot so Francija,<br />

Slovaška, Italija in Hrvaška, k<strong>je</strong>r imajo<br />

zdravstveni delavci status uradne osebe,<br />

kar pomeni, da se <strong>za</strong> kakršnokoli<br />

nasilno dejan<strong>je</strong> kršitel<strong>je</strong> preganja po<br />

uradni dolžnosti, <strong>za</strong>to so tudi kazni<br />

viš<strong>je</strong>. Pri nas so uradne osebe policisti,<br />

sodniki in politiki. Poudarja, da so letos<br />

imeli dva resna napada na zdravnika<br />

oz. sestro, tudi na primarni ravni. Kopčavar<br />

Guček sicer trdi, da se medijska<br />

vojna v odnosu bolnikov do zdravnikov<br />

še ne pozna, da so pacienti večinoma še<br />

vedno hvaležni <strong>za</strong> obravnavo, da se nekateri<br />

pridejo <strong>za</strong>hvalit celo snažilkam<br />

in hišnikom. »Na medijih <strong>je</strong>, komu da<strong>je</strong>jo<br />

glas, vladni strani so ga dali preveč.«<br />

KRŠIJO JIM USTAVNE PRAVICE<br />

Beovićeva upa, da bo državni zbor njihovi<br />

prošnji ugodil, čeprav jim Urška<br />

Klakočar Zupančič <strong>za</strong>enkrat še ni odpisala.<br />

»Ves čas smo spremljali <strong>za</strong>slon<br />

eUprave. Spraševali smo tako na ministrstvu<br />

<strong>za</strong> digitalno preobrazbo, kamor<br />

oddajan<strong>je</strong> vlog spada, kot tudi na ministrstvu<br />

<strong>za</strong> javno upravo, kaj se dogaja,<br />

a nimamo nobene konkretne informaci<strong>je</strong>.<br />

Državni zbor <strong>je</strong> tisti, ki določa datume<br />

zbiranja podpisov in jih lahko tudi<br />

spremeni,« pravi predsednica Zdravniške<br />

zbornice Sloveni<strong>je</strong>. »Način zbiranja<br />

podpisov <strong>je</strong> resno moten, večina, ki bi<br />

jih rada oddala, dela že na digitalni način,<br />

z elektronskimi podpisi. Tako smo<br />

tudi obveščali medicinske delavce, <strong>za</strong>to<br />

AKTUALNO 39<br />

lahko rečemo, da so njihove pravice<br />

kratene,« dodaja Beovićeva, ki razkriva,<br />

da so podpisniki največkrat sorodniki<br />

zdravstvenih delavcev.<br />

V pismu Klakočar Zupančičevi, ki ga<br />

razkrivamo, omen<strong>je</strong>ni zdravnici sicer<br />

priznavata, da Zakon o referendumu in<br />

o ljudski iniciativi ne ureja predstavl<strong>je</strong>ne<br />

situaci<strong>je</strong>, <strong>za</strong>to posledično tudi v <strong>za</strong>konu<br />

ni <strong>za</strong>pisano, ali <strong>je</strong> takšno podaljšan<strong>je</strong><br />

roka <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong> podpisov sploh možno.<br />

»A ljudska <strong>za</strong>konska iniciativa <strong>je</strong> ustavna<br />

pravica, katere uresničevan<strong>je</strong> <strong>je</strong> temelj<br />

demokratične ureditve v Republiki<br />

Sloveniji,« opo<strong>za</strong>rjata podpisnici pisma<br />

Klakočar Zupančičevo. Kot pravita, so<br />

jima bile kršene ustavne pravice, pa<br />

tudi pravica do enakosti pred <strong>za</strong>konom.<br />

»Zaradi de facto krajšega roka <strong>za</strong> zbiran<strong>je</strong><br />

podpisov sva v neenakem položaju<br />

proti drugim pobudnikom <strong>za</strong>konov,« še<br />

opo<strong>za</strong>rjata v pismu.<br />

ŠTEVEC SE JE RESETIRAL,<br />

VLOGE NA VARNEM<br />

Vprašan<strong>je</strong>, kako <strong>je</strong> mogoče, da skoraj<br />

dva tedna ne uredijo spletne strani,<br />

čeprav skrbijo <strong>za</strong> digitali<strong>za</strong>cijo, smo<br />

naslovili tudi na pristojno ministrico<br />

Emilijo Stojmenovo Duh. Odgovorili<br />

so nam, da so se na portalu eUprava<br />

<strong>za</strong>čele pojavljati težave 11. junija 2024<br />

po 18. uri in da so vlogo 12. junija tehnično<br />

dopolnili, da bi <strong>za</strong>gotovili n<strong>je</strong>no<br />

nadaljnjo nemoteno oddajo. S tem posegom<br />

se <strong>je</strong> avtomatsko resetiral števec<br />

oddanih vlog. »Kar pa ne pomeni, da so<br />

bile prejšn<strong>je</strong> oddane vloge izbrisane.<br />

Vse vloge so bile uspešno oddane, do<br />

vključno 11. junija 2024 <strong>je</strong> bilo na portalu<br />

eUprava oddanih 2.204 elektronskih<br />

vlog. Od 12. junija do 13. junija 2024 pa<br />

<strong>je</strong> bilo na portalu eUprava oddanih še<br />

64 elektronskih vlog,« so odgovorili in v<br />

dokaz priložili tabelo v Excelu.<br />

Na naše vprašan<strong>je</strong>, ali se strinjajo,<br />

da so bile podpisnikom <strong>za</strong>radi nedelujoče<br />

strani kršene pravice, in ali nameravajo<br />

podpreti predlog o podaljšanju<br />

60-dnevnega roka, pa iz ministričinega<br />

kabineta niso neposredno odgovorili.<br />

Zapisali so, »da drži, da <strong>je</strong> bilo elektronsko<br />

poslovan<strong>je</strong> na portalu eUprava v<br />

<strong>za</strong>dnjih 14 dneh občasno moteno, vendar<br />

ne onemogočeno«; in da na ministrstvu<br />

<strong>za</strong> digitalno preobrazbo delajo<br />

vse, da bi lahko <strong>za</strong>gotovili stabilno in<br />

kvalitetno storitev končnim uporabnikom.<br />

Kljub temu na dotični upravi tudi<br />

danes še ostaja opozorilo, »da se <strong>za</strong>radi<br />

tehničnih težav lahko pojavijo napake<br />

pri oddaji elektronskih vlog«. <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

40<br />

SVET<br />

Mnogo trgovin v Kairu imajo v lasti Palestinci.<br />

ANDRAŽ ŠEST<br />

Padala <strong>za</strong> Palestino<br />

Bi aktivisti reagirali enako, če bi recimo Nemci ponovno razglasili Maribor <strong>za</strong> nemško<br />

mesto, pridivjali kot pobesnele horde na Šta<strong>je</strong>rsko in poklali ter pobili več kot tisoč<br />

civilistov, posil<strong>je</strong>vali ženske in ugrabljali otroke? Predstavljajte si, da bi potem cel svet<br />

<strong>za</strong>hteval, naj se Slovenci odzovejo umir<strong>je</strong>no in ne poskusijo uničiti terorističnih hord, ki so<br />

omen<strong>je</strong>ne zločine storile.<br />

Leta 2012, eno leto pred spopadi<br />

med Muslimansko bratovščino<br />

in egiptovsko vojsko, sem<br />

spremljal finale Lige prvakov<br />

v majhni ulici ob borzi, ki <strong>je</strong> blizu ulice<br />

Kasr El Nil in stavbe <strong>za</strong>varovalnice<br />

Generali, ki jo <strong>je</strong> pro<strong>je</strong>ktiral slovenski<br />

arhitekt v Egiptu Anton Laščak. V tistem<br />

času <strong>je</strong> tam naokoli kar mrgolelo<br />

majhnih uličnih kavarnic, ki so okupirale<br />

praktično vsak pločnik.<br />

Ob pri<strong>je</strong>tnih večernih temperaturah<br />

smo z lokalci komentirali tekmo, na<br />

koncu pa sem sam ostal z nekaj bivšimi<br />

prebivalci Gaze, ki so bili prisil<strong>je</strong>ni<br />

emigrirati v Egipt, kajti Hamas ni liberalna<br />

organi<strong>za</strong>cija, kot si to predstavlja<br />

povprečen aktivist. Ob slovesu so mi<br />

žalostno <strong>za</strong>gotovili, da imajo Palestinci<br />

dve težavi: ena <strong>je</strong> Izrael, druga pa Hamas<br />

in PLO. Vsi so se strinjali, da sta<br />

Hamas in PLO bistveno večja težava od<br />

Izraela. Odziv aktivistov in določenih<br />

protagonistov na levici, ki so se iz<strong>je</strong>mno<br />

u<strong>je</strong>li z antisemitsko skrajno desnico ter<br />

raznimi poblaznelimi teoretiki <strong>za</strong>rote,<br />

<strong>je</strong> nemoralen.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

Nikakor ne po<strong>za</strong>bimo,<br />

da <strong>je</strong> zid, ki loču<strong>je</strong> Gazo,<br />

nastal, ker so se teroristi<br />

razstrel<strong>je</strong>vali v avtobusih,<br />

šolah, restavracijah.<br />

(NE)OBSODBA GENOCIDA<br />

Nemoralno <strong>je</strong>, da se nihče od omen<strong>je</strong>nih<br />

ni pretirano potrudil, da bi resno obsodil<br />

genocidni pokol Judov 7. oktobra<br />

2023. Takrat <strong>je</strong> dejansko šlo <strong>za</strong> genocid,<br />

saj <strong>je</strong> bil cilj napada pokol judovskega<br />

prebivalstva, v glavnem civilnega, ne<br />

pa napad na vojaške instalaci<strong>je</strong> s cil<strong>je</strong>m<br />

<strong>za</strong>vzetja ozemelj. Zato smo videli izbruh<br />

antisemitskega sovraštva, ko so streljali<br />

v bežeče civiliste <strong>za</strong> <strong>za</strong>bavo, posil<strong>je</strong>vali<br />

ženske, tudi pred njihovimi otroki, sežigali<br />

žive <strong>je</strong>tnike, nato pa klicali domov<br />

v Gazo ter se hvalili z brutalnimi pokoli,<br />

medtem ko so jih starši in prijatelji v<br />

Gazi hvalili in jim peli hvalnice. V Gazi<br />

so takrat potekale ulične <strong>za</strong>bave, delili<br />

so sladice, plesali so in peli. Prebivalstvo<br />

Gaze nikakor ni nič hudega sluteč faktor<br />

v celotni tragediji, ki se trenutno odvija<br />

v regiji, ampak aktivni del sovraštva in<br />

pokola, ki <strong>je</strong> sprožil vojno v Gazi.<br />

Nemoralno <strong>je</strong> <strong>za</strong>htevati enakomeren<br />

odziv Izraela v Gazi. Ali naj Izrael<br />

v <strong>za</strong>meno pošl<strong>je</strong> vojsko v Gazo, ki bo<br />

odbrala tisoč dvesto civilistov, brutalno<br />

posilila dvesto žensk, ugrabila do<strong>je</strong>nčke<br />

in na koncu ostale postrelila sredi polja?<br />

Morda še nekaj živih skurila, da bo<br />

odziv enakomernejši? Edini racionalen<br />

odziv Izraela <strong>je</strong> bil napad na Gazo in<br />

uničen<strong>je</strong> Hamasa vsaj do te mere, da bo<br />

ta potreboval nekaj časa, da si opomore.<br />

Če ne bi naredili ničesar, potem bi<br />

Hamas neodzivnost Izraela razumel<br />

kot poziv k novim pokolom. Nikakor<br />

ne po<strong>za</strong>bimo, da <strong>je</strong> zid, ki loču<strong>je</strong> Gazo,<br />

nastal, ker so se teroristi razstrel<strong>je</strong>vali v<br />

avtobusih, šolah, restavracijah, redke<strong>je</strong><br />

pa so razstrel<strong>je</strong>vali vojsko. Slovenski<br />

aktivisti, torej nevladniki in razni protestniki,<br />

dejansko s svojimi akcijami

SVET 41<br />

hote ali nehote podpirajo terorizem.<br />

Ver<strong>je</strong>tno jim <strong>je</strong> to jasno, ker razumejo<br />

boj proti Izraelu kot boj proti Zahodu.<br />

Ulica, na kateri smo nekoč<br />

gledali nogometno tekmo.<br />

ŽIVI ŠČIT<br />

Nemoralno <strong>je</strong> obsojati bombardiran<strong>je</strong><br />

Izraela v Gazi, medtem ko aktivisti spre<strong>je</strong>majo<br />

Hamasovo uporabo civilnega<br />

prebivalstva <strong>za</strong> živi ščit. Aktivistom se<br />

zdi popolnoma normalno, da ima Hamas<br />

vojaški štab v bolnišnicah, rakete<br />

izstrelju<strong>je</strong> iz stanovanjskih stavb, šole<br />

so skladišča orožja, moše<strong>je</strong> pa vadbeni<br />

centri <strong>za</strong> teroriste. Ne le to, slovenskim<br />

aktivistom se ne zdi nič neobičajnega, da<br />

<strong>je</strong> Hamas zgradil nekaj sto tunelov <strong>za</strong> vojaške<br />

namene, medtem ko niso zgradili<br />

niti enega <strong>za</strong>klonišča <strong>za</strong> prebivalce Gaze!<br />

In to s slovenskim davkoplačevalskim<br />

<strong>denar</strong><strong>je</strong>m! Pomislite, da IDF zgradi civilno<br />

taborišče, pozove prebivalstvo, da se<br />

umakne, in <strong>šel</strong>e potem bombardira cil<strong>je</strong>.<br />

Vprašajte se, katera vojska na svetu ima<br />

še takšno navado.<br />

Nemoralno <strong>je</strong>, da so aktivisti podporniki<br />

napadalcev, tistih, ki so želeli<br />

okupirati ozeml<strong>je</strong> Izraela. Ali bi ti isti<br />

aktivisti reagirali enako, če bi recimo<br />

Nemci ponovno razglasili Maribor <strong>za</strong><br />

nemško mesto, pridivjali kot pobesnele<br />

horde na Šta<strong>je</strong>rsko in poklali ter pobili<br />

več kot tisoč civilistov, posil<strong>je</strong>vali<br />

ženske in ugrabljali otroke? Predstavljajte<br />

si, da bi potem cel svet <strong>za</strong>hteval,<br />

naj se Slovenci odzovejo umir<strong>je</strong>no in ne<br />

poskusijo uničiti terorističnih hord, ki<br />

so omen<strong>je</strong>ne zločine storile.<br />

Naj omenim, da ravno ti aktivisti,<br />

ki podpirajo Hamas, tipično podpirajo<br />

ruskega okupatorja v Ukrajini. Morda<br />

bodo v svoj <strong>za</strong>govor rekli, da ne podpirajo<br />

Hamasa, ampak <strong>za</strong>tirane Palestince.<br />

Toda, kdaj ste na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> slišali<br />

kritiko terorizma iz njihovih ust? Kdaj<br />

so okarali palestinska slavja ob pokolih<br />

Judov? Ali so se kdaj z gnusom obrnili<br />

proti antisemitski propagandi v palestinskih<br />

šolah in na televiziji, k<strong>je</strong>r Judom<br />

pravijo ščurki, ki pi<strong>je</strong>jo kri otrokom<br />

in jih <strong>je</strong> treba čim več pobiti? Ali<br />

<strong>je</strong> našim aktivistom jasno, da Izraelci<br />

nimajo kam? Če izgubijo Izrael, jim ostane<br />

le smrt! Naj aktivisti pomislijo na<br />

to dejstvo, ko kričijo genocidni slogan<br />

»od reke do morja«.<br />

Nemoralno <strong>je</strong>, da aktivisti spravljajo<br />

v nevarnost najbolj ranljive skupine<br />

v regiji. S svojimi dejanji najbolj škodijo<br />

palestinskim civilistom, ki so u<strong>je</strong>ti v<br />

krog propagande in sovraštva ter vedno<br />

postanejo živi ščit najbolj vulgarnih, ekstremističnih<br />

in verskih interesov v regiji.<br />

Tu dobite odgovor,<br />

<strong>za</strong>kaj <strong>je</strong> Egipt praktično<br />

neprepustno <strong>za</strong>prl<br />

mejo z Gazo in prepovedal<br />

begunsko migracijo<br />

iz regi<strong>je</strong>.<br />

Arabske države<br />

ravnajo oportuno,<br />

toda v resnici se njihovi<br />

voditelji zelo dobro<br />

<strong>za</strong>vedajo nevarnosti<br />

ekstremizma. Aktivisti<br />

podpirajo režim,<br />

ki izvaja okrutno <strong>za</strong>tiran<strong>je</strong><br />

žensk, ki nimajo<br />

svobode in so<br />

V umetnosti se lahko skriva judovska simbolika.<br />

lastništvo moškega.<br />

Prav tako podpirajo<br />

režim, ki muči in pobija<br />

homoseksualno<br />

skupnost, <strong>za</strong>to <strong>je</strong> absurdno<br />

opazovati napise,<br />

k<strong>je</strong>r se ge<strong>je</strong>vske<br />

in feministične skupine<br />

aktivno <strong>za</strong>vzemajo<br />

<strong>za</strong> Hamas, medtem<br />

ko ne bi v Gazi zdržali<br />

enega dneva. Toda<br />

aktivistom ni treba<br />

živeti v Gazi, oni živijo<br />

na svobodnem Zahodu,<br />

k<strong>je</strong>r jih <strong>za</strong>radi mnenja nihče ne<br />

preganja. Zato <strong>je</strong> resnično žalostno, da<br />

so pripravl<strong>je</strong>ni žrtvovati trpeče skupine<br />

v islamskem svetu <strong>za</strong> svoj politični boj<br />

proti Zahodu.<br />

PRIZNANJE PALESTINE<br />

Vsekakor pa <strong>je</strong> nemoralno, da <strong>je</strong> slovenska<br />

vlada priznala Palestino in prodala<br />

trpeče prebivalce regi<strong>je</strong> <strong>za</strong> lastne ozke<br />

politične interese. Interese, ki na koncu<br />

niti niso obrodili sadov, kajti postali so<br />

poraženci na volitvah v Evropski parlament.<br />

Brezpogojno priznan<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>r ne<br />

<strong>za</strong>htevamo, da se Hamas odpove terorizmu,<br />

k<strong>je</strong>r bi slovenska feministična<br />

zunanja politika, kot se <strong>je</strong> izrazila ministrica<br />

Fajonova, pogo<strong>je</strong>vala priznan<strong>je</strong><br />

s pravicami žensk ali pa vsaj <strong>za</strong>htevala<br />

izpustitev talcev, ni moralna.<br />

Kot smo izvedeli iz regionalnih medi<strong>je</strong>v,<br />

<strong>je</strong> <strong>za</strong> priznan<strong>je</strong> pri slovenski vladi<br />

lobirala Savdska Arabija, ki <strong>je</strong> slovensko<br />

priznan<strong>je</strong> uporabila <strong>za</strong> svoj ugled v regiji.<br />

Savdski Arabiji islamisti velikokrat<br />

očitajo, da jih vodijo Jud<strong>je</strong>, enako velja<br />

<strong>za</strong> egiptovsko vlado, <strong>za</strong>to so potrebovali<br />

en dober javni manever, k<strong>je</strong>r so lahko<br />

poka<strong>za</strong>li, da so prepričali štiri skrajne<br />

leve vlade v Evropi v priznan<strong>je</strong> Palestine.<br />

Toda Abrahamski sporazum <strong>je</strong><br />

v teku in Savdska Arabija bo prejkoslej<br />

normalizirala odnose z Izraelom, kajti<br />

pogovori v zvezi s tem potekajo ne glede<br />

na trenutno vojno v Gazi. Takrat bo<br />

realnost popolnoma druga in ver<strong>je</strong>tno<br />

ne bo vključevala Sloveni<strong>je</strong>. <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

42<br />

SVET<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

PROFIMEDIA<br />

Kako bo obsodba<br />

TRUMPA vplivala na<br />

predsedniške VOLITVE<br />

Konec maja <strong>je</strong> po dveh dneh posvetovanja 12 Newyorčanov Donalda Trumpa spoznalo<br />

<strong>za</strong> krivega vseh obtožb v primeru podkupnine <strong>za</strong> molk. Trump <strong>je</strong> zdaj prvi nekdanji ameriški<br />

predsednik s kazensko obsodbo in prvi kandidat pomembne stranke, ki se <strong>za</strong> Belo<br />

hišo potegu<strong>je</strong> kot obtoženi zločinec.<br />

Odkar <strong>je</strong> Eugene V. Debs vodil<br />

kampanjo iz <strong>za</strong>porne celice<br />

pred več kot stolet<strong>je</strong>m, Združene<br />

države niso doživele tega,<br />

kar se dogaja zdaj: ugledni kandidat s kazenskimi<br />

obsodbami kandidira <strong>za</strong> predsednika.<br />

In nikoli prej ta kandidat ni bil<br />

nekdo z resnično možnostjo <strong>za</strong> zmago.<br />

Ameriška ustava določa razmeroma<br />

malo pogo<strong>je</strong>v <strong>za</strong> predsedniške kandidate:<br />

stari morajo biti najmanj 35 let,<br />

biti morajo »naravni ro<strong>je</strong>ni« državljani<br />

ZDA in v ZDA morajo živeti najmanj 14<br />

let. Ni pravil, ki bi blokirala kandidate s<br />

kazensko evidenco.<br />

Kar pa ne pomeni, da obsodba ne<br />

bi mogla vplivati na novembrske predsedniške<br />

volitve. Anketa Bloomberga<br />

z <strong>za</strong>četka leta <strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la, da bi 53 odstotkov<br />

volivcev v ključnih zveznih državah<br />

<strong>za</strong>vrnilo glasovan<strong>je</strong> <strong>za</strong> Trumpa,<br />

če bi bil obso<strong>je</strong>n. Druga anketa, ki jo <strong>je</strong><br />

ta mesec opravila univer<strong>za</strong> Quinnipiac,<br />

<strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la, da bi bilo <strong>za</strong> 6 odstotkov<br />

volivcev Trumpa manj ver<strong>je</strong>tno, da bi<br />

glasovali <strong>za</strong>nj v primeru obsodbe.<br />

Republikanska in demokratska<br />

stranka imata <strong>za</strong>gotovl<strong>je</strong>na mesta na<br />

glasovnicah splošnih volitev v vsaki<br />

zvezni državi in stranki volilnim uradnikom<br />

povesta, čigavo ime naj dajo na<br />

svo<strong>je</strong> mesto. Države bi teoretično lahko<br />

poskušale Donaldu Trumpu preprečiti<br />

mesto na glasovnici s spre<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m <strong>za</strong>konoda<strong>je</strong>,<br />

ki <strong>za</strong>hteva čisto kazensko evidenco,<br />

vendar bi bilo to pravno na nestabilnih<br />

tleh.<br />

»Državam dopuščamo, da določijo<br />

čas, kraj in način volitev,« <strong>je</strong> <strong>za</strong> New<br />

York Times dejala Jessica Levinson,<br />

profesorica na pravni fakulteti Loyola,<br />

ki <strong>je</strong> specializirana <strong>za</strong> volilno pravo:<br />

»Ampak menim, da <strong>je</strong> najboljše bran<strong>je</strong><br />

naše ustave tako, da državi ne dovolite<br />

dodajati novih vsebinskih <strong>za</strong>htev.«<br />

IZ ZAPORA V BELO HIŠO<br />

Kaj bi se zgodilo, če bo Trump izvol<strong>je</strong>n<br />

iz <strong>za</strong>pora? Tega ne ve nihče. V praksi bi<br />

izvolitev <strong>za</strong>prtega predsednika povzročila<br />

pravno krizo, ki bi jo skoraj <strong>za</strong>gotovo<br />

morala reševati sodišča.<br />

Teoretično bi Trumpu lahko odvzeli<br />

pooblastila v skladu s 25. amandma<strong>je</strong>m,<br />

ki določa postopek <strong>za</strong> prenos pooblastil<br />

na podpredsednika, če predsednik »ne<br />

more opravljati pooblastil in dolžnosti<br />

svo<strong>je</strong> funkci<strong>je</strong>«. Toda to bi od podpredsednika<br />

in večine kabineta <strong>za</strong>htevalo,<br />

da Trumpa razglasijo <strong>za</strong> nesposobnega<br />

opravljati svo<strong>je</strong> dolžnosti, kar <strong>je</strong> malo<br />

ver<strong>je</strong>tno, saj bi bili to lojalisti, ki bi jih<br />

imenoval sam Trump. Bolj ver<strong>je</strong>tno <strong>je</strong>,<br />

da bi Trump lahko <strong>za</strong>hteval izpustitev<br />

na podlagi tega, ker mu <strong>za</strong>prt<strong>je</strong> prepreču<strong>je</strong><br />

izpoln<strong>je</strong>van<strong>je</strong> n<strong>je</strong>govih ustavnih<br />

obveznosti, ki jih ima kot predsednik.<br />

Le deset odstotkov<br />

registriranih republikancev<br />

<strong>je</strong> izjavilo, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>radi<br />

obsodbe manj ver<strong>je</strong>tno,<br />

da bodo volili Trumpa.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

SVET<br />

43<br />

Ankete po razsodbi<br />

kažejo eno:<br />

»Trump <strong>je</strong> bil poškodovan,<br />

vendar ne smrtno.«<br />

Predsedniška samopomilostitev ni<br />

možna v zvezi s primerom v New Yorku,<br />

ker predsednik nima pooblastila <strong>za</strong> pomilostitev<br />

državnih obtožb. Če bi bil pred<br />

volitvami obso<strong>je</strong>n v enem od dveh ločenih<br />

zveznih primerov in nato novembra<br />

zmagal, bi se lahko poskusil pomilostiti<br />

ali omiliti svojo kazen po vstopu v pisarno.<br />

To bi pustilo n<strong>je</strong>govo obsodbo na<br />

mestu, vendar bi končalo n<strong>je</strong>gov <strong>za</strong>por.<br />

Vsak ukrep bi pomenil iz<strong>je</strong>mno uveljavitev<br />

predsedniške moči, vrhovno sodišče<br />

pa bi bilo končni razsodnik, ali <strong>je</strong> »samopomilostitev«<br />

ustavna.<br />

AMBIVALENTEN<br />

ODZIV JAVNOSTI<br />

Od razsodbe se <strong>je</strong> izka<strong>za</strong>lo, da <strong>je</strong> Trumpova<br />

strategija pomagala spodbuditi<br />

n<strong>je</strong>gove podpornike. N<strong>je</strong>gova kampanja<br />

<strong>je</strong> trdila, da <strong>je</strong> maja zbrala 141 milijonov<br />

dolar<strong>je</strong>v, vključno z dvema milijonoma<br />

majhnih <strong>denar</strong>nih donacij. Glede na<br />

Trumpovo kampanjo <strong>je</strong> bila več kot tretjina<br />

teh donacij opravl<strong>je</strong>nih na spletu v<br />

Izvolitev <strong>za</strong>prtega predsednika bi povzročila<br />

pravno krizo, ki bi jo skoraj <strong>za</strong>gotovo morala<br />

reševati sodišča.<br />

Tekma med Bidnom in Trumpom ostaja tesna:<br />

41 odstotkov volivcev bi danes glasovalo <strong>za</strong><br />

Bidna, 39 odstotkov pa <strong>za</strong> Trumpa.<br />

24 urah po razsodbi, čeprav uradni podatki<br />

o zbiranju sredstev <strong>za</strong> to obdob<strong>je</strong><br />

še niso bili objavl<strong>je</strong>ni.<br />

Sledila <strong>je</strong> vrsta anket, ki so poka<strong>za</strong>le<br />

na splošno ambivalenten odziv javnosti<br />

ob možnosti izvolitve obso<strong>je</strong>nega zločinca<br />

<strong>za</strong> predsednika. Anketa Reuters-<br />

-Ipsos, ki so jo izvedli takoj po razsodbi,<br />

<strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la, da <strong>je</strong> le deset odstotkov registriranih<br />

republikancev izjavilo, da <strong>je</strong><br />

<strong>za</strong>radi obsodbe manj ver<strong>je</strong>tno, da bodo<br />

volili Trumpa. Medtem <strong>je</strong> 56 odstotkov<br />

republikancev dejalo, da primer ne bo<br />

vplival na njihovo glasovan<strong>je</strong>. Drugih<br />

35 odstotkov vprašanih <strong>je</strong> navedlo, da<br />

bi <strong>za</strong>radi tega celo bolj ver<strong>je</strong>tno glasovali<br />

<strong>za</strong> Trumpa.<br />

Vpliv razsodbe <strong>je</strong> bil izrazitejši med<br />

neodvisnimi volivci. Približno 25 odstotkov<br />

vprašanih neodvisnih volivcev<br />

<strong>je</strong> dejalo, da <strong>je</strong> <strong>za</strong>radi Trumpove obsodbe<br />

manj ver<strong>je</strong>tno, da bi ga novembra<br />

podprli, v primerjavi z 18 odstotki, ki<br />

so rekli, da bodo bolj ver<strong>je</strong>tno glasovali<br />

<strong>za</strong>nj. Vendar <strong>je</strong> večina te skupine (56<br />

odstotkov) dejala, da obsodba ne bo<br />

vplivala na njihovo odločitev.<br />

Michael Fauntroy, ustanovni direktor<br />

Centra <strong>za</strong> rase in politiko na Univerzi<br />

Georgea Masona, <strong>je</strong> <strong>za</strong> Al Jazeero<br />

povedal, da kaskada anket po razsodbi<br />

kaže eno: »Trump <strong>je</strong> bil poškodovan,<br />

vendar ne smrtno.«<br />

TESNA TEKMA<br />

Sodba bi vseeno lahko pretresla tekmo<br />

med Trumpom, ki <strong>je</strong> bil predsednik<br />

ZDA od leta 2017 do 2021, in demokratskim<br />

predsednikom Joe<strong>je</strong>m Bidnom. Na<br />

ameriških predsedniških volitvah se namreč<br />

v peščici konkurenčnih nihajočih<br />

zveznih držav običajno odloča z majhnimi<br />

razlikami, kar pomeni, da ima lahko celo<br />

majhno število volivcev, ki se odmaknejo<br />

od svojih kandidatov, velik vpliv.<br />

Tekma med Bidnom in Trumpom<br />

ostaja tesna: 41 odstotkov volivcev bi<br />

glasovalo <strong>za</strong> Bidna, če bi bile volitve danes,<br />

39 odstotkov pa bi izbralo Trumpa,<br />

<strong>je</strong> po poročanju Reutersa poka<strong>za</strong>la anketa,<br />

v kateri <strong>je</strong> sodelovalo 2.556 odraslih<br />

Američanov po vsej državi.<br />

Bidnova prednost <strong>je</strong> bila na spletni<br />

anketi <strong>za</strong> registrirane volivce znotraj<br />

statistične napake, velike dve odstotni<br />

točki, kar <strong>je</strong> v skladu z anketo Reuters/<br />

Ipsos z <strong>za</strong>četka meseca, ki <strong>je</strong> poka<strong>za</strong>la,<br />

da imata Trump in Biden vsak 40-odstotno<br />

podporo. V obeh anketah <strong>je</strong> približno<br />

vsak peti volivec izjavil, da <strong>je</strong> neodločen,<br />

da se nagiba h kandidatu tret<strong>je</strong> stranke<br />

ali da morda sploh ne bo glasoval.<br />

Do volitev <strong>je</strong> še več kot pet mesecev,<br />

kar pomeni, da bi se lahko do 5. novembra<br />

še veliko spremenilo.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

44<br />

GOSPODARSTVO<br />

DOBRA NOVICA<br />

<strong>za</strong> kredito<strong>je</strong>malce<br />

Na vseh področjih živl<strong>je</strong>nja se <strong>za</strong>dn<strong>je</strong> čase sreču<strong>je</strong>mo predvsem z višjimi davki in podražitvami,<br />

končno pa smo dočakali tudi dobro novico: znižale se bodo obrestne mere <strong>za</strong> stanovanjska posojila.<br />

PETER KOTNIK<br />

To <strong>je</strong> <strong>za</strong>gotovo dobra novica <strong>za</strong><br />

vse tiste, ki jih <strong>za</strong>nimajo posojila<br />

<strong>za</strong> financiran<strong>je</strong> nepremičnin.<br />

Iz Zveze potrošnikov<br />

Sloveni<strong>je</strong> (ZPS) so sporočili, da so večji<br />

padec v primerjavi z lanskim letom<br />

<strong>za</strong>znali predvsem pri stanovanjskih<br />

posojilih s fiksno obrestno mero. Prav<br />

tako so se v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m letu nekoliko znižali<br />

povprečni pribitki pri sestavl<strong>je</strong>ni<br />

spremenljivi obrestni meri, ki <strong>je</strong> ve<strong>za</strong>na<br />

na EURIBOR.<br />

»Lani marca <strong>je</strong> povprečen pribitek<br />

<strong>za</strong> zgoraj omen<strong>je</strong>ni kredit znašal 1,47<br />

odstotne točke, trenutno pa se <strong>je</strong> ustavil<br />

pri 1,35 odstotne točke. Pribitku <strong>je</strong> treba<br />

prišteti še trenutno veljavno vrednost<br />

EURIBOR-ja. Šestmesečni EURIBOR, ki<br />

ga banke pri nas najpogoste<strong>je</strong> uporabijo<br />

pri stanovanjskih kreditih, <strong>je</strong> na dan 5.<br />

3. 2024 znašal 3,92 odstotka,« so <strong>za</strong>pisali<br />

na svoji spletni strani.<br />

BREZ TVEGANJA<br />

Tudi sicer se <strong>za</strong> dolgoročna posojila<br />

priporoča izbira fiksne obrestne mere,<br />

saj sta v tem primeru obrestna mera in<br />

posledično višina obroka <strong>za</strong> celotno<br />

dobo odplačila znani vnaprej. EURIBOR<br />

se namreč stalno spreminja. N<strong>je</strong>gova<br />

povišanja <strong>za</strong>to prinašajo viš<strong>je</strong> obroke,<br />

znižanja pa niž<strong>je</strong> – gre <strong>za</strong> tvegan<strong>je</strong>, ki ga<br />

sprejme posojilo<strong>je</strong>malec, ki se odloči <strong>za</strong><br />

spremenljivo obrestno mero. Šestmesečni<br />

EURIBOR se <strong>je</strong> nedavno izenačil z<br />

vrednostjo iz junija lani, saj vse od lanskega<br />

septembra počasi, a vztrajno pada.<br />

Da primerjava med bankami vedno<br />

prinese boljšo odločitev, pravijo tudi na<br />

ZPS: »Pri modelnem kreditu s fiksno obrestno<br />

mero bi glede na podatke na spletnih<br />

mestih bank in hranilnic najmanj plačali<br />

pri Gorenjski banki, in sicer 35.855 evrov,<br />

največ pa pri NLB, in sicer 38.970 evrov.<br />

Razlika znaša 3.115 evrov. Razlika med<br />

najmanj in najbolj ugodno banko pri kreditu<br />

s spremenljivo obrestno mero znaša<br />

7.477 evrov. Najmanj bi plačali pri Delavski<br />

hranilnici, to <strong>je</strong> 46.720 evrov, največ<br />

Šestmesečni EURIBOR<br />

vse od lanskega septembra<br />

počasi, a vztrajno pada.<br />

pa pri SKB, in sicer 54.197 evrov.«<br />

Pri večini bank gre pri junijskem nižanju<br />

fiksne obrestne mere hipotekarnih<br />

stanovanjskih posojil že <strong>za</strong> drugo<br />

znižan<strong>je</strong> obrestnih mer letos, pri čemer<br />

<strong>je</strong> iz<strong>je</strong>ma le NLB. Tam so obrestne mere<br />

znižali tretjič. V primerjavi z <strong>je</strong>senjo<br />

2023 so namreč banke nižale obrestno<br />

mero v februarju in aprilu.<br />

NIŽJE OBRESTNE MERE<br />

Žurnal navaja, da se <strong>je</strong> zmanjšala tudi<br />

razlika med najcenejšim in najdražjim<br />

posojilom. V <strong>za</strong>četku leta <strong>je</strong> bila<br />

5.700 evrov, aprila <strong>je</strong> narasla na več kot<br />

6.200 evrov, zdaj pa znaša dobrih 4.600<br />

6 %<br />

5 %<br />

4 %<br />

3 %<br />

2 %<br />

1 %<br />

0 %<br />

-1 %<br />

2004<br />

2005<br />

2006<br />

2007<br />

2008<br />

2009<br />

2010<br />

6-mesečni Euribor<br />

2011<br />

2012<br />

2013<br />

evrov. O takšni razliki govorimo, če primerjamo<br />

100.000 evrov vredna posojila<br />

z odplačilno dobo 20 let. Če pogledamo<br />

posamezne banke, ugotovimo, da<br />

so od februarja do zdaj posojila, vredna<br />

100.000 evrov, pocenile <strong>za</strong> od 1.200 do<br />

2.500 evrov. NLB, ki <strong>je</strong> leto <strong>za</strong>čel z najvišjimi<br />

obrestnimi merami, pa celo <strong>za</strong><br />

več kot 5.600 evrov.<br />

V primerjavi s februar<strong>je</strong>m so fiksne<br />

obrestne mere niž<strong>je</strong> <strong>za</strong> od 0,1 do 0,2<br />

odstotne točke. Razlika 0,45 odstotne<br />

točke se prav tako najbolj pozna v NLB,<br />

k<strong>je</strong>r pa <strong>je</strong> bila njihova obrestna mera<br />

v <strong>za</strong>četku leta daleč najvišja, in sicer<br />

4,15 odstotka.<br />

Nedavno <strong>je</strong> Evropska centralna banka<br />

prvič po skoraj petih letih znižala<br />

obrestne mere, in sicer <strong>za</strong> 0,25 odstotne<br />

točke. S tem se <strong>je</strong> prekinil rekorden cikel<br />

<strong>za</strong>ostrovanja <strong>denar</strong>ne politike. Do takšne<br />

odločitve <strong>je</strong> prišlo kljub manjšemu dvigu<br />

inflaci<strong>je</strong>, ki smo ga v evroobmočju<br />

<strong>za</strong>beležili v prejšn<strong>je</strong>m mesecu. <br />

2014<br />

2015<br />

2016<br />

2017<br />

2018<br />

2019<br />

2020<br />

2021<br />

2022<br />

2023<br />

2024<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

Kolumna<br />

Zakaj vlade<br />

NE PRIGANJAMO?<br />

JU3 2052<br />

Naši spomini na otroštvo so si v eni točki bolj ali manj podobni. Redki<br />

so, ki jih ne bi v zgodnjih jutranjih urah starši priganjali: »Pohiti, vstati<br />

bo treba!« Kolikokrat bi se z vesel<strong>je</strong>m obrnili na drugo stran in še malo<br />

polenarili, a nam tega niso dovolili.<br />

45<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

Stavki, kot na primer: hitro si<br />

umij zobe, pohiti, že celo večnost<br />

te čakam v avtu, <strong>za</strong>kaj si<br />

tako počasen pri pisanju nalog,<br />

<strong>za</strong>mudil boš v šolo, tebe bi človek še<br />

po smrt poslal, marsikomu še v odrasli<br />

dobi odzvanjajo v ušesih.<br />

KO JANEZEK<br />

ZRASTE V JANEZA<br />

Predstavljajte si katastrofo, če moramo<br />

živeti s takšnimi, ki se, četudi sivolasi,<br />

ne <strong>za</strong>vedajo svojih dolžnosti.<br />

Ne odzovejo se niti tedaj, ko jim voda<br />

pošteno teče v grlo. Če pa že, se premaknejo<br />

le v primeru, če jim nekdo<br />

obljubi primerno nagrado.<br />

V času mo<strong>je</strong> mladosti smo se že<br />

<strong>za</strong>rana prebujali ob tovarniški sireni<br />

v Alpini. Prvič <strong>je</strong> <strong>za</strong>tulila ob petih,<br />

naslednjič petnajst minut pred šesto in<br />

nato ob šestih. Takrat so morali delavci<br />

sedeti <strong>za</strong> trakom, delati in si nabirati<br />

normo. Kruto, mar ne? Vratar Žiko <strong>je</strong><br />

redkim posameznikom, ki so <strong>za</strong>mudili<br />

na delo, v šali <strong>za</strong>grozil: »Naslednjič ti<br />

bom sireno na rit prive<strong>za</strong>l!«<br />

Ure, ki bi nas budila, praktično<br />

nismo potrebovali. Zgodn<strong>je</strong> vstajan<strong>je</strong><br />

brez priganjanja mi <strong>je</strong> prešlo v kri in še<br />

danes, četudi bi lahko noč potegnila v<br />

pozno dopoldne, »vstajam s kurami«.<br />

Pregovor »kar lahko storiš danes,<br />

ne odlašaj na jutri« nam med drugim<br />

sporoča, kako pomembno <strong>je</strong> opraviti<br />

naloge takoj, ko <strong>je</strong> to mogoče. S tem se<br />

tudi izognemo kopičenju obveznosti,<br />

kar lahko zmanjša stres in skrbi, pove<strong>za</strong>ne<br />

z odlašan<strong>je</strong>m. Kako blažen <strong>je</strong><br />

občutek, ko nam Damokle<strong>je</strong>v meč vsaj<br />

nekaj časa ne visi nad glavo!<br />

NAD NAMI SAMO<br />

MODRO NEBO<br />

Upam, da še niste po<strong>za</strong>bili številnih<br />

obljub, ki so nam jih dali politiki tik<br />

pred volitvami. Nekaj časa smo čakali,<br />

pa čakali, a nobena ni »meso postala«.<br />

Pa vas vprašam: kaj bi storila vaša<br />

mama v primeru, da bi ji »<strong>za</strong> prmej«<br />

obljubili, da boste zgodaj vstali, vam<br />

pa kaj takšnega ne bi padlo na pamet?<br />

Ne da bi trenila z očesom, bi trdobučnežu<br />

zlila čeber vode na glavo. Res me<br />

<strong>za</strong>nima, <strong>za</strong>kaj smo davkoplačevalci<br />

tako pridni, mirni in potrpežljivi? Zakaj<br />

svo<strong>je</strong> vlade, ki jo <strong>za</strong> nedelo več kot<br />

odlično plaču<strong>je</strong>mo, ne priganjamo in<br />

ne spodbujamo, naj se, <strong>za</strong> božjo voljo,<br />

zmiga in da kaj od sebe?<br />

Še dvakrat, trikrat gremo spat, pa<br />

bo leto naokoli, ko so avgustovske<br />

poplave uničile marsikateri dom. Zakaj<br />

pri<strong>za</strong>deti prebivalci bolj na glas<br />

ne priganjajo odgovornih, da bi jim –<br />

končno – ponudili konkretne rešitve?<br />

Zdi se tudi, kot da smo se vsi skupaj<br />

vdali v usodo, da bo pač evtanazija<br />

reševala pereče težave, ki nas spravljajo<br />

na kolena. Tiho smo tudi, ko –<br />

tako kaže – digitalna princesa nalašč<br />

nagaja s tehničnimi težavami. Bodo<br />

še pravočasno zbrali dovolj podpisov<br />

<strong>za</strong> peticijo »stop nasilju nad oseb<strong>je</strong>m<br />

v zdravstvu«?<br />

INCIDENT V OSNOVNI ŠOLI<br />

Ni se še polegel strah ob <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m incidentu<br />

na eni od brežiških osnovnih<br />

šol, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> romski učenec v razredu<br />

fizično napadel devetošolca, že so se<br />

oglasili tudi najvišji predstavniki slovenske<br />

politike, rekoč, da gre sicer <strong>za</strong><br />

nedopustno dejan<strong>je</strong>, hkrati pa so obsojali<br />

tudi zlorabo omen<strong>je</strong>nega dogodka<br />

s strani predstavnikov lokalne skupnosti<br />

in določenih političnih strank <strong>za</strong><br />

šir<strong>je</strong>n<strong>je</strong> nestrpnosti in sovraštva.<br />

Kakšno sprenevedan<strong>je</strong>! Veste,<br />

ljubčki moji, razmere bi se že zdavnaj<br />

umirile, v bistvu do vsega tega, čemur<br />

smo priča, ne bi niti prišlo, če bi <strong>za</strong>koni<br />

veljali <strong>za</strong> vse enako. Škoda res,<br />

da nima ljudstvo toliko pameti, da bi<br />

politike primorali, da kaj konkretnega<br />

ukrenejo in ne da le stresajo ničvredne<br />

floskule ter se ra<strong>je</strong> kot z rešitvami<br />

kažejo s cvetačo v roki.<br />

Slovenci strašno radi pometamo<br />

tam, k<strong>je</strong>r nam ne bi bilo treba. Nekateri<br />

bi veselo menjali tudi predsednike<br />

neljubih političnih strank.<br />

Ne <strong>za</strong>vedamo se – ali pa se nočemo<br />

–, da <strong>je</strong> včasih najbolj prav, če se generaci<strong>je</strong><br />

<strong>za</strong>menjajo same od sebe. Na EU<br />

volitvah so nas pri<strong>je</strong>tno presenetili<br />

Zala Tomašič, Karin Planinšek, Katja<br />

Berk Bevc, dr. Peter Gregorčič … Priganjan<strong>je</strong><br />

lahko povzroči upor in odpor.<br />

Še posebno do tistih, ki v takšnih primerih,<br />

ki <strong>za</strong>htevajo čas, hočejo priti<br />

do cilja »na horuk«.<br />

ROKO NA SRCE<br />

Da bomo pravični: nenehno priganjan<strong>je</strong><br />

nam gre lahko tudi na živce. Nemalokrat<br />

povzroči upor, še posebej,<br />

če ga do<strong>je</strong>mamo kot nesmiselno ali<br />

nepravično. Tudi občutek, da nekdo<br />

s priganjan<strong>je</strong>m zgolj mlati prazno slamo,<br />

ni pri<strong>je</strong>ten.<br />

Samo pomislite, koliko desetletij<br />

priganjamo slovenski narod, naj<br />

pride k pameti! Žal, brezuspešno.<br />

Če mene vprašate, pa vas nič ne priganjam,<br />

da me slišite, saj se bomo<br />

spremenili <strong>šel</strong>e tedaj, ko bomo globoko<br />

v sebi spoznali, da si žagamo<br />

vejo, na kateri sedimo. <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

46<br />

POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

Komentar<br />

Ne gre mu več <strong>za</strong> privati<strong>za</strong>cijo,<br />

le še <strong>za</strong> ČRPANJE DENARJA?<br />

Izgubil <strong>je</strong> politično moč<br />

IN SE ZABAVA.<br />

Zato se ne gre čuditi dejstvu, da Slovenci – po znanih podatkih – pravkar plaču<strong>je</strong>mo<br />

najdražjo elektriko v Evropi in da vlada torpedira Petrol z uredbami, <strong>za</strong> katere celo<br />

vladna služba <strong>za</strong> <strong>za</strong>konodajo opo<strong>za</strong>rja, da niso skladne z veljavnimi predpisi ...<br />

Viri pravijo takole: Robert Golob<br />

ni <strong>za</strong>menjal samo švicarske<br />

mirovne konference o<br />

Ukrajini z izletom na dve finalni<br />

tekmi lige NBA v Dallasu, <strong>za</strong>menjal<br />

<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> prioritete tudi pri načrtih,<br />

ki <strong>za</strong>devajo državno energetiko. Če <strong>je</strong><br />

prej šlo <strong>za</strong> Golobove tihe ide<strong>je</strong> in poteze<br />

o privati<strong>za</strong>ciji dela državne energetike,<br />

k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> nameraval združiti HSE (Holding<br />

Slovenske elektrarne) in GEN, potem pa<br />

ustanoviti xy <strong>za</strong>sebno pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>, ki bi pridobilo<br />

pravico (koncesijo) do ekskluzivnega<br />

trženja oziroma proda<strong>je</strong> energi<strong>je</strong><br />

iz združenega stebra HSE-GEN, naj bi<br />

se zdaj temu odrekel. Tako naj bi v prihodn<strong>je</strong><br />

šlo predvsem <strong>za</strong> črpan<strong>je</strong> energetskega<br />

<strong>denar</strong>ja, govori pa se o zneskih<br />

več deset milijonov evrov do konca<br />

mandata te vlade. Pri čemer Golob, kot<br />

vemo, že od svojih prvih kadrovskih<br />

V prihodn<strong>je</strong> naj bi šlo<br />

predvsem <strong>za</strong> črpan<strong>je</strong><br />

energetskega <strong>denar</strong>ja.<br />

Govori se o zneskih več deset<br />

milijonov evrov do konca<br />

mandata te vlade.<br />

potez naprej obvladu<strong>je</strong> <strong>denar</strong>ni tok HSE<br />

prek predsednika uprave Tomaža Štoklja,<br />

ki <strong>je</strong> bil Golobova poročna priča, ter<br />

GEN prek predsednika uprave Dejana<br />

Paravana, prej uslužbenca GEN-I in<br />

dolgoletnega Golobovega sodelavca,<br />

tudi iz že znanih zgodb z njunim obvodnim<br />

pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>m (primer BPC, d. o. o.).<br />

Zato se tudi ne gre čuditi dejstvu, da<br />

Slovenci po javno dostopnih podatkih<br />

pravkar plaču<strong>je</strong>mo najdražjo elektriko<br />

v Evropi in da vlada torpedira Petrol z<br />

uredbami, <strong>za</strong> katere celo sama vladna<br />

služba <strong>za</strong> <strong>za</strong>konodajo opo<strong>za</strong>rja, da niso<br />

skladne z veljavnimi predpisi (vir).<br />

Do tega (da <strong>je</strong> Golob dvignil roke<br />

od privati<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> državne energetike)<br />

naj bi sicer prišlo <strong>za</strong>to, ker »Robiju«,<br />

ki živi otroške san<strong>je</strong> in se <strong>za</strong>bava naokoli,<br />

od Savudri<strong>je</strong> do Dallasa in na<strong>za</strong>j,<br />

zmanjku<strong>je</strong> časa, hkrati pa <strong>je</strong> tudi že izgubil<br />

svojo politično moč.<br />

Politično moč medtem na drugi<br />

strani očitno pridobiva minister <strong>za</strong> finance<br />

ter podpredsednik vlade in Gibanja<br />

Svoboda Klemen Boštjančič, ki<br />

naj bi v prihodn<strong>je</strong> tudi končno pripeljal<br />

do proda<strong>je</strong> Športne loteri<strong>je</strong> in igre na<br />

Robi živi otroške san<strong>je</strong> in se <strong>za</strong>bava naokoli, od<br />

Savudri<strong>je</strong> do Dallasa in na<strong>za</strong>j.<br />

Slovenci po javno dostopnih<br />

podatkih pravkar plaču<strong>je</strong>mo<br />

najdražjo elektriko v Evropi.<br />

srečo (ta bo po vsej ver<strong>je</strong>tnosti kmalu<br />

prodana češki družbi Emma Capital,<br />

neposredno pove<strong>za</strong>ni s češko finančno<br />

skupino PPF, med drugim lastnico televizijske<br />

družbe Pro Plus (Pop TV, Kanal<br />

A ...)). Tukaj gre sicer <strong>za</strong> staro zgodbo, ki<br />

sta jo zdaj znova aktivirala Boštjančič<br />

in Borut Jamnik (SID Banka). <br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

Kolumna<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

SANJAČI<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

Predsednik vlade dr. Robert Golob uresniču<strong>je</strong> san<strong>je</strong>. Svo<strong>je</strong>. Mladostniške. Ja, prav<br />

ste prebrali, na najbolj odgovornem položaju v državi imamo človeka, ki funkcijo<br />

premierja razume kot šanso, priložnost <strong>za</strong> uresničevan<strong>je</strong> svojih mladostniških sanj.<br />

47<br />

Pretekli teden <strong>je</strong> Golob romal v<br />

Dallas, da bi si v živo ogledal dve<br />

tekmi finala lige NBA, ker že šest<br />

let, citiram, spremlja Luko Dončića<br />

in vstaja ponoči, da bi ga v živo gledal,<br />

kako igra.<br />

Da premier navija <strong>za</strong> naše športnike,<br />

seveda ni sporno. Da si tu in tam ogleda<br />

kakšno tekmo, še manj. Problematično<br />

pa <strong>je</strong>, da ima on čas <strong>za</strong> navijaštvo takrat,<br />

ko ga n<strong>je</strong>gova služba, hja, konec koncev<br />

tudi Slovenija, potrebu<strong>je</strong> drug<strong>je</strong>.<br />

Grozita nam inflacija<br />

in energetska revščina,<br />

stavka že pol javnega<br />

sektorja, državo pa<br />

nam vodijo vplivnice<br />

z družabnih omrežij.<br />

Golobov položaj bi <strong>za</strong>hteval<br />

nekoga z malo več delovne<br />

etike in z bistveno manj<br />

samoljubja, samopaštva,<br />

egocentrizma in<br />

narcisoidnosti.<br />

SAMOLJUBJE IN<br />

EGOCENTRIZEM<br />

Ni prvič, da <strong>je</strong> premier <strong>za</strong>radi svojih<br />

osebnih, privatnih potreb šprical sejo<br />

vlade. To se mu kar pogosto dogaja. Te<br />

so namreč ob četrtkih, <strong>za</strong>nj pa se takrat<br />

dostikrat že <strong>za</strong>čne podaljšan vikend, ko<br />

tako ali tako ne dela. Mali petek pravijo<br />

temu na n<strong>je</strong>mu ljubi radijski postaji v<br />

lasti tajkuna Odlazka. Golobov delovni<br />

teden <strong>je</strong> tako praviloma ome<strong>je</strong>n na največ<br />

štiri delovne dni, pogosto zgolj tri.<br />

To ne bi bil tak problem, če ne bi<br />

vodil izvršilne ve<strong>je</strong> oblasti in če ne bi<br />

položaj tako v državi kot v širši mednarodni<br />

skupnosti <strong>za</strong>hteval nekoga z<br />

malo več delovne etike in z bistveno<br />

manj samoljubja, samopaštva, egocentrizma,<br />

narcisoidnosti, ali če hočete,<br />

precej manj <strong>za</strong>ljubl<strong>je</strong>nosti v samega<br />

vase in v svojo konkubino.<br />

Ker ona <strong>je</strong> bila seveda zraven v Dallasu,<br />

k<strong>je</strong>r sta, mimogrede, oba pozirala<br />

z enim izmed n<strong>je</strong>nih številnih bivših<br />

spreml<strong>je</strong>valcev, Dončićevim očetom,<br />

medtem ko fotografi<strong>je</strong> z Luko, vsaj <strong>za</strong>enkrat,<br />

nismo dočakali. Smo pa dočakali<br />

kar nekaj fotografij karfijole z domnevno<br />

<strong>za</strong>sebnega vrta predsednika<br />

vlade, ki <strong>je</strong> po n<strong>je</strong>govih besedah podivjala<br />

tako kot domača politična scena, ko<br />

ga tri dni ni bilo.<br />

Nedvomno nenavaden, da ne rečemo<br />

bi<strong>za</strong>ren opis razmer, ki ta hip vladajo v<br />

državi. Potem ko <strong>je</strong> naš Robi prepričljivo<br />

izgubil evropske volitve, nam grozita inflacija<br />

in energetska revščina, stavka že<br />

pol javnega sektorja, državo pa nam po<br />

oceni vodilnih v gospodarstvu vodijo<br />

vplivnice z družabnih omrežij.<br />

IZPUSTIL MEDNARODNI<br />

KONFERENCI<br />

Golob seveda, medtem ko <strong>je</strong> uresničeval<br />

svo<strong>je</strong> mladostniške san<strong>je</strong>, ni izpustil<br />

zgolj se<strong>je</strong> vlade, ampak tudi dve iz<strong>je</strong>mno<br />

pomembni ter <strong>za</strong> mednarodni položaj<br />

in ugled Sloveni<strong>je</strong> ključni mednarodni<br />

konferenci. Ni ga bilo v Švici, k<strong>je</strong>r so<br />

načrtovali mirovni načrt <strong>za</strong> Ukrajino<br />

in na koncu sklenili, da bodo k temu<br />

povabili tudi Rusijo, ki <strong>je</strong> tam, tako kot<br />

Goloba, ni bilo, čeprav <strong>je</strong> Golob svojo<br />

prisotnost osebno obljubil de facto še,<br />

de iure pa ne več ukrajinskemu predsedniku<br />

Zelenskemu.<br />

Ni ga bilo niti v Berlinu, k<strong>je</strong>r so si<br />

države delile posle pri povojni obnovi<br />

Ukrajine, čemur se politično korektno<br />

reče obnovitvena konferenca. Ker tudi<br />

zunanja ministrica Tanja Fajon nek<strong>je</strong><br />

uresniču<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> mladostniške san<strong>je</strong>,<br />

tam ni bilo niti n<strong>je</strong> in nas <strong>je</strong> <strong>za</strong>to <strong>za</strong>stopala<br />

zgolj neka brezvezna državna<br />

sekretarka. Povedano drugače, nič ne<br />

kaže, da bo Slovenija v povojni Ukrajini<br />

dobila kakšen posel obnove vsaj krajše<br />

Problematično <strong>je</strong>, da ima<br />

premier čas <strong>za</strong> navijaštvo takrat,<br />

ko ga Slovenija potrebu<strong>je</strong> drug<strong>je</strong>.<br />

Instagram _robertgolob_<br />

železniške proge. Lahko pa držimo pesti,<br />

da bo karfijola na vrtu našega Robija<br />

še naprej tako dobro divjala, kot po n<strong>je</strong>govem<br />

divja domača politična scena.<br />

Kot suplenca <strong>za</strong> našega Robija <strong>je</strong> v<br />

Švici sicer nastopila požrešnica, pardon,<br />

predsednica republike dr. Nataša<br />

Pirc Musar, ki se <strong>je</strong> seveda nemudoma<br />

pohvalila, da <strong>je</strong> takoj odpovedala vse<br />

svo<strong>je</strong> obveznosti, da se <strong>je</strong> lahko udeležila<br />

omen<strong>je</strong>ne konference. Kar <strong>je</strong> seveda<br />

smešno samo po sebi. Ker kakšne hude<br />

obveznosti pa bi lahko imela čez vikend<br />

predsednica republike, ki praktično<br />

dnevno dokazu<strong>je</strong>, da nima nobene ide<strong>je</strong>,<br />

kaj naj bi na funkciji sploh počela.<br />

Že iz javno dostopnih virov <strong>je</strong> popolnoma<br />

jasno, da ima že dobro leto in pol<br />

bivši predsednik republike Pahor veliko<br />

bolj kakovosten in natrpan delovni<br />

urnik od n<strong>je</strong>. Nedvomno pa tudi ona<br />

uresniču<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> san<strong>je</strong> – če ne drugače,<br />

tako, da promovira svo<strong>je</strong> biznise in biznise<br />

svo<strong>je</strong>ga soproga z državo, ki jih <strong>je</strong><br />

nedvomno na pretek.<br />

In to <strong>je</strong> hkrati tudi naš največji<br />

skupni problem. Da nam namreč vladajo<br />

sanjači, ki namesto tega, da bi<br />

nam pomagali uresničevati naše, ra<strong>je</strong><br />

uresniču<strong>je</strong>jo svo<strong>je</strong> san<strong>je</strong>. Za vse ostalo<br />

pa jih kaj malo briga.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

48<br />

GOVORICA TELESA<br />

EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK ZA KOMUNIKACIJO<br />

FLICKR @VLADARS<br />

Predsednik vlade<br />

S »FIGOVIM LISTOM«<br />

Pri Robertu Golobu lahko opazimo gesto, ki se imenu<strong>je</strong> »figov list«. Izraz »figov<br />

list« izvira iz zgodovine umetnosti in mitologi<strong>je</strong>, ko so figove liste pogosto uporabljali<br />

<strong>za</strong> pokrivan<strong>je</strong> intimnih delov telesa na kipih in slikah, zlasti v kontekstu<br />

antične grške in rimske umetnosti.<br />

Figov list <strong>je</strong> postal simbol skromnosti in sramežljivosti, ki se<br />

<strong>je</strong> ohranil do današnjih dni. Pri interpretaciji govorice telesa<br />

običajno nakazu<strong>je</strong> občutek sramu, nelagodja ali potrebe<br />

po <strong>za</strong>ščiti. Ko oseba pokri<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> intimne dele z rokami, to<br />

pogosto pomeni, da se počuti izpostavl<strong>je</strong>no ali ranljivo. Ta<br />

gesta lahko izraža tudi pomanjkan<strong>je</strong> samo<strong>za</strong>vesti ali željo po<br />

skrivanju pred drugimi.<br />

Najpogostejši razlogi <strong>za</strong> uporabo figovega lista vključu<strong>je</strong>jo<br />

predvsem sram ali <strong>za</strong>drego, ko se oseba počuti nepri<strong>je</strong>tno<br />

in se <strong>za</strong>teče k tej gesti kot načinu, da se <strong>za</strong>ščiti, nato<br />

občutek ranljivosti, ko se oseba počuti ogroženo ali čustveno<br />

izpostavl<strong>je</strong>no, ter ne na<strong>za</strong>dn<strong>je</strong> pomanjkan<strong>je</strong> samo<strong>za</strong>vesti,<br />

ko uporaba delov telesa (tj. rok) naravno vodi do potrebe po<br />

<strong>za</strong>ščiti intimnih delov telesa.<br />

<br />

Predsednik vlade na seji Sveta Vlade RS <strong>za</strong> Slovence v <strong>za</strong>mejstvu (10. 6. 2024).<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

49<br />

ALI JE SLS SABOTIRAL<br />

PETRA GREGORČIČA<br />

Edina politična stranka, ki <strong>je</strong> na volitvah v<br />

Evropski parlament izgubila dosedan<strong>je</strong>ga<br />

poslanca, <strong>je</strong> Slovenska ljudska stranka<br />

(SLS), ki <strong>je</strong> s tem na nacionalni ravni<br />

dokončno postala zunajparlamentarna<br />

stranka. Resda ima SLS še vedno nekaj<br />

županov in zlasti občinskih svetnikov,<br />

vendar <strong>je</strong> 6. junija <strong>za</strong> las zgrešila poslanski<br />

mandat v Bruslju; s 7,22 % glasov<br />

<strong>je</strong> <strong>za</strong>sedla 6. mesto, tik pred njo <strong>je</strong> bila<br />

sorodna Nova Slovenija (NSi), ki <strong>je</strong> dobila<br />

pičlih 0,44 % glasov več, kar v praksi<br />

pomeni okoli 2.900 volivcev.<br />

Avtor piše o dveh nekarizmatičnih voditeljih,<br />

ki ju <strong>je</strong> SLS v <strong>za</strong>dn<strong>je</strong>m času imel<br />

v Marku Zidanšku in Marku Balažicu.<br />

Slednji <strong>je</strong> SLS prevzel po tem, ko leta<br />

2022 Marjan Podobnik ni več kandidiral<br />

<strong>za</strong> drugi mandat. »O Balažicu lahko<br />

ugotovimo, da <strong>je</strong> sicer naka<strong>za</strong>l določene<br />

znake oživljanja stranke, ki <strong>je</strong> na nacionalni<br />

ravni mrtva že desetlet<strong>je</strong>, status<br />

parlamentarne stranke pa ji <strong>je</strong> reševal<br />

dosedanji evropski poslanec Franc Bogovič.<br />

S tem, ko <strong>je</strong> SLS <strong>za</strong> nosilca liste <strong>za</strong><br />

evropske liste angažirala Petra Gregorčiča,<br />

<strong>je</strong> naredila precejšen korak v smer<br />

moderni<strong>za</strong>ci<strong>je</strong> in novega, urbanega pristopa,«<br />

piše Portal plus, a opo<strong>za</strong>rja, da<br />

<strong>je</strong> Franc Kangler k SDS-u s seboj odnesel<br />

okrog 10 tisoč glasov. Vodstvo stranke<br />

pa da ni naredilo skoraj nič <strong>za</strong> kampanjo<br />

v Prekmurju in na Šta<strong>je</strong>rskem.<br />

»Naši viri, ki ne želijo biti izpostavl<strong>je</strong>ni,<br />

namreč <strong>za</strong>trju<strong>je</strong>jo, da zlasti v Prekmurju<br />

ni bilo opaziti kampan<strong>je</strong> te stranke,<br />

n<strong>je</strong>nega vodilnega kandidata pa ni bilo<br />

na nobenem predvolilnem plakatu. Če<br />

<strong>je</strong> šlo <strong>za</strong> spodrsljaj, <strong>je</strong> to lahko legitimen<br />

razlog <strong>za</strong> določena vprašanja strankarske<br />

baze predsedniku Balažicu. Kako<br />

so bili lahko tako malomarni, da niso<br />

namenili pozornosti svoji tradicionalno<br />

močni regiji? Oziroma – če ne gre <strong>za</strong> napako<br />

– <strong>za</strong>kaj <strong>je</strong> nekdo namerno spregledal<br />

Prekmur<strong>je</strong>,« se sprašu<strong>je</strong>jo na portalu<br />

in dodajajo, da stranka temeljite analize<br />

še ni naredila. Ali <strong>je</strong> torej šlo <strong>za</strong> strateško<br />

napako ali pa namerni fiasko, da bi<br />

pomagali konkurenčni Novi Sloveniji.<br />

KAKO SE TOŽILCU<br />

LEVAŠIČU PODIRA<br />

PRIMER KAVAŠKI KLAN<br />

Nova zmaga <strong>za</strong> obrambo in nov hud<br />

poraz <strong>za</strong> tožilstvo v mariborski <strong>za</strong>devi t. i.<br />

Kavaškega klana, potem ko <strong>je</strong> sodni senat<br />

<strong>za</strong>vrnil obtožnico proti Kosti Tabakoviću.<br />

Sledn<strong>je</strong>mu se <strong>je</strong> namreč očitalo poskus<br />

uboja osredn<strong>je</strong> priče tožilstva Darka Nev<strong>za</strong>toviča,<br />

a namera tožilca Jožeta Levašiča<br />

ni uspela, poroča spletni portal Prava.si, ki<br />

ga ustvarja raziskovalni novinar Luka Perš.<br />

Perš, ki že ves čas spremlja sodni proces<br />

Kavaški klan, opo<strong>za</strong>rja na vse glasnejša namigovanja,<br />

da gre v resnici <strong>za</strong> maščevan<strong>je</strong><br />

obalnih kriminalistov <strong>za</strong>radi trgovine z drogo<br />

(kokain). Poleg osredn<strong>je</strong>ga procesa se<br />

<strong>je</strong> Kavaški klan prepletal z drugimi sodnimi<br />

primeri. Poleg primera Božič se <strong>je</strong> velikokrat<br />

na so<strong>je</strong>nju izpostavljala <strong>za</strong>deva Maribor.<br />

V <strong>za</strong>devi Maribor se <strong>je</strong> tudi na osredn<strong>je</strong>m<br />

procesu večkrat namreč izpostavilo, da sta<br />

hotela osrednjo pričo tožilstva, skesanca<br />

Darka Nev<strong>za</strong>tovića, ubiti brata Tabaković.<br />

»Kot smo izvedeli, <strong>je</strong> senat naprej specializiranemu<br />

državnemu tožilcu Jožetu<br />

Levašiču pojasnil, da so n<strong>je</strong>gove obtožbe<br />

neustrezne, nesklepčne in odvečne. Pri<br />

tem so se nekatere navedbe ponavljale<br />

večkrat in očitali so mu tudi slabe določnosti.<br />

Senat <strong>je</strong> Levašiču dal tri dni časa, da<br />

obtožnico dopolni in popravi. V nasprotnem<br />

primeru bi jo senat <strong>za</strong>vrgel. Tožilec<br />

Jože Levašič <strong>je</strong> <strong>za</strong>prosil, da bi v desetih<br />

dneh na tožilstvu odpravili napake. Senat<br />

<strong>je</strong> tej prošnji ustregel. Vendar ni pomagal<br />

niti novi desetdnevni rok,« piše Luka Perš.<br />

Sicer pa Perš piše tudi o pričanju Marka<br />

Hota (brata Meire Hot) in Seida D<strong>je</strong>lilovića,<br />

na podlagi česar naj bi obstajal resen sum<br />

in indic, da so vpleteni kriminalisti iz NPU v<br />

preiskavi proti obdolžencem v procesu Kavaški<br />

klan delovali ne<strong>za</strong>konito. Prava piše,<br />

da bi lahko šlo <strong>za</strong> maščevan<strong>je</strong> koprskih<br />

kriminalistov, ki so bili morda vpleteni v<br />

trgovini z drogo, natančne<strong>je</strong> kokainom.<br />

JANEZ JUHANT<br />

OB LIPI SPRAVE O SVOBODI<br />

Društvo Združeni ob Lipi sprave <strong>je</strong> v<br />

soboto, 15. junija 2024, na dan krivde,<br />

odpuščanja in sprave na Žalah v Ljubljani<br />

pripravilo žalno slovesnost. Govornik <strong>je</strong><br />

bil predsednik društva dr. Janez Juhant, ki<br />

se <strong>je</strong> najprej spomnil nedavnih volitev v<br />

Evropski parlament. Ugotovil <strong>je</strong>, da smo<br />

se Slovenci in Evropejci v opaznem številu<br />

odločili <strong>za</strong> poslance, ki bodo <strong>za</strong>stopali<br />

vrednote človeka, družine in naroda,<br />

se <strong>za</strong>vzemali <strong>za</strong> nacionalne interese ter<br />

demokratični, subsidiarni in solidarnostni<br />

red. »Žal so nam vsilili tudi odločan<strong>je</strong> o<br />

nedotakljivosti človeka ter nasilnem prekinjanju<br />

n<strong>je</strong>govega živl<strong>je</strong>nja, da bi odvrnili<br />

pozornost od nerešenih problemov države<br />

in državljanov.«<br />

Dejal <strong>je</strong>, da ima človeška samovolja bridke<br />

posledice <strong>za</strong> človeka in družbo. »Zaradi<br />

tega smo imeli Slovenci toliko ubitih ljudi,<br />

ki še danes niso dobili dostojnega <strong>za</strong>doščenja,<br />

celo ne pokopa. Krščanski družbeni<br />

nauk vladajočim nalaga, da spoštu<strong>je</strong>jo<br />

Božjo postavo ter omogočijo pravičnost in<br />

v<strong>za</strong><strong>je</strong>mno sodelovan<strong>je</strong>.<br />

Dodal <strong>je</strong>, da nihče ne sme nikogar izključevati,<br />

kar so počeli samooklicani mogočneži<br />

ter grobo kršili ta načela, terorizirali in<br />

iztrebljali ljudi, ki so se uprli tej njihovi<br />

nasilni podreditvi. »Slovenska oblast z<br />

vsemi sredstvi sistematično vzdržu<strong>je</strong> to<br />

komunistično laž.«<br />

Spomnil <strong>je</strong> še, da vladajočih ne briga socializem,<br />

čeprav ga imajo polna usta in se<br />

klanjajo n<strong>je</strong>govim krvnikom. Zlorabljajo pa<br />

demokracijo z diskreditiran<strong>je</strong>m političnih<br />

nasprotnikov, z lažjo ter z <strong>za</strong>vajan<strong>je</strong>m ropajo<br />

gospodarske in finančne temel<strong>je</strong> družbe<br />

<strong>za</strong> svo<strong>je</strong> okoriščan<strong>je</strong>. »Gre torej v bistvu<br />

le <strong>za</strong> bolj prefin<strong>je</strong>ne metode, ki pa jih ta<br />

oblast izvaja že kar v posmeh nam vsem.<br />

Vse pa ima poguben učinek <strong>za</strong> kulturni ter<br />

gmotni napredek države in n<strong>je</strong>nih ljudi.«<br />

Zaključu<strong>je</strong>, da se bohotijo privilegiji, spodbuja<br />

se nedelo ter samovolja delomrznežev<br />

in lenuhov. Lažna sprevrženost kritizira<br />

kapitalizem, pod<strong>je</strong>tništvo, konkurenco,<br />

a živi iz njih.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

50<br />

VZGOJA<br />

Kako se znebiti ODVISNOSTI<br />

OD SLADKORJA in shujšati<br />

Ko želimo na zdrav način izgubiti kakšen odvečen kilogram, moramo zmanjšati vnos sladkorja. Najtež<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />

to udejanjiti. Želja po sladkem <strong>je</strong> včasih tako močna, da jo <strong>je</strong> težko premagati in <strong>za</strong>to hitro namesto koščka<br />

čokolade po<strong>je</strong>mo celo tablico. Tu <strong>je</strong> 10 nasvetov, kako zmanjšati željo po sladkem.<br />

KATJA BENČINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Se večkrat <strong>za</strong>lotite, da imate namen<br />

po<strong>je</strong>sti le majhno sladico,<br />

nato pa po<strong>je</strong>ste celo čokolado<br />

ali veliko sladico s smetano? Ste<br />

sladkosnedi, a ne veste, kako obvladati<br />

željo po sladkem? Mnogi imajo močno<br />

željo po sladkem, čeprav se zelo trudijo,<br />

da bi se sladkarijam uprli. Rodili smo se<br />

z naravno naklon<strong>je</strong>nostjo do sladkih živil,<br />

na ta okus se že do<strong>je</strong>nčkom ni treba<br />

navajati. Naravno nam <strong>je</strong> všeč.<br />

Želja po sladkem <strong>je</strong> v osnovi dobra,<br />

toda naši predniki so uživali naravna<br />

sladka živila, kot <strong>je</strong> sad<strong>je</strong>. To pa ni bilo<br />

ves čas dostopno. Danes so sladka živila<br />

na voljo povsod, vsebu<strong>je</strong>jo tudi vse več<br />

sladkorja. Sladke pijače pa se <strong>za</strong>radi tekoče<br />

oblike še hitre<strong>je</strong> in laž<strong>je</strong> absorbirajo<br />

v naše telo.<br />

SLADKOR – ENA VEČJIH TEŽAV<br />

Prekomeren vnos sladkorja <strong>je</strong> ena največjih<br />

težav sodobne <strong>za</strong>hodne prehrane.<br />

Sladkor <strong>je</strong> naravno prisoten v<br />

sadju in mleku, pogosto <strong>je</strong> dodan tudi<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

številnim omakam, kosmičem, kruhu,<br />

jogurtom in proizvodom z manj maščobami.<br />

Veliko ga vnesemo s sladkarijami<br />

in sladkimi pijačami.<br />

Redno uživan<strong>je</strong> prekomerno sladkih<br />

živil <strong>je</strong> pove<strong>za</strong>no s številnimi simptomi,<br />

ki lahko močno motijo naše vsakodnevno<br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, hkrati pa tudi z resnimi<br />

kroničnimi boleznimi, kot <strong>je</strong> debelost,<br />

sladkorna bolezen tipa 2, nealkoholna<br />

<strong>za</strong>maščenost <strong>je</strong>ter, poškodbe ledvic, bolezni<br />

srca in ožilja, nekatere vrste raka<br />

in karies. Povzroča lahko tudi napihn<strong>je</strong>nost,<br />

ponavljajoče se okužbe sečil,<br />

refluks, glavobole, težave s kožo, težave<br />

z menstrualnim ciklom in otežu<strong>je</strong> prehod<br />

v menopavzo.<br />

Čeprav vemo, da sladkor ni dober<br />

<strong>za</strong> naše zdrav<strong>je</strong>, se mu težko upremo.<br />

Predvsem <strong>za</strong>to, ker uživan<strong>je</strong> sladkorja<br />

v možganih spodbuja sproščan<strong>je</strong> dopamina<br />

– hormona dobrega počutja.<br />

Možgani prepoznajo ta občutek in<br />

si ga znova želijo. Dodatna težava <strong>je</strong>,<br />

da sladkor občutka sitosti v telesu ne<br />

Čeprav vemo,<br />

da sladkor škodu<strong>je</strong> zdravju,<br />

se mu težko upremo,<br />

saj uživan<strong>je</strong> sladkorja<br />

v možganih spodbuja<br />

sproščan<strong>je</strong> dopamina.<br />

aktivira pravočasno, <strong>za</strong>to ga običajno<br />

<strong>za</strong>uži<strong>je</strong>mo preveč. Zato en košček čokolade<br />

ni dovolj in boste po<strong>je</strong>dli celo<br />

čokolado. Sladkor povzroči tudi hiter<br />

porast sladkorja v krvi in nato hiter padec.<br />

Ko pride do hitrega padca, znova<br />

hlepimo po n<strong>je</strong>m.<br />

S pravimi prehranskimi izbirami in<br />

nekaterimi drugimi ukrepi lahko učinkovito<br />

zmanjšamo željo po sladkem.<br />

1. Naspite se<br />

Poskrbimo <strong>za</strong> dovolj spanja. Utru<strong>je</strong>ni<br />

ljud<strong>je</strong> veliko hitre<strong>je</strong> posegajo po sladkih<br />

živilih kot spočiti, saj iščejo hiter<br />

in učinkovit vir energi<strong>je</strong> <strong>za</strong> to, da lahko<br />

premagajo utru<strong>je</strong>nost. Zdravo hrano<br />

izbiramo veliko laž<strong>je</strong>, ko smo spočiti. S<br />

kakovostnim spancem lahko vplivamo<br />

tudi na zdravo telesno težo.<br />

2. Uživajte več polnovredne hrane<br />

Ob navalu žel<strong>je</strong> po sladkem ra<strong>je</strong> pomislite,<br />

kaj kakovostnega bi lahko po<strong>je</strong>dli.<br />

Uživajte naravno, polnovredno hrano,<br />

ki <strong>je</strong> čim manj predelana. Živila s kuhan<strong>je</strong>m<br />

predelajte sami in iz njih pripravite<br />

okusne obroke. Bele pekovske izdelke<br />

<strong>za</strong>menjajte <strong>za</strong> polnozrnate, izberite<br />

navadni jogurt namesto sadnega in ga<br />

sami posladkajte s kakšnim koščkom<br />

sadja. Pri vsakem obroku uživajte tudi<br />

beljakovine, ki bodo zmanjšale željo po<br />

sladkem. Dan <strong>za</strong>čnite z <strong>za</strong>jtrkom, uživajte<br />

več obrokov na dan, največ oglji-

VZGOJA<br />

51<br />

kovih hidratov v dopoldanskem času,<br />

proti večeru manj – energijo potrebu<strong>je</strong>mo<br />

predvsem zjutraj in dopoldan.<br />

Preprost trik, s katerim lahko<br />

zmanjšamo željo po sladkem, <strong>je</strong>, da se<br />

<strong>za</strong>čnemo osredotočati na uživan<strong>je</strong> več<br />

polnovredne hrane, zelenjave in zdravih<br />

maščob.<br />

3. Uživajte več zdravih maščob<br />

Zdrave maščobe lahko zmanjšajo željo<br />

po sladkem. Če se popoldne spopadate<br />

z močno željo po sladkarijah, poskrbite,<br />

da v obroku pred tem <strong>za</strong>uži<strong>je</strong>te zdrave<br />

maščobe – tako bo želja po sladkem<br />

manjša. Maščobe vas bodo nasitile <strong>za</strong><br />

dl<strong>je</strong> časa. V svoj obrok dodajte maslo,<br />

olivno ol<strong>je</strong>, avokado, oreščke, semena,<br />

olive ... Privoščite si lahko bolj mastne<br />

ribe, kot so losos, skuša in sardela. Danes<br />

<strong>je</strong> jasno, da so zdrave maščobe pomembne<br />

in dobre <strong>za</strong> naše zdrav<strong>je</strong> – izogibati<br />

pa se moramo slabim maščobam<br />

– trans maščobam (cvrt<strong>je</strong>, čips, pomfri).<br />

4. Povečajte vnos grenke hrane<br />

Povečajte vnos zelene listnate zelenjave.<br />

Ta <strong>je</strong> po okusu grenka in bo spremenila<br />

vaš okus in zmanjšala željo po sladkem.<br />

Uživajte jo 21 dni <strong>za</strong>pored in videli boste,<br />

da bo želja po sladkem manjša. Če boste<br />

dl<strong>je</strong> časa uživali več grenkih živil, kot <strong>je</strong><br />

zelena listnata zelenjava, brokoli, ohrovt,<br />

špinača ali grenivka, boste kmalu<br />

opazili, da vam prekomerno sladka živila<br />

ne bodo več odgovarjala.<br />

5. Zmanjšajte stres<br />

Ljud<strong>je</strong>, ki spi<strong>je</strong>jo veliko kave, se izogibajo<br />

ogljikovim hidratom in nato<br />

obiščejo še visoko intenzivno vadbo,<br />

da bi shujšali, delajo veliko napako, saj<br />

lahko s tem močno izčrpajo svo<strong>je</strong> telo,<br />

ne izgubljajo pa odvečnih kilogramov.<br />

Te aktivnosti dvigu<strong>je</strong>jo raven stresnih<br />

hormonov v telesu, ti pa prepreču<strong>je</strong>jo,<br />

da bi izgubili odvečne kilograme. Ko<br />

smo pod stresom, naše telo porablja<br />

predvsem glukozo in ne maščobe, <strong>za</strong>to<br />

si <strong>za</strong>želimo sladkega, da bi ponovno napolnili<br />

<strong>za</strong>loge glukoze.<br />

Mnogi si čez dan ne v<strong>za</strong>mejo niti<br />

trenutka, da bi se umirili. Če ste eden<br />

izmed njih, bi bilo <strong>za</strong> vas primerno, da<br />

bi visoko intenzivno vadbo <strong>za</strong>menjali<br />

<strong>za</strong> sproščan<strong>je</strong> in dihalne va<strong>je</strong>. Tako boste<br />

umirili svoj živčni sistem, zmanjšali<br />

proizvodnjo stresnih hormonov in laž<strong>je</strong><br />

porabljali maščobo. Šele ko se vklopi<br />

naš parasimpatični živčni sistem (vklopi<br />

se, ko smo umir<strong>je</strong>ni), telo <strong>za</strong>čne porabljati<br />

maščobo. Napačno <strong>je</strong> prepričan<strong>je</strong>,<br />

da se moramo popolnoma izčrpati,<br />

da bi lahko shujšali. V resnici hujšamo<br />

<strong>šel</strong>e, ko smo umir<strong>je</strong>ni.<br />

6. Dodajajte <strong>za</strong>čimbe<br />

Željo po sladkem zmanjšu<strong>je</strong>jo cimet,<br />

koriander, muškatni orešček in kardamom.<br />

Dodajate jih lahko kuhanim <strong>je</strong>dem,<br />

domačim sladicam, v smoothie ali<br />

v ovsene kosmiče.<br />

7. Uživajte <strong>za</strong>jtrk<br />

Vedno uživajte <strong>za</strong>jtrk eno uro po tem,<br />

ko vstanete. Ljud<strong>je</strong>, ki <strong>za</strong>jtrku<strong>je</strong>jo, manj<br />

pogosto posegajo po sladkem. Privoščite<br />

si lahko jajca ali dodate drugo vrsto<br />

beljakovin, saj beljakovine, tako kot<br />

kakovostne maščobe, upočasnijo sproščan<strong>je</strong><br />

glukoze v krvni obtok in skrbijo<br />

<strong>za</strong> to, da smo dl<strong>je</strong> siti.<br />

8. Uživajte fermentirano hrano<br />

Fermentirana hrana bo izboljšala vašo<br />

prebavo in poskrbela <strong>za</strong> bolj zdrav črevesni<br />

mikrobiom. Ko <strong>je</strong> v črevesu boljše<br />

ravnoves<strong>je</strong> bakterij, ki podpirajo naše<br />

zdrav<strong>je</strong>, iščemo tudi manj sladko hrano.<br />

Kislo zel<strong>je</strong>, kisla repa, kefir in kombuča<br />

<strong>je</strong> nekaj živil, ki jih lahko dodajate<br />

v svoj <strong>je</strong>dilnik.<br />

9. Zeliščni čaj<br />

Zeliščni čaji nam lahko pomagajo premagovati<br />

željo po sladkem. Pripravite<br />

si kamilični čaj ali čaj sladkega korena.<br />

10. Držite se pravila 80/20<br />

Včasih si boste privoščili košček čokolade.<br />

Prav tako si boste kdaj privoščili<br />

sladico. Nič ni narobe, če se boste držali<br />

pravila 80/20. Gre <strong>za</strong> pravilo, k<strong>je</strong>r se v 80<br />

odstotkih držimo pravil uravnoteženega<br />

prehran<strong>je</strong>vanja, v 20 odstotkih pa si lahko<br />

privoščimo živila, s katerimi se »pocrkljamo«.<br />

Tako se znebimo slabe vesti okoli<br />

sladkih živil, saj vemo, da bo naše telo z<br />

lahkoto predelalo tudi teh 20 odstotkov<br />

živil, ki si jih občasno privoščimo. <br />

ŠE NEKAJ HITRIH NASVETOV<br />

• Zamenjajte sladke pijače <strong>za</strong> vodo z<br />

limono, vodo z nekaj pomarančnega<br />

soka ali kamilični čaj.<br />

• Preberite deklaraci<strong>je</strong>. Preverite, koliko<br />

sladkorja vsebu<strong>je</strong>jo živila, omake,<br />

sladkari<strong>je</strong>. Izberite manj sladke.<br />

• Zmanjšajte količino kave, saj ta povišu<strong>je</strong><br />

proizvodnjo stresnih hormonov<br />

(ena na dan <strong>je</strong> dovolj).<br />

• Izogibajte se umetnim sladilom, ki sicer<br />

nimajo kalorij, a so po okusu veliko<br />

slajša od sladkorja, <strong>za</strong>to možgane<br />

navajajo na sladek okus.<br />

• Bodite prijazni do sebe. Če vnesete<br />

katero od predlaganih novosti v svoj<br />

vsakdan, ste naredili že veliko in ste<br />

na dobri poti. Za vsak manjši uspeh<br />

se pohvalite in bodite ponosni nase.<br />

Majhni vsakodnevni koraki so najbolj<br />

učinkoviti pri spremembah, ki si jih<br />

želite doseči na dolgi rok.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

52<br />

VZGOJA<br />

BENJAMIN TOMAŽIČ,<br />

DIREKTOR INŠTITUTA<br />

INTEGRUM<br />

SHUTTERSTOCK<br />

CELOSTEN POGLED<br />

Vsakdan otrok in mladostnikov v današnji<br />

družbi <strong>je</strong> precej bolj prepleten z<br />

uporabo digitalne tehnologi<strong>je</strong>, kot <strong>je</strong> bil<br />

naš. Velikokrat jim to omogoča okno v<br />

svet neskončnih možnosti in priložnosti<br />

<strong>za</strong> razvoj lastnih talentov, idej in odkrivan<strong>je</strong><br />

širnih priložnosti, ki jih ponuja<br />

svet. Po drugi strani pa te priložnosti<br />

vsebu<strong>je</strong>jo ogromno skritih pasti, ki na<br />

prvi pogled sploh ne delu<strong>je</strong>jo zlovešče.<br />

Verjamemo, da smo starši danes poklicani<br />

k prepoznavanju primerne uporabe<br />

digitalne tehnologi<strong>je</strong> pri vzgoji. Pred<br />

nami <strong>je</strong> ne<strong>za</strong>vidljiv izziv glede vpel<strong>je</strong>vanja<br />

tehnologi<strong>je</strong> v živl<strong>je</strong>nja otrok.<br />

Veseli bomo, če kakšen konkreten izziv<br />

ali svo<strong>je</strong> vprašan<strong>je</strong> pošl<strong>je</strong>te na info@<br />

institut-integrum.com. Obljubimo, da se<br />

bomo potrudili nanj odgovoriti takoj, ko<br />

bo možno. Tokrat pa se najprej posvetimo<br />

uporabi pametnega telefona. Primerjali<br />

ga bomo s kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m.<br />

PAMETNI TELEFON<br />

Vsaka družina ima svoj način ravnanja<br />

s pametnimi telefoni ter soočanja s tem,<br />

kdaj in kako otrokom predati (v uporabo)<br />

pametni telefon, da to ne bo škodljivo.<br />

Nekateri starši otroku že v vozičku<br />

potisnejo pametni telefon v roke. V<br />

nekaterih družinah čim dl<strong>je</strong> odlašajo<br />

s tem, da otrok dobi telefon. Ponekod<br />

vpelju<strong>je</strong>jo vmesna obdobja, ko lahko <strong>za</strong><br />

določene stvari (obveščan<strong>je</strong> o treningih,<br />

šoli …) uporablja telefon enega od staršev.<br />

Spet drugi se odločijo <strong>za</strong> družinski<br />

pametni telefon, ki ga lahko uporabljajo<br />

vsi, ampak pod vnaprej znanimi pogoji.<br />

Potem pa so tu še »neumni« telefoni, ki<br />

omogočajo bolj ali manj klican<strong>je</strong> in pošiljan<strong>je</strong><br />

sporočil.<br />

OPRAVLJANJE IZPITA<br />

Pomislimo, <strong>za</strong> katere dejavnosti mora<br />

človek opraviti izpit, preden jih (legalno)<br />

lahko <strong>za</strong>čne opravljati oz. <strong>za</strong> katere<br />

pripomočke mora opraviti izpit, da jih<br />

sme uporabljati. Ste se že kdaj vprašali,<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

IZZIVI uporabe digitalne<br />

tehnologi<strong>je</strong> in vzgoja<br />

Moderna tehnologija ima velik vpliv na naše živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, še posebej na mlajše generaci<strong>je</strong>.<br />

Starši in vzgojitelji se soočamo z izzivom, kako <strong>za</strong>gotoviti n<strong>je</strong>no varno in zdravo uporabo.<br />

Ta članek <strong>je</strong> prvi v nizu člankov, ki bodo podrobne<strong>je</strong> obravnavali tematiko in ponudili<br />

konkretne nasvete <strong>za</strong> starše in vse, ki vzgajajo.<br />

katerim stvarem ali dejavnostim pripisu<strong>je</strong>mo<br />

takšno moč ali nevarnost, da se<br />

želimo res dobro prepričati, ali jih bodo<br />

tisti, ki jih želijo uporabljati, tudi sposobni<br />

varno uporabljati?<br />

Ver<strong>je</strong>tno <strong>je</strong> ena prvih stvari, na katero<br />

pomislimo, vožnja avtomobila. Za<br />

opravljan<strong>je</strong> izpita porabimo kar nekaj<br />

časa, marsikdo tudi veliko živcev in <strong>denar</strong>ja,<br />

preden lahko <strong>za</strong>čnemo samostojno<br />

voziti. Podobno <strong>je</strong> rokovan<strong>je</strong> z orož<strong>je</strong>m,<br />

pri čemer <strong>za</strong>htevamo določeno<br />

znan<strong>je</strong> in <strong>za</strong>vedan<strong>je</strong> nevarnosti s strani<br />

tistega, ki ga uporablja.<br />

V spomladanskih dneh lahko opazimo<br />

tudi, kako se učenci v okolici osnovnih<br />

šol učijo pravilne vožn<strong>je</strong> s kolesi,<br />

spoznavajo cestnoprometne predpise<br />

in se trudijo opraviti enega prvih izpitov<br />

v živl<strong>je</strong>nju.<br />

Za dejavnosti, ki prinašajo več<strong>je</strong><br />

tvegan<strong>je</strong>, moramo narediti izpit.<br />

JE BOLJ NEVARNO<br />

KOLO ALI TELEFON?<br />

Preden bi dali na glasovan<strong>je</strong>, ali <strong>je</strong> bolj<br />

nevarna uporaba kolesa ali telefona,<br />

poglejmo, kaj lahko prinaša uporaba<br />

telefona oz. kolesa in v čem <strong>je</strong> oz. bi bil<br />

smisel izpitov.<br />

• Izogiban<strong>je</strong> nevarnim situacijam: Pri<br />

vožnji s kolesom se <strong>je</strong> treba naučiti<br />

izogibanja in preprečevanja nevarnih<br />

situacij. Podobno lahko otroci<br />

na internetu naletijo na neprimerne<br />

vsebine, kot so različne oblike nasilja,<br />

laži, pornografi<strong>je</strong>, kraja identitete …<br />

Treba bi jih bilo naučiti, kako se lahko<br />

izogibajo tudi takšnim nevarnim<br />

situacijam.<br />

• Vpliv na duševno zdrav<strong>je</strong>: Kolesar<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

načeloma pozitivno vpliva na

VZGOJA<br />

53<br />

duševno zdrav<strong>je</strong>. Je pa res, da se moramo<br />

tudi pri vožnji s kolesom učiti<br />

varne uporabe in preprečevanja nesreč.<br />

Tudi <strong>za</strong> uporabo telefona bi bilo<br />

dobro uvesti izobraževan<strong>je</strong> o tem,<br />

kako uporabljati digitalno tehnologijo<br />

tako, da ne bi škodila našemu<br />

zdravju. Danes <strong>je</strong> namreč že precej<br />

jasno, da prekomerna uporaba pametnih<br />

telefonov pri otrocih lahko<br />

povzroča anksioznost, depresijo in<br />

druge psihične težave.<br />

• (Spletna) varnost in <strong>za</strong>sebnost: Pri<br />

kolesarskem izpitu moramo poznati<br />

pravila o cestnem prometu. V teoriji<br />

se sicer otrokom ver<strong>je</strong>tno ta pravila<br />

ne zdijo tako zelo pomembna, ampak<br />

odrasli vemo, da lahko <strong>za</strong>radi njihovega<br />

neupoštevanja kaj kmalu pride<br />

do tragičnih posledic. Prav tako <strong>je</strong><br />

ver<strong>je</strong>tno, da marsikateri otrok ne razume,<br />

kako dragocene so informaci<strong>je</strong>,<br />

ki jih deli na spletu (roko na srce,<br />

tudi marsikatera odrasla oseba tega<br />

še ne razume), saj lahko vodijo do hudih<br />

posledic.<br />

• Socialne veščine: Pri kolesar<strong>je</strong>nju<br />

<strong>je</strong> zelo pomembno opazovati druge<br />

udeležence v prometu in ohranjati<br />

dogovor<strong>je</strong>n odnos do njih. Pametni<br />

telefoni sicer omogočajo povezovan<strong>je</strong>,<br />

ampak prekomerna uporaba lahko<br />

omeji razvoj socialnih veščin. Izobraževan<strong>je</strong><br />

o uravnoteženi uporabi<br />

tehnologi<strong>je</strong> bi moralo vzgajati <strong>za</strong> empatičnost<br />

otrok do bližnjih tu in sedaj.<br />

NE BODIMO<br />

PASIVNI OPAZOVALCI<br />

Zanimivo bi bilo raziskati, koliko težav<br />

v današn<strong>je</strong>m času povzročijo kolesa<br />

in koliko digitalne naprave. To <strong>je</strong> sicer<br />

težko meriti, bilo bi pa smiselno, saj se<br />

uporabe pametnih telefonov in drugih<br />

digitalnih naprav lotevamo precej bolj<br />

nesistematično kot kolesar<strong>je</strong>nja.<br />

Področ<strong>je</strong>, ki ga odpira uporaba pametnih<br />

telefonov in drugih digitalnih<br />

naprav, <strong>je</strong> tako zelo široko in težko obvladljivo,<br />

da se tega ra<strong>je</strong> ne lotimo. Toda<br />

naša pasivna drža prinaša negativne<br />

posledice predvsem našim otrokom;<br />

tem, ki jih imamo najra<strong>je</strong> in jim želimo<br />

najboljše.<br />

Obstaja pa nekaj primerov dobre<br />

prakse v manjših skupnostih in družinah,<br />

ki so spodbudne in iz katerih<br />

se morda lahko tudi mi česa naučimo.<br />

Predvsem ko vidimo, da <strong>je</strong> odgovorna<br />

uporaba pametnih naprav mogoča.<br />

V nadal<strong>je</strong>vanju najprej poglejmo<br />

vase in na svo<strong>je</strong> ravnan<strong>je</strong>. Ko namreč<br />

Kako spremljam in omeju<strong>je</strong>m čas,<br />

ki ga otroci preživijo pred <strong>za</strong>sloni?<br />

SPODBUDA K RAZMISLEKU<br />

• Kako pogosto preverjam varnostne<br />

nastavitve na napravah, ki jih uporabljajo<br />

otroci? Kako otroci to doživljajo?<br />

Bi želel na tem področju kaj<br />

spremeniti?<br />

• Ali imamo v družini oz. skupnosti določene<br />

dneve ali ure, ko so vse naprave<br />

izključene in namenjamo čas skupnim<br />

(družinskim) aktivnostim?<br />

• Kako spremljam in omeju<strong>je</strong>m čas, ki<br />

ga otroci preživijo pred <strong>za</strong>sloni?<br />

• V kolikšni meri poznam vsebine, ki jih<br />

otroci spremljajo pred ekrani? Kako<br />

pogosto se z njimi o tem pogovarjam?<br />

• Kako spodbujam otroke k dejavnostim,<br />

ki ne vključu<strong>je</strong>jo tehnologi<strong>je</strong>? Kaj<br />

pa sebe? Kolikšen del časa namenjam<br />

tem dejavnostim?<br />

• Kakšen <strong>je</strong> moj odnos na področju<br />

uporabe digitalne tehnologi<strong>je</strong>? Kako<br />

pogosto se iskreno pogovorimo o vsebini<br />

in pravilih, ki vključu<strong>je</strong>jo uporabo<br />

digitalne tehnologi<strong>je</strong>?<br />

• Kako vzgajam otroke na področju<br />

varne uporabe spleta? V kolikšni meri<br />

sem že uspel otroke naučiti kritičnega<br />

razmišljanja in pri čem imam občutek,<br />

da <strong>je</strong> stvar še precej v povojih oz. ni šla<br />

v najboljšo smer?<br />

• Pri čem sem miren in <strong>za</strong>dovol<strong>je</strong>n<br />

glede uporabe digitalne tehnologi<strong>je</strong><br />

in verjamem, da <strong>je</strong> to pri nas zelo v<br />

redu ure<strong>je</strong>no?<br />

• Katerim aplikacijam in orod<strong>je</strong>m <strong>za</strong>upam<br />

in verjamem, da mi pomagajo<br />

rasti v boljšo osebo?<br />

poznamo sebe in vidimo situacijo<br />

takšno, kot <strong>je</strong>, lahko sprejmemo odločitev<br />

<strong>za</strong> naprej. Morda bomo ob kakšnem<br />

vprašanju že dobili tudi odgovor oz.<br />

smernico <strong>za</strong> ravnan<strong>je</strong>.<br />

POTREBNA JE DOSLEDNOST<br />

Skrb <strong>za</strong> varno in zdravo uporabo moderne<br />

tehnologi<strong>je</strong> pri vzgoji otrok <strong>je</strong><br />

kompleksna naloga, ki <strong>za</strong>hteva o<strong>za</strong>veščenost<br />

in doslednost staršev in<br />

drugih vzgojitel<strong>je</strong>v. Z <strong>za</strong>vedan<strong>je</strong>m le-<br />

-tega se bomo v prihodnjih člankih<br />

posvetili obravnavi omen<strong>je</strong>nih tem in<br />

ponudili konkretne nasvete in strategi<strong>je</strong><br />

<strong>za</strong> uspešno soočan<strong>je</strong> s temi izzivi.<br />

Ne stremimo k temu, da bi uspeli najti<br />

popolno rešitev <strong>za</strong> vse. Trdno pa verjamemo,<br />

da se <strong>je</strong> vredno potruditi in<br />

učiti ne glede na težavne situaci<strong>je</strong>, s<br />

katerimi se vsi soočamo.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

54<br />

VZGOJA<br />

ERIKA AŠIČ<br />

Vsakdo <strong>je</strong> edinstven<br />

IN NEPONOVLJIV<br />

Med 2. svetovno vojno <strong>je</strong> bilo človekovo dostojanstvo do konca poteptano. Kdor <strong>je</strong><br />

samostojno razmišljal, ustvarjal, bil razgledan – ali če <strong>je</strong> bilo to potencialno možno – <strong>je</strong><br />

bil problematičen. Zahtevana <strong>je</strong> bila popolna ubogljivost in skladnost s točno določenim<br />

režimom. To pa se ne u<strong>je</strong>ma z osnovnim konceptom človekovega dostojanstva.<br />

Tako kot med vsako <strong>je</strong> bilo tudi<br />

med 2. svetovno vojno človekovo<br />

dostojanstvo do konca<br />

poteptano. Ljud<strong>je</strong> so bili preganjani<br />

in/ali ubiti, bodisi <strong>za</strong>radi zgodovinskega<br />

izvora (npr. Žid<strong>je</strong>, Romi), svo<strong>je</strong>ga<br />

stanu (kmet<strong>je</strong>, pod<strong>je</strong>tniki, obrtniki,<br />

trgovci), samostojnega razmišljanja in<br />

svo<strong>je</strong>ga znanja (intelektualci, učitelji),<br />

bodisi religi<strong>je</strong> (verniki, duhovniki, redovnice).<br />

Kdor <strong>je</strong> samostojno razmišljal,<br />

ustvarjal, bil razgledan – ali če <strong>je</strong> bilo to<br />

potencialno možno – <strong>je</strong> bil problematičen.<br />

Zahtevana <strong>je</strong> bila popolna ubogljivost<br />

in skladnost s točno določenim<br />

režimom – tako v dejanjih in besedah<br />

kot v mislih.<br />

POTEPTANO ČLOVEKOVO<br />

DOSTOJANSTVO<br />

Človek <strong>je</strong> nekaj veljal samo, če <strong>je</strong> izpoln<strong>je</strong>val<br />

določene pogo<strong>je</strong>. To pa se ne<br />

u<strong>je</strong>ma z osnovnim konceptom človekovega<br />

dostojanstva: človek <strong>je</strong> enkratna,<br />

neponovljiva, ne<strong>za</strong>menljiva oseba, <strong>za</strong>to<br />

<strong>je</strong> vredna brezpogojnega spoštovanja<br />

(Ramovš, Sožit<strong>je</strong> v družini, 2017). Kljub<br />

zmotam, napakam ali bolezni vsak človek<br />

še vedno ohrani svo<strong>je</strong> dostojanstvo:<br />

»Tudi če bi kdo bil v tako slabem položaju,<br />

da ne bi mogel narediti česar koli<br />

koristnega, kljub temu ne bi izgubil ne<br />

svo<strong>je</strong>ga dostojanstva ne smiselnosti<br />

svo<strong>je</strong>ga obstajanja.« (Lukas, Osnove logoterapi<strong>je</strong>,<br />

2017)<br />

NAŠLI SO POT<br />

Ustavimo se pri treh sodobnikih, ki so<br />

izkusili grozote 2. svetovne vojne, jih<br />

preživeli ter v svo<strong>je</strong>m trpl<strong>je</strong>nju uspeli<br />

uzreti smisel ter oblikovali pomembne<br />

koncepte <strong>za</strong> temeljne živl<strong>je</strong>njske smernice<br />

ter strokovno delo: Viktor Frankl<br />

(1905–1997) z Dunaja, Ruth C. Cohn<br />

(1912–2010) iz Berlina, oba judovskega<br />

porekla, ter Franc Pediček (1922–2008)<br />

s slovenskega področja.<br />

Frankl, Cohn in Pediček so vsak na<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

svoj način izkusili kraten<strong>je</strong> človekovega<br />

dostojanstva, toda vsi tri<strong>je</strong> so s svojo voljo<br />

do živl<strong>je</strong>nja in z znan<strong>je</strong>m skušali človeku<br />

vrniti dostojanstvo ter so s svojim<br />

strokovnim delom nenehno opo<strong>za</strong>rjali<br />

nanj. Vsak v svo<strong>je</strong>m prostoru so razvijali<br />

strokovno znan<strong>je</strong>, koncepte in načine<br />

<strong>za</strong> spoštovan<strong>je</strong> celovitega človeškega<br />

bitja, pri tem pa tudi svojo človeško plat.<br />

1. Viktor Frankl (1905–1997)<br />

Viktor Frankl <strong>je</strong> bil ro<strong>je</strong>n na Dunaju, v<br />

družini z judovskim poreklom. Izobraževati<br />

se <strong>je</strong> <strong>za</strong>čel med prvo svetovno<br />

vojno, v obdobju velike revščine. Bil<br />

<strong>je</strong> pove<strong>za</strong>n s Freudom in Adler<strong>je</strong>m, a<br />

so se njihove poti razšle. Ustanovil <strong>je</strong><br />

svetovalni center <strong>za</strong> mladostnike na<br />

Dunaju, pozne<strong>je</strong> še v drugih mestih.<br />

Po diplomi <strong>je</strong> delal v več klinikah, leta<br />

1937 pa <strong>je</strong> kot specialist nevrologi<strong>je</strong> in<br />

psihiatri<strong>je</strong> odprl <strong>za</strong>sebno ambulanto. S<br />

Hitler<strong>je</strong>vim prevzemom Avstri<strong>je</strong> se <strong>je</strong><br />

Franklovo delo prekinilo. Preživel <strong>je</strong> tri<br />

koncentracijska taborišča, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> gledal<br />

smrti neposredno v oči. Izgubil <strong>je</strong> ženo,<br />

Viktor Frankl <strong>je</strong> kljub svo<strong>je</strong>mu<br />

trpl<strong>je</strong>nju v taboriščih<br />

in izgubah najdražjih<br />

ohranil voljo do smisla.<br />

www.franklzentrum.org<br />

starše, brata, kariero. Leta 1945 se <strong>je</strong><br />

vrnil na Dunaj.<br />

Je utemeljitelj logoterapi<strong>je</strong> in tret<strong>je</strong><br />

dunajske šole (prvi dve: Freud in Adler).<br />

Pre<strong>je</strong>l <strong>je</strong> 29 častnih doktoratov, n<strong>je</strong>gove<br />

knjige so prevedene v skoraj vse svetovne<br />

<strong>je</strong>zike. 25 let <strong>je</strong> bil predstojnik<br />

Nevrološke poliklinike na Dunaju, po<br />

habilitaciji <strong>je</strong> prevzel Katedro <strong>za</strong> nevrologijo<br />

in psihiatrijo na Univerzi na Dunaju,<br />

k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> predaval do svo<strong>je</strong> upokojitve<br />

(1995). Imel <strong>je</strong> množico predavanj<br />

na univer<strong>za</strong>h po vsem svetu. Kljub svo<strong>je</strong>mu<br />

trpl<strong>je</strong>nju v taboriščih in izgubah<br />

najdražjih <strong>je</strong> ohranil voljo do smisla.<br />

Frankl <strong>je</strong> na človeka gledal kot na<br />

nedeljivo celoto telesne, duševne in<br />

duhovne razsežnosti. Zanj <strong>je</strong> bil človek<br />

edinstveno, v sebi pove<strong>za</strong>no bit<strong>je</strong>.<br />

Če na človeka gledamo le z vidika ene<br />

razsežnosti, ga po Franklovem mnenju<br />

razosebimo, mu v<strong>za</strong>memo dostojanstvo.<br />

Sprememba na eni razsežnosti<br />

povzroči spremembo tudi na drugih<br />

dveh. Ko imamo npr. telesno poškodbo,

VZGOJA<br />

55<br />

Bistvo človeškosti<br />

<strong>je</strong> v preseganju samega<br />

sebe, v predanosti neki<br />

nalogi ali osebi.<br />

to povzroči spremembo na duhovni in<br />

duševni ravni; če doživljamo duhovno<br />

stisko, se to odraža tudi v našem telesu<br />

in v duševnosti. Duhovno razsežnost<br />

premore le človek; gre <strong>za</strong> področ<strong>je</strong> vrednot<br />

in stališč, svobode in odgovornosti,<br />

smisla in tudi religioznosti ter<br />

odnosa do nadnaravnega. Ker <strong>je</strong> duhovna<br />

razsežnost edinstveno človeška,<br />

<strong>je</strong> »najvišja« (Frankl, Preslišani krik po<br />

smislu, 2016).<br />

Franklovo delo <strong>je</strong> temeljilo na duhovni<br />

dimenziji – v bivanjskih vprašanjih<br />

in vprašanjih vol<strong>je</strong> do smisla,<br />

svobode in odgovornosti. Postavil <strong>je</strong> tri<br />

poglavitna načela logoterapi<strong>je</strong>: volja do<br />

smisla, smisel živl<strong>je</strong>nja in svoboda vol<strong>je</strong>.<br />

Če človek ne najde in ne izpolnju<strong>je</strong><br />

smisla v svojih živl<strong>je</strong>njskih nalogah, v<br />

odnosu do sebe in drugih, ga to sčasoma<br />

privede v bivanjsko krizo oz. krizo<br />

smisla. Tako <strong>je</strong> smisel živl<strong>je</strong>nja tesno<br />

pove<strong>za</strong>n z duševnim zdrav<strong>je</strong>m ljudi.<br />

Bistvo človeškosti <strong>je</strong> »v preseganju samega<br />

sebe in pogo<strong>je</strong>v, v predanosti neki<br />

nalogi ali osebi« (Kristovič, Bivanjska<br />

varnost in duhovnost z vidika logoterapi<strong>je</strong>,<br />

2013).<br />

2. Ruth C. Cohn (1912–2010)<br />

Ruth C. Cohn <strong>je</strong> bila ro<strong>je</strong>na v Berlinu, v<br />

družini z nemško-judovskim poreklom.<br />

Med študi<strong>je</strong>m ekonomi<strong>je</strong> in psihologi<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />

leta 1933 <strong>za</strong>radi nevarnosti vojnega u<strong>je</strong>tništva<br />

prebegnila v Švico, leta 1941 pa <strong>je</strong><br />

emigrirala v ZDA. Bila <strong>je</strong> psihologinja, filozofinja,<br />

psihoterapevtka in psihoanalitičarka.<br />

Usposabljala se <strong>je</strong> na področju<br />

skupinske terapi<strong>je</strong> in gestalt terapi<strong>je</strong> ter<br />

pre<strong>je</strong>la dva častna doktorata. Leta 1974<br />

se <strong>je</strong> preselila v Evropo. Predavala <strong>je</strong> na<br />

univer<strong>za</strong>h in strokovnih srečanjih ter<br />

vodila delavnice in terapevtske skupine.<br />

Vzpostavila <strong>je</strong> metodo TCI – Theme<br />

Centered Interaction (v temo/predmet<br />

usmer<strong>je</strong>na interakcija). Leta 1966 <strong>je</strong><br />

ustanovila inštitut <strong>za</strong> izkušenjsko učen<strong>je</strong><br />

s pomočjo delavnic (Workshop Institute<br />

for Living-Learning).<br />

Cohnova se <strong>je</strong> osredotočala na celostni<br />

pristop – na osebnostno rast posameznika<br />

znotraj določenega okolja,<br />

na vprašan<strong>je</strong> pove<strong>za</strong>nosti človekovega<br />

Youtube @ivs-nurnbergfurth2695<br />

www.dlib.si<br />

Franc Pediček <strong>je</strong> v slovensko šolstvo uvedel<br />

šolsko svetovalno delo.<br />

telesa, misli, čustev in duhovnega sveta.<br />

Pomembno ji <strong>je</strong> bilo vprašan<strong>je</strong> smisla,<br />

svobode in odgovornosti ter avtonomi<strong>je</strong><br />

in pove<strong>za</strong>nosti.<br />

Cilj metode TCI <strong>je</strong> pomagati ljudem,<br />

da svo<strong>je</strong> interese in naloge odgovorno<br />

in samostojno strukturirajo<br />

ter ustvarjalno uporabljajo svo<strong>je</strong> vire.<br />

Metoda <strong>za</strong>hteva brezpogojno spoštovan<strong>je</strong><br />

vsakega posameznika ter <strong>za</strong>govarja<br />

živl<strong>je</strong>njsko oz. izkušenjsko učen<strong>je</strong>.<br />

Osnovni elementi metode TCI so<br />

štir<strong>je</strong> faktorji, ki so med seboj pove<strong>za</strong>ni<br />

in enako pomembni: jaz, mi, predmet<br />

(naloga) in kontekst. Med njimi obstaja<br />

dinamično ravnoves<strong>je</strong>, ki omogoča učen<strong>je</strong><br />

in rast. Opredeli tri osnovna načela:<br />

(1) posameznik <strong>je</strong> psihobiološka enota,<br />

<strong>je</strong> avtonomen in hkrati soodvisen; (2)<br />

vsa živa bitja si <strong>za</strong>služijo spoštovan<strong>je</strong>;<br />

(3) svobodno odločan<strong>je</strong> poteka znotraj<br />

<strong>za</strong>časnih notranjih in zunanjih meja.<br />

Opredeli tudi dva postulata oz. trditvi:<br />

(1) vsak naj bo sam svoj »chairperson«<br />

(vodja), s tem da upošteva druge ljudi,<br />

sebe in okoliščine ter na podlagi tega<br />

odgovorno spre<strong>je</strong>ma odločitve; (2) ko<br />

pride motnja, težava, se <strong>je</strong> treba z njo<br />

prednostno ukvarjati ter jo vzeti kot<br />

priložnost in ne oviro (Cohn, Living-Learning<br />

Encounters: The Theme-Centered<br />

Interactional Method, 1971).<br />

3. Franc Pediček (1922–2008)<br />

Franc Pediček <strong>je</strong> bil ro<strong>je</strong>n v Malečniku<br />

(Sv. Peter) pri Mariboru, v slovenski<br />

družini. Obiskoval <strong>je</strong> klasično gimnazijo<br />

v Mariboru, pred <strong>za</strong>četkom 2. svetovne<br />

vojne <strong>je</strong> pri<strong>šel</strong> v Ljubljano in nadal<strong>je</strong>val<br />

šolan<strong>je</strong>. Med vojno <strong>je</strong> doživel<br />

grozote taborišč na Turjaku, v Kočevju,<br />

Vetrinju in na Teharjah. Fizično <strong>je</strong> bil<br />

na robu smrti. Po vojni <strong>je</strong> pri dr. Gogali<br />

doštudiral pedagogiko.<br />

Vse živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> delal na področju<br />

vzgo<strong>je</strong> »kot učitelj in svetovalec v gimnazijah,<br />

kot priljubl<strong>je</strong>n predavatelj<br />

študentom, učitel<strong>je</strong>m in staršem, kot<br />

znanstvenik in ploden ustvarjalec teoretičnih<br />

in praktičnih knjig, člankov<br />

in referatov« (Ramovš, Uvodnik (Kakovostna<br />

starost), 2008). V slovensko šol-<br />

Ruth Cohn <strong>za</strong>hteva brezpogojno<br />

spoštovan<strong>je</strong> vsakega posameznika<br />

ter <strong>za</strong>govarja živl<strong>je</strong>njsko,<br />

izkušenjsko učen<strong>je</strong>.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

56<br />

VZGOJA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

»Tudi če bi kdo bil v tako slabem<br />

položaju, da ne bi mogel narediti<br />

česar koli koristnega, kljub<br />

temu ne bi izgubil ne svo<strong>je</strong>ga<br />

dostojanstva ne smiselnosti<br />

svo<strong>je</strong>ga obstajanja.« (Lukas)<br />

stvo <strong>je</strong> uvedel šolsko svetovalno delo.<br />

Sistematično <strong>je</strong> snoval in teoretično<br />

utemel<strong>je</strong>val celostno pedagogiko: celovito<br />

antropogogiko, pedagogiko, hebegogiko,<br />

andragogiko in gerontogogiko<br />

ter tanatogogiko (soočan<strong>je</strong> z minljivostjo,<br />

ovirami).<br />

Pediček <strong>je</strong> ostro in vztrajno nasprotoval<br />

tezi, da <strong>je</strong> človek v funkciji<br />

družbe. Prav tako <strong>je</strong> nasprotoval konceptu<br />

vsestransko razvite osebnosti.<br />

Obo<strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo v tistem času s strani politike<br />

vodena te<strong>za</strong> oz. smernica celotnega<br />

družbenega živl<strong>je</strong>nja, še posebej<br />

šolskega. Toda Pediček <strong>je</strong> <strong>za</strong>sledoval<br />

smoter vzgo<strong>je</strong>, <strong>za</strong>govarjal <strong>je</strong> celosten<br />

pogled na človeka (ki <strong>je</strong> znotraj sebe<br />

pove<strong>za</strong>n in ne sestavl<strong>je</strong>n).<br />

Po letu 1971, ko <strong>je</strong> na pedagoškem<br />

kongresu na Bledu svo<strong>je</strong> poglede jasno<br />

izrazil, <strong>je</strong> bil deležen cenzure v pisanju,<br />

prepovedano mu <strong>je</strong> bilo predavati, na<br />

voljo so mu bile le »obrobne« službe.<br />

Kljub temu <strong>je</strong> ustvarjal in zgradil pomembne<br />

premike na psihološkem, antropološkem<br />

in pedagoškem področju<br />

(Ramovš, Antropološka pedagogika in<br />

Franc Pediček, 2013). Postavil <strong>je</strong> kritike<br />

t. i. Gabrove prenove šole (1996–1999)<br />

na treh ravneh: metodološko-procesne<br />

S svojim živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m, z<br />

nenehnimi stiki z ljudmi<br />

ter trdim znanstvenim in<br />

praktičnim delom so skušali<br />

vrniti človeku dostojanstvo.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

(šolsko delo <strong>je</strong> bilo v omen<strong>je</strong>ni prenovi<br />

podre<strong>je</strong>no izključevalnosti interdisciplinarnega<br />

vidika, enostranskemu totalitarizmu),<br />

vsebinsko-inovacijske (črtan<strong>je</strong><br />

vrednostne vzgo<strong>je</strong> iz VIZ-procesa,<br />

poudarjan<strong>je</strong> informacijskega znanja) in<br />

organi<strong>za</strong>cijsko-funkcionalne (podrejan<strong>je</strong><br />

šole birokratizmu) (Pediček, Ob<br />

prenovi šole, 1998). Pripravil <strong>je</strong> na znanstvenih<br />

podlagah temel<strong>je</strong>če smernice<br />

<strong>za</strong> prenovo šole na Slovenskem ter jih<br />

izredno natančno opredelil v delih Pedagogika<br />

danes (1992) in Edukacija danes<br />

(1994).<br />

KLJUČNE STIČNE TOČKE<br />

KREPIJO ČLOVEKOVO<br />

DOSTOJANSTVO<br />

Frankl, Cohn in Pediček so s svojim živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m,<br />

z nenehnimi stiki z ljudmi ter<br />

s trdim znanstvenim in praktičnim delom<br />

skušali človeku vrniti dostojanstvo.<br />

Živeli so v istem obdobju, ampak na<br />

različnih koncih sveta. Med njimi lahko<br />

najdemo kar nekaj skupnih točk:<br />

• Celosten pogled na človeka, pri čemer<br />

ne gre <strong>za</strong> vsoto nekih lastnosti<br />

in danosti, temveč <strong>za</strong> integrirano,<br />

celovito, v sebi pove<strong>za</strong>no in nedeljivo<br />

osebnost.<br />

• Poudarek na smiselnosti živl<strong>je</strong>nja,<br />

dela, odnosov, kar da<strong>je</strong> človeku moč;<br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> samo po sebi smiselno,<br />

vsakdo naj vsakodnevno išče in živi<br />

smisle v vsakdanjih nalogah, ki mu<br />

jih da<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />

• Pomen svobode in osebne odgovornosti<br />

– posameznik (naj) ima svobodo<br />

izbire, vendar so odločitve tudi odgovornost,<br />

s tem pove<strong>za</strong>ne pa posledice.<br />

• Zavedali so se pomena vzgo<strong>je</strong> ter na<br />

tem področju delovali.<br />

• S terapevtskim oz. pedagoškim delom<br />

so mnogim pomagali vrniti<br />

dostojanstvo; pomagali so krepiti<br />

duševno zdrav<strong>je</strong>, samospoštovan<strong>je</strong><br />

in sposobnost soočanja z različnimi<br />

živl<strong>je</strong>njskimi situacijami.<br />

• Poudarjali so pomen pove<strong>za</strong>nosti<br />

med ljudmi, skrb posameznika <strong>za</strong><br />

družbo in soodgovornost.<br />

• Bili so široko razgledani in so imeli<br />

znan<strong>je</strong> različnih strokovnih disciplin.<br />

Ustvarili so nove koncepte dela ter<br />

vrsto strokovnih in znanstvenih del.<br />

• Prispevali so pomemben delež tudi<br />

na področju šolstva in izobraževanja<br />

učitel<strong>je</strong>v.<br />

ZA ŽIVLJENJE<br />

Frankl, Cohn in Pediček so doživljali<br />

stiske vojnih in povojnih grozot, ome<strong>je</strong>no<br />

jim <strong>je</strong> bilo strokovno delo, <strong>za</strong>to ker ni<br />

bilo v skladu s takratno politiko. Toda<br />

našli so pot, borili so se <strong>za</strong> človeka, <strong>za</strong><br />

spoštovan<strong>je</strong> n<strong>je</strong>govega dostojanstva, <strong>za</strong><br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. V tesni pove<strong>za</strong>nosti z ljudmi<br />

in jasnem prepričanju, da <strong>je</strong> človek celostno<br />

bit<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> že <strong>za</strong>radi tega, ker <strong>je</strong><br />

človek, vreden vsega spoštovanja, so<br />

oblikovali strokovne podlage, ki so še<br />

v današn<strong>je</strong>m času (ali pa posebej sedaj)<br />

tiste, iz katerih se lahko vsi učimo ter<br />

jim sledimo. Tega <strong>za</strong>vedanja smo v času,<br />

ko doživljamo never<strong>je</strong>tno iskan<strong>je</strong> načinov,<br />

kako bi človeka ubijali (trenutno<br />

npr. splav, evtanazija, droge, digitalna<br />

tehnologija …), zelo potrebni.

Priporočilo<br />

P. DR.<br />

ANDRAŽ ARKO<br />

IMDB.COM<br />

Tam so ZMAJI<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

Jožefmarija Escrivá de Balaguer se <strong>je</strong> rodil 9. januarja 1902 v Barbastru v Španiji.<br />

Kot duhovnik <strong>je</strong> 2. oktobra 1928 prepoznal Božji klic, naj ustanovi Opus Dei, 1943 pa<br />

še duhovniško družbo Svetega križa. Od leta 1946 <strong>je</strong> v Rimu deloval v več vatikanskih<br />

dikasterijih in postal papeški prelat. Umrl <strong>je</strong> 26. junija 1975. Papež Janez Pavel II.<br />

ga <strong>je</strong> leta 1992 razglasil <strong>za</strong> svetega. Godu<strong>je</strong> 26. junija.<br />

57<br />

Novinar Roberto Torres <strong>za</strong>čne<br />

leta 1982 raziskovati živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

svetniškega kandidata<br />

Escrivája, s katerim <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gov<br />

oče Manolo prijatel<strong>je</strong>val v otroških letih.<br />

Zdaj ostareli Manolo, ki <strong>je</strong> še vedno<br />

odtu<strong>je</strong>n od sina Roberta, čeprav se že<br />

počasi poslavlja s sveta, <strong>za</strong>čne pripovedovati<br />

otroške spomine. Vrne se v<br />

leto 1911, ko sta se z Escrivá<strong>je</strong>m igrala<br />

in potikala po njihovi tovarni čokolade,<br />

k<strong>je</strong>r ju <strong>je</strong> nenavadni direktor Honorio<br />

povabil tudi <strong>za</strong> preizkuševalca okusov.<br />

Toda s finančnim propadom tovarne <strong>je</strong><br />

propadlo tudi njuno prijateljstvo ...<br />

Režiser in scenarist Roland Joffé<br />

izhodišče zgodbe postavi v (sicer izmišl<strong>je</strong>no)<br />

tovarno čokolade Escrivá<strong>je</strong>vih,<br />

k<strong>je</strong>r direktor Honorio malemu Escriváju<br />

poda duhovno lekcijo ob kakavovem<br />

zrnu: »S potrpežljivostjo, znan<strong>je</strong>m, trudom<br />

in ljubeznijo bo dalo to zrno božanski<br />

okus, ki izvira od znotraj … Ampak<br />

– nima vsak okusa <strong>za</strong> božansko.«<br />

Jožefmarija ga očitno ima, <strong>za</strong>to bo<br />

moral skozi bo<strong>je</strong> in preizkušn<strong>je</strong> (Tam<br />

so zmaji!), da bo v n<strong>je</strong>m dozorel okus po<br />

Bogu. Sad tega bo Opus Dei. Jožefmarija<br />

in n<strong>je</strong>gov mladostni prijatelj Manolo sta<br />

na duhovni ravni prika<strong>za</strong>na kot Abel in<br />

Kajn, prvi prepo<strong>je</strong>n z Bogom in preprosto<br />

vdan v preganjan<strong>je</strong> in tudi pokor<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

z bičan<strong>je</strong>m, drugi kot izdajalec v bratomorni<br />

državljanski vojni.<br />

Manolo, ki <strong>je</strong> izmišl<strong>je</strong>n lik, naj bi nosil<br />

dramaturško težo filma, a mu to ne uspe.<br />

Zanimiva, karizmatična in resnična zgodovinska<br />

osebnost Jožefmari<strong>je</strong> Escrivája<br />

<strong>je</strong> nek<strong>je</strong> na stranskem tiru pripovedi, v<br />

pričakovanju, da bo <strong>za</strong>sijala v svoji slavi,<br />

kar pa se ne zgodi. Zgodba se namreč<br />

<strong>za</strong>pleta v Manolovi tragičnosti, o kateri<br />

se Escriváju sploh ne sanja.<br />

Film tako še zdaleč<br />

ni biografija o ustanovitelju<br />

gibanja Opus Dei,<br />

čeprav so n<strong>je</strong>govi člani<br />

sodelovali kot producenti<br />

in svetovalci.<br />

Režiser Joffé, ki se<br />

<strong>je</strong> 1986 podpisal pod<br />

slovito dramo Misijon,<br />

pred gledalca ponovno<br />

postavlja kontrast med<br />

junaškim duhovnikom<br />

in pokvar<strong>je</strong>nim vojakom,<br />

med njima pa se<br />

zvrsti raznobarvna paleta<br />

nenavadnih likov:<br />

od sprevodnika v metroju,<br />

lepe madžarske<br />

parti<strong>za</strong>nke, pa vse do<br />

nenavadne psihiatrične<br />

bolníce. Ob tem pa se<br />

zdi, da nas s pripovedjo<br />

o svetniku želi spomniti,<br />

da z odpuščan<strong>je</strong>m<br />

vedno osvobodiš sebe<br />

in da nismo vsi svetniki.<br />

Vsi pa smo sposobni<br />

to postati. <br />

O FILMU:<br />

• naslov: Tam so zmaji (There Be<br />

Dragons)<br />

• čas trajanja: 122 minut<br />

• država in leto: Španija, ZDA in<br />

Argentina, 2011<br />

• režija: Roland Joffé<br />

• igralska <strong>za</strong>sedba: Charlie Cox,<br />

Wes Bentley, Olga Kurylenko,<br />

Rodrigo Santoro<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

Naslov filma izvira iz opozoril na<br />

starih zeml<strong>je</strong>vidih – hic sunt dracones<br />

(tukaj so zmaji) – s katerimi<br />

so bila označena nevarna ali neznana<br />

območja.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG – <strong>za</strong>radi prizorov vojne, streljanja<br />

in nasilja naj si otroci ogledajo<br />

film v spremstvu staršev.<br />

DOSTOPNOST:<br />

There Be Dragons | Xumo Play<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

58<br />

SLEDI MOJIH POTI<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

Država mora takoj<br />

UVESTI PASJI DAVEK<br />

Nujno bi morali imeti ministrstvo <strong>za</strong> pse. Ko <strong>je</strong> zdajšnji »sončni kralj« nastopil svoj<br />

mandat, <strong>je</strong> izjavil, da eno ali dvo<strong>je</strong> ali tro<strong>je</strong> ministrstev več pripomore samo k napredku<br />

v državi. Ministrstvo <strong>za</strong> pse bi naslavljalo težave s psi, koordiniralo dejanja z drugimi<br />

ministrstvi, se udeleževalo pasjih procesij in obiskovalo države z eksotičnimi pasmami<br />

psov. Za vse pse pa naj se po vzoru drugih držav uvede še pasji davek.<br />

Vstajam sorazmerno zgodaj,<br />

navadno pred peto. Všeč mi <strong>je</strong><br />

pregovor: Dan se išče zjutraj.<br />

Na mojo žalost <strong>je</strong> dan ob mo<strong>je</strong>m<br />

vstajanju svetel samo v tem času,<br />

sicer pa ga moram <strong>za</strong>četi s temo. In ker<br />

se povzpnem skoraj vsak dan na Sv. Primoža<br />

nad <strong>Kam</strong>nikom, navadno po <strong>za</strong>jtrku<br />

<strong>za</strong>vi<strong>je</strong>m <strong>za</strong> urico ali dve v kabinet,<br />

k<strong>je</strong>r napišem kaj krajšega ali pa <strong>za</strong>stavim<br />

novo poglav<strong>je</strong>. Zjutraj <strong>je</strong> človek pač svež.<br />

Kot star radi<strong>je</strong>c, ki <strong>je</strong> prebil na RTV<br />

SLO vse svo<strong>je</strong> delovno obdob<strong>je</strong>, se še vedno<br />

prebujam ob prvem programu Radia<br />

Slovenija. Čez dan pa z vesel<strong>je</strong>m preskočim<br />

na Radio Ognjišče ali Radio Veseljak.<br />

V <strong>za</strong>dnjih letih <strong>je</strong> namreč Prvi izgubil nacionalno<br />

podobo in nas že navsezgodaj<br />

– posebno nas, starejše – <strong>za</strong>čne prebujati<br />

z najbolj kričečo in razbijaško <strong>za</strong>hodno<br />

glasbo. Vmes pa so na Prvem vendarle<br />

dobre informaci<strong>je</strong> in <strong>za</strong>nimive odda<strong>je</strong>.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024<br />

Pes <strong>je</strong> pri mnogih ženskah<br />

postal nadomestek <strong>za</strong><br />

moškega, velikokrat tudi <strong>za</strong><br />

otroka. Slišati <strong>je</strong>, da nekatere<br />

ženske uporabljajo pse<br />

celo <strong>za</strong> ljubimce.<br />

DUHOVNA MISEL<br />

Pred časom sem deset pred šesto z vesel<strong>je</strong>m<br />

prisluhnil duhovni misli znanega<br />

avtorja, ki se <strong>je</strong> skorajda razburil<br />

nad dekleti in ženskami v zvezi – s psi.<br />

Omenil <strong>je</strong>, da si veliko mlajših žensk<br />

namesto otroka ra<strong>je</strong> omisli psa. Osebno<br />

menim, da <strong>je</strong> to po eni strani razumljivo,<br />

saj psi ne govorijo, ne tečnarijo in se<br />

nasploh vedejo ponižno. Mnogi mladci<br />

pa so danes podvrženi predvsem žuranju<br />

in ignoriranju nasprotnega spola.<br />

Še posebej <strong>je</strong> to prišlo na dan, ko so antropologi<br />

ugotovili, da <strong>je</strong> spolov kar sto.<br />

Vsako jutro ob pogledu v ogledalo izbereš,<br />

katerega spola boš tisti dan.<br />

Pričakoval sem, da bo glede te duhovne<br />

misli nastal direndaj. A ker ob<br />

5.50 očitno večina nevladnih organi<strong>za</strong>cij<br />

še spi, se ni zgodilo nič. Duhovna misel<br />

pa se mi <strong>je</strong> kljub temu močno <strong>za</strong>re<strong>za</strong>la<br />

v pod<strong>za</strong>vest in sem o n<strong>je</strong>j premišl<strong>je</strong>val<br />

še vso pot na Sv. Primoža. Avtor ima<br />

vsekakor prav: pes <strong>je</strong> pri mnogih ženskah<br />

postal nadomestek <strong>za</strong> moškega,<br />

velikokrat tudi <strong>za</strong> otroka. Slišati <strong>je</strong> tudi,<br />

da nekatere ženske uporabljajo pse celo<br />

<strong>za</strong> ljubimce, kar pa <strong>je</strong> že višja stopnja<br />

uporabnosti pas<strong>je</strong> naklon<strong>je</strong>nosti.<br />

DOBRO JUTRO, DOBER DAN<br />

Ko se vzpenjam na Sv. Primoža, vedno<br />

srečam vsaj ducat podobnih jutranjih<br />

gorečnežev. Z večino se že poznamo in<br />

z vsakim spregovorim nekaj besed. Bolj<br />

ali manj ustal<strong>je</strong>n planinski pozdrav pa<br />

<strong>je</strong> »Živjo!«, ker mora biti pač tisti, ki<br />

gre navsezgodaj v hrib, predvsem živ.<br />

Tu in tam naletim na šolnika, ki si<br />

predstavlja, da smo tudi vsi starčki še<br />

vedno učenci, <strong>za</strong>to me kot po pravilu<br />

pozdravi z »Zdravo«.<br />

Prav na dan, ko sem poslušal duhovno<br />

misel o psih in otrocih, sem srečal<br />

mlajšo žensko, ki <strong>je</strong> imela na vrvici kar<br />

tri živahne psičke. Bilo <strong>je</strong> videti, kot bi<br />

jih peljala na Sv. Primoža na pašo, kajti<br />

Moj kuža <strong>je</strong> bil sicer pohleven<br />

družinski član, ki pa <strong>je</strong> – o gro<strong>za</strong>!<br />

– večji del živl<strong>je</strong>nja prebil zunaj.

SLEDI MOJIH POTI<br />

59<br />

Pes <strong>je</strong> v bistvu udomačen<br />

volk, človekov prijatelj pa<br />

že več tisoč let.<br />

vsi tri<strong>je</strong> so jo vlekli naprej, ona pa se <strong>je</strong><br />

močno trudila, da bi jim sledila. Ker <strong>je</strong><br />

prej na tej poti še nisem srečal, sem jo<br />

seveda prav prisrčno pozdravil.<br />

»Dober dan!« sem vzneseno <strong>za</strong>klical,<br />

nekoliko tudi <strong>za</strong>to, da bi jo uvedel v<br />

naše svetoprimoške navade.<br />

Ona pa nič.<br />

»Dober dan!« sem pozdravil še<br />

enkrat, ona pa še naprej nič.<br />

Gospo s psički sem glede na n<strong>je</strong>no<br />

neodzivnost hotel vprašati, ali <strong>je</strong> sploh<br />

hodila v vrtec ali vsaj v prvi razred, saj<br />

tam otroke na veliko učijo pozdravljanja.<br />

A ker <strong>je</strong> s psi odbrzela naprej, nisem<br />

utegnil niti tega.<br />

Pač pa sem – ko sem se obrnil in vse<br />

štiri ošvrknil z malce zoprnim pogledom<br />

– opazil, da <strong>je</strong> gospa najmanjšega<br />

psička vzela v naroč<strong>je</strong> in mu dala – poljubček<br />

na smrček. Glede na n<strong>je</strong>n pri<strong>je</strong>ten<br />

videz mi <strong>je</strong> bilo kar žal, da jaz, žal,<br />

nisem – psiček.<br />

Pasji davek bi prinesel<br />

v blagajno več kot pol<br />

milijarde na leto. Iz tega bi se<br />

lahko financiralo ministrstvo<br />

<strong>za</strong> pse in še kak ducat<br />

nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

MINISTRSTVO ZA PSE<br />

Potem sem se malce poglobil v pas<strong>je</strong>logijo.<br />

Da ne bo pomote: pse imam sila<br />

rad. Tudi doma smo imeli psa, malega<br />

psa čuvaja, ki <strong>je</strong> odganjal pred kokošnjakom<br />

lisice in se spopadal s sosednjimi<br />

cucki. Bil <strong>je</strong> celo tako moderen in<br />

moden, da nam <strong>je</strong> v nasadu malin po<strong>je</strong>del<br />

veliko zrelih sadežev. Tista Tina, ki<br />

predsedu<strong>je</strong> ob predsedniku vlade, bi ga<br />

bila torej še posebej vesela.<br />

Ugotovil sem tudi, da <strong>je</strong> pes prav<strong>za</strong>prav<br />

udomačen volk in da ima več kot<br />

tri četrtine podobnih lastnosti kot gozdna<br />

zverina. Naslikan <strong>je</strong> že na reliefih.<br />

Psi so torej nasploh veliki človeški prijatelji.<br />

Tako psi čuvaji kot lovski psi, psi<br />

<strong>za</strong> okras itd.<br />

Ob tem ugotavljam, da prihaja do<br />

več<strong>je</strong>ga razkoraka med psi in ljudmi<br />

prav<strong>za</strong>prav <strong>šel</strong>e v <strong>za</strong>dnjih desetletjih.<br />

Standard kljub neuspešnim rdečim<br />

vladam raste, Slovenci nabavljamo pse<br />

veliko bolj množično, kot se ro<strong>je</strong>vajo otroci,<br />

psom resnično posvečamo mnogo<br />

več pozornosti kot nasprotnemu spolu.<br />

Ker <strong>je</strong> na slovenskih tleh registriranih<br />

več kot 300.000 psov, ob tem pa <strong>je</strong><br />

menda še okoli 200.000 ne<strong>za</strong>beleženih,<br />

jih hodi in lula po naši lepi slovenski<br />

zemljici okoli pol milijona. To pomeni,<br />

da ima vsak četrti državljan Republike<br />

Sloveni<strong>je</strong> enega psa. Ker pa <strong>je</strong> v strn<strong>je</strong>nih<br />

naseljih nemogoče prenočiti vse<br />

pse, manko na srečo nadoknadijo taki<br />

posamezniki, ki se sprehajajo s tremi,<br />

štirimi in več psi.<br />

Iz tega izvira, da bi morali imeti ministrstvo<br />

<strong>za</strong> pse. Ko <strong>je</strong> zdajšnji »sončni<br />

kralj« nastopil svoj mandat, <strong>je</strong> izjavil, da<br />

eno ali dvo<strong>je</strong> ali tro<strong>je</strong> ministrstev več pripomore<br />

samo k napredku v državi. Zato<br />

ne bi bilo usodno, če bi dodali še enega.<br />

Ministrstvo <strong>za</strong> pse bi – kot vlada rada<br />

poudarja v drugih resorjih – naslavljalo<br />

težave s psi, koordiniralo dejanja z drugimi<br />

ministrstvi, se udeleževalo pasjih<br />

procesij in obiskovalo države z eksotičnimi<br />

pasmami psov. Tako bi postala<br />

naša država veliko bolj prepoznavna in<br />

morda celo vodilna v odnosu do psov.<br />

DAVEK NA PSE<br />

Glede na to, da bi bilo treba ministrstvo<br />

<strong>za</strong> pse tudi vzdrževati, in glede na bolj<br />

ali manj neure<strong>je</strong>ne pomanjkljivosti glede<br />

nege, vzgo<strong>je</strong> in predstavitev pasjih<br />

pasem – <strong>za</strong> to <strong>je</strong> seveda kriva prejšnja,<br />

Janševa vlada – predlagam, da se <strong>za</strong> vse<br />

pse uvede po vzoru drugih držav pasji<br />

davek. Recimo sto evrov na mesec. To<br />

bi mesečno prineslo v blagajno 50 milijonov,<br />

letno pa več kot pol milijarde. Iz<br />

tega bi se lahko financiralo ministrstvo<br />

<strong>za</strong> pse in še kak ducat nevladnih organi<strong>za</strong>cij.<br />

Ker <strong>je</strong> nasploh skrb <strong>za</strong> pse precej<br />

podhran<strong>je</strong>na, bi lahko ustanovili, recimo,<br />

nevladno organi<strong>za</strong>cijo Pse v vsako<br />

stanovan<strong>je</strong>, Odnosi psov do mačk, Zakaj<br />

pes maha z repkom itn.<br />

Glede na to, da tako rekoč na vsakem<br />

koraku naletimo na pas<strong>je</strong> iztrebke,<br />

bi bilo treba nujno <strong>za</strong>posliti vsaj<br />

na vsakih 1.000 psov pobiralce njihovih<br />

izločkov, kar bi precej znižalo tudi<br />

brezposelnost. Seveda bi šlo <strong>za</strong> redno<br />

<strong>za</strong>poslitev, tako da bi v blagajno prišlo<br />

tudi več sredstev <strong>za</strong> zdravstveno in pokojninsko<br />

reformo.<br />

Predlagam tudi, da bi postavili vsaj<br />

tri močna pod<strong>je</strong>tja s pasjo hrano, tako<br />

da lastnikom psov ne bi bilo treba v tujini<br />

kupovati konzerv in prehrambnih<br />

dodatkov <strong>za</strong> pse. Dovolj imamo domačega<br />

znanja in pridelkov.<br />

Glede na to, da se mnogi sprehajajo<br />

s tremi, štirimi in celo petimi psi, bi bilo<br />

treba takoj uvesti poklic sprehajalca<br />

psov, pri tem pa v parlament poslati <strong>za</strong>kon,<br />

da se lahko z enim psom sprehaja<br />

samo en človek, kar <strong>je</strong> veliko bolj humano<br />

in psom veliko bolj prijazno. Nevladna<br />

organi<strong>za</strong>cija Pasja radost pa naj bi<br />

prav v Sloveniji sprožila vseevropsko<br />

napredno pobudo o enakopravnosti<br />

psov in ljudi.<br />

Nadal<strong>je</strong> bi bilo treba uvesti več<br />

česalnic pasjih dlak, več manikirnic<br />

pasjih krempl<strong>je</strong>v, več prodajaln pasjih<br />

delovnih in nedeljskih oblek, pasjih<br />

uhanov in tako naprej. Vse to bi bilo seveda<br />

treba visoko obdavčiti, kajti vsem<br />

<strong>je</strong> jasno, menda celo predsedniku, da <strong>je</strong><br />

pes v sodobni družbi luksuz.<br />

Tako bi država, ki <strong>je</strong> močno <strong>za</strong>dolžena<br />

in <strong>je</strong> tako rekoč na psu, čez<br />

noč splavala iz dolgov in bi vsem nam<br />

<strong>za</strong>svetila zlata prihodnost, z njo vred pa<br />

neome<strong>je</strong>na svoboda, ki bi <strong>je</strong> bili veseli<br />

tako psi kot ljud<strong>je</strong>.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

60<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

Priporočila<br />

MONIKA JEGLIČ<br />

VID KMETIČ: MARIBORSKO LETO<br />

»Policijski komisarijat dobiva številne prijave<br />

glede sankanja po pločnikih. Ker <strong>je</strong> sankan<strong>je</strong><br />

po pločnikih po cestno policijskem<br />

redu prepovedano, opo<strong>za</strong>rjamo občinstvo,<br />

naj dopove deci, da se sme v mestu sankati<br />

le sredi ulic, k<strong>je</strong>r promet ni oviran. (Tabor,<br />

19. 1. 1926)«<br />

Takšna in še cela vrsta drugih novic<br />

nas čaka v omen<strong>je</strong>ni knjigi, ki <strong>je</strong> prav<strong>za</strong>prav<br />

zbornik novičk, ki jih <strong>je</strong> zbral Vid Kmetič. Gre<br />

<strong>za</strong> članke, ki predstavljajo utrip Maribora v<br />

času med obema svetovnima vojnama, in<br />

sicer so v knjigi razvrščene glede na datum<br />

v koledarskem letu, ko so bile objavl<strong>je</strong>ne.<br />

Določene novice vas bodo nasmejale, druge<br />

osupnile in tret<strong>je</strong> dale vedeti, da se zgodovina<br />

še prerada ponavlja.<br />

Pri nekaterih novicah vas bo presenetil<br />

sočen <strong>je</strong>zik in inovativne metafore, ki jih<br />

dandanes lahko najdemo le še na kakšnih<br />

rumenih straneh, k<strong>je</strong>r pisci prispevkov<br />

novice pišejo precej sub<strong>je</strong>ktivno. Morda se<br />

boste celo ustavili ob tem, kako ena poleg<br />

druge stojita povsem banalna novica, ki bi<br />

si jo lahko izmenjala soseda ob plotu, ki loču<strong>je</strong><br />

njuno parcelo, ter taka, ki bi jo lahko<br />

našli v zgodovinskem učbeniku.<br />

Maribor: Kulturni center Maribor, <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> umetniško produkcijo<br />

in <strong>za</strong>ložništvo, 2024, 200 strani, 24 €<br />

Ljubljana: Družina, 2024, 190 strani, 22,90 €<br />

DIEGO GOSO: DNEVNIK ŽUPNIJSKE GOSPODINJE<br />

»Živela <strong>je</strong> med duhovniki … in ohranila vero!« – To <strong>je</strong> pripis, ki ga naslovu<br />

doda avtor ter z njim napove humorni značaj, ki ga ima knjiga.<br />

Diego Goso <strong>je</strong> italijanski duhovnik, ki delu<strong>je</strong> v torinski nadškofiji in<br />

iz prve roke <strong>za</strong>pisu<strong>je</strong> prigode. Le da se v knjigi postavi na drugo stran –<br />

prigode nam skozi knjigo podaja župnijska gospodinja oz. »Perpetua«,<br />

ki tako ali drugače spremlja župnijsko dogajan<strong>je</strong>. K pisanju knjige <strong>je</strong> avtorja<br />

spodbudil živ zgled ene od takih gospodinj, s katerimi se <strong>je</strong> srečal<br />

pri svo<strong>je</strong>m delu.<br />

V delu spremljamo prigode v eni od podeželskih vasi, k<strong>je</strong>r se želi<br />

skupaj z upoko<strong>je</strong>nim duhovnikom umakniti tudi dotedanja gospodinja,<br />

nato pa na prošnjo novega duhovnika le <strong>za</strong>držano pristane na to,<br />

da bo ostala in ga uvedla v utrip župni<strong>je</strong>. S svojimi dnevniškimi <strong>za</strong>pisi<br />

<strong>je</strong> priča zveste, tihe in močne opore, ki sicer kdaj tiho izreče kakšno<br />

pikro misel in kritiko čez svo<strong>je</strong> sofarane in ureditev Cerkve, toda tega<br />

ji ne moremo <strong>za</strong>meriti, ker navadno samo »na glas« izreče tisto, kar<br />

si dandanes misli večina ljudi v podobnih občestvih. Čeprav <strong>je</strong> knjiga<br />

postavl<strong>je</strong>na v italijansko okol<strong>je</strong>, bi vasico brez težav <strong>za</strong>menjali s povprečno<br />

slovensko faro – konec koncev so tipi vernikov povsod bolj ali<br />

manj enaki.<br />

Knjigo le vzemite v roke; če Cerkev spremljate od daleč, boste dobili<br />

vpogled v precej pristno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> duhovnika in to poslanstvo spoznali<br />

še z drugega zornega kota, ne le skozi afere, ki jih ponavadi omenjajo,<br />

ampak skozi prizmo vloženega truda, razpetosti, osaml<strong>je</strong>nosti in novih<br />

izzivov sodobne družbe. Če pa ste aktivno vključeni v versko živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />

se boste v vseh opisih nemara na marsikateri točki prepoznali. Morda<br />

vam vli<strong>je</strong> novo upan<strong>je</strong> in da moči <strong>za</strong> nadaljn<strong>je</strong> služen<strong>je</strong>.<br />

<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

Jagode z medeno<br />

RIKOTINO KREMO<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

2 OSEBI PREPROSTO 15 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 250 g svežih jagod<br />

• 250 g rikote<br />

• 3 jušne žlice akaci<strong>je</strong>vega<br />

medu<br />

• naribana lupina 1 limone<br />

• lističi sveže mete<br />

1. Jagode očistimo,<br />

operemo in narežemo na<br />

manjše koščke (dve jagodi<br />

prihranimo <strong>za</strong> okras). V<br />

skledi jih <strong>za</strong>mešamo z<br />

nekaj žlicami kristalnega<br />

sladkorja (po okusu).<br />

2. V rikoto vmešamo<br />

akaci<strong>je</strong>v med ter naribano<br />

limonino lupino. Dobro<br />

premešamo.<br />

3. Dva steklena ko<strong>za</strong>rčka<br />

skoraj do polovice napolnimo<br />

z nare<strong>za</strong>nimi sladkimi<br />

jagodami. V vsak ko<strong>za</strong>rček<br />

dodamo polovico rikotine<br />

medene kreme. Kremo po<br />

vrhu okrasimo z naribano<br />

limonino lupino, na pol prere<strong>za</strong>no<br />

jagodo ter dodamo<br />

listič ali dva sveže mete.<br />

PRIJETNO SLADKANJE!<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

62<br />

DOGODKI<br />

Koledar dogodkov JUNIJ<br />

XII. Konferenca slovenskih znanstvenikov<br />

in gospodarstvenikov iz sveta in Sloveni<strong>je</strong><br />

13.00–18.00, 10.00–16.00<br />

Razvojni center MIK – Inštitut dr. Peter Novak,<br />

Celjska cesta 55, Vojnik<br />

Konferenca<br />

Vabl<strong>je</strong>ni na dvodnevno konferenco, ki vas bo obogatila z naslednjimi vsebinami:<br />

uvodno predavan<strong>je</strong>, tehnološki in trajnostni razvoj – perspektive<br />

znanosti in gospodarstva; ogled Razvojnega centra MIK in Inštituta dr.<br />

Peter Novak; ohranjan<strong>je</strong> čistega okolja in kakovosti bivanja; spodbudno<br />

poslovno okol<strong>je</strong> nasproti birokraciji – pridobivan<strong>je</strong> in ohranjan<strong>je</strong> kakovostnega<br />

kadra in investicij v Sloveniji; sodelovan<strong>je</strong> znanstvenikov in gospodarstvenikov<br />

iz diaspore in Sloveni<strong>je</strong>. O vsebinah bodo spregovorili<br />

gospodarstveniki z vsega sveta.<br />

20<br />

ČET<br />

21<br />

PET<br />

slokongres.com<br />

21<br />

Zahvalno roman<strong>je</strong><br />

na Brez<strong>je</strong><br />

22<br />

Gasilska veselica PGD Vitan<strong>je</strong><br />

z ansamblom Donačka<br />

PET<br />

21.00–8.00<br />

SOB<br />

17.00<br />

Zavod sv. Stanislava, Štula 23,<br />

Ljubljana<br />

Na vasi 20,<br />

Vitan<strong>je</strong><br />

Roman<strong>je</strong><br />

Veselica<br />

24<br />

Kresovan<strong>je</strong> in akademija s sveto<br />

mašo, govornik dr. Janez Bogataj<br />

25<br />

Veselo na 50. srečanju<br />

PRO z Avseniki<br />

PON<br />

18.30<br />

TOR<br />

10.00<br />

Dom sv. Jožefa Cel<strong>je</strong>,<br />

Plečnikova 29, Cel<strong>je</strong><br />

Arboretum<br />

Volčji Potok<br />

Akademija in družen<strong>je</strong><br />

Sveta maša, koncert<br />

26<br />

SRE<br />

Slavnostna akademija<br />

ob 70-letnici Slovenske<br />

kulturne akci<strong>je</strong><br />

27<br />

ČET<br />

Pedagogi na<br />

grajskem obisku<br />

9.00–16.00<br />

9.00–14.00<br />

Dvorana Slovenske matice,<br />

Kongresni trg 8/I, Ljubljana<br />

Ljubljanski grad,<br />

Grajska planota 1, Ljubljana<br />

Predstavitev pedagoških programov<br />

Akademija<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.<strong>je</strong>.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

63<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) <strong>je</strong> tabela, v kateri <strong>je</strong> treba prečrtati števila<br />

tako, da <strong>je</strong> vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

2 2 1 8 4 1 8 3<br />

1 1 6 3 3 8 8 27<br />

8 7 2 2 6 3 4 21<br />

8 7 7 1 6 9 4 41<br />

4 9 6 9 8 6 2 15<br />

8 5 2 5 9 2 8 18<br />

9 2 6 4 3 6 8 20<br />

23 22 16 20 15 23 26<br />

3 8 3 3 8 6 9 0<br />

5 6 1 2 5 2 7 16<br />

5 4 1 5 3 3 1 18<br />

9 1 7 3 4 3 9 17<br />

9 5 4 4 8 9 4 9<br />

5 1 6 4 1 4 9 19<br />

9 2 1 7 9 1 9 2<br />

15 16 9 14 7 10 10<br />

2 2 1 8 4 1 8<br />

1 1 6 3 3 8 8<br />

8 7 2 2 6 3 4<br />

8 7 7 1 6 9 4<br />

4 9 6 9 8 6 2<br />

8 5 2 5 9 2 8<br />

9 2 6 4 3 6 8<br />

3 8 3 3 8 6 9<br />

5 6 1 2 5 2 7<br />

5 4 1 5 3 3 1<br />

9 1 7 3 4 3 9<br />

9 5 4 4 8 9 4<br />

5 1 6 4 1 4 9<br />

9 2 1 7 9 1 9<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

64 KRIŽANKA<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

ARHITEKT,<br />

GRADBE-<br />

NIK<br />

5<br />

PREBI-<br />

VALEC<br />

SRBIJE<br />

ŠPORTNA<br />

VZGOJA<br />

PORTUG.<br />

OTOČJE<br />

V ATLAN-<br />

TIKU<br />

DALJŠA<br />

DOBA<br />

BROM<br />

POPRAV-<br />

LJAVEC<br />

AVTOMO-<br />

BILOV<br />

RAZKOPA-<br />

NO ZEM-<br />

LJIŠČE<br />

ZALOGA<br />

ZA PRIMER<br />

POTREBE<br />

19<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

VELIKA<br />

STANO-<br />

VANJSKA<br />

STAVBA<br />

OSMI<br />

PLANET<br />

NAŠEGA<br />

OSONČJA<br />

ODILON<br />

REDON<br />

OČE<br />

TOMAŽ<br />

2<br />

ZWITTER<br />

INDONEZ.<br />

OTOK<br />

DEL<br />

TRUPA<br />

SLIKAR<br />

(MATIJA)<br />

DOMOVINA<br />

HITER NA-<br />

SPROTNI<br />

NAPAD<br />

STROKOV-<br />

NJAK<br />

ZA ROMA-<br />

NISTIKO<br />

EDO<br />

(LJUBKO-<br />

VALNO)<br />

NASELJE<br />

JUŽNO<br />

OD KOPRA<br />

OSMIJ<br />

DOMOVINA<br />

DEL HO-<br />

KEJSKE<br />

TEKME<br />

CEVAST<br />

PROSTOR<br />

POD<br />

ZEMLJO<br />

OGOREK<br />

NASELJE<br />

NA OTOKU<br />

UGLJAN<br />

GRŠKI<br />

OTOK<br />

OB OBALI<br />

TURČIJE<br />

HRVAŠKO<br />

MESTO<br />

OB IZLIVU<br />

CETINE<br />

TOMAŽ<br />

AKVINSKI<br />

VOJAŠKI<br />

VPAD<br />

V DRUGO<br />

DRŽAVO<br />

GRŠKA<br />

ČRKA<br />

TANTALO-<br />

VA HČI<br />

VELIKO<br />

18 9<br />

MESTO NA<br />

SEVERU<br />

SIRIJE<br />

NOGOME-<br />

1<br />

TAŠ ZAJC<br />

KIT<br />

UBIJALEC<br />

ČEBELJI<br />

SAMEC<br />

UDAV<br />

4<br />

OMAKA IZ<br />

SESEKLJ.<br />

MESA<br />

PODGANI<br />

PODOBEN<br />

GLODAVEC<br />

PREIZKUS<br />

7<br />

ANTON<br />

12<br />

NADRAH<br />

DANSKI<br />

OTOK<br />

ŽENSKO<br />

20<br />

IME, ANICA<br />

ANDREJ<br />

BAJUK<br />

14 3<br />

PTICA<br />

PEVKA<br />

14. ČRKA<br />

GRŠKEGA<br />

ALFABETA<br />

CVETLICA<br />

17<br />

IZAKOV<br />

SIN<br />

IGRALEC<br />

COSTNER<br />

KOT PRI<br />

11<br />

ORIENTAC.<br />

GAŠPER<br />

KROŠELJ<br />

10 JUNAK<br />

IZ ENEIDE<br />

POKRAJ.<br />

V NEMČIJI<br />

NAMETEN<br />

SNEG<br />

IZNAJDBA<br />

AVSTRIJ-<br />

13<br />

SKI<br />

PEVEC<br />

JÜRGENS<br />

PTICA<br />

ROPARICA<br />

8<br />

VIDA<br />

JERAJ<br />

DIVJA<br />

KOZA<br />

AZIJSKIH<br />

GORA<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5<br />

6 7 8 9 10<br />

15 11 12 13 14 15<br />

6<br />

OKLEPNO<br />

VOJAŠKO<br />

VOZILO<br />

VOZILO<br />

Z DVEMA<br />

KOLE-<br />

SOMA<br />

16 16 17 18 19 20<br />

Žena reče možu: »Medtem ko se<br />

pogovarjava, si že točno petkrat<br />

<strong>za</strong>zehal. Ali te dolgočasim?«<br />

Mož odgovori: »Oprosti, nisem<br />

zehal, ampak sem neuspešno<br />

poskušal nekaj reči.«<br />

Rešitev križanke (vodoravno): stavbar, rezerva, blok, TZ,<br />

OR, bok, navijamo, zeta, Alep, protinapad, Miha, romanist,<br />

boa, AN, Edi, voluhar, Ani, Koštabona, kalin, Os, E<strong>za</strong>v, Švabska,<br />

ksi, Enej, tretjina, rov, azimut, ožig, u<strong>je</strong>da, tank, motor.<br />

Glavno geslo: Ponosni na svojo državo.<br />

REŠITVE:<br />

Skrita pesem:<br />

TAM KJER MURKE CVETO, TAM KJER PTIČKI POJO,<br />

V LEPI DRAGI.<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

LLLLL+<br />

65<br />

SKRITA PESEM<br />

TRAM KIJ PERM JURKEC<br />

SVET OTKA MAK JERA<br />

PRTIČ SKIP JOJO VILE<br />

PIND RAGBI<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />

po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

Tu boste prebrali <strong>za</strong>četek pesmi, prve uspešnice<br />

skupine Avsenik. (jp)<br />

SHUTTERSTOCK<br />

LAŽJI MAGIČNI LIK<br />

Vodoravno in navpično:<br />

1 skoncentriranost, osredotočenost<br />

2 ženska, ki na spletnem mestu, namen<strong>je</strong>nem<br />

predstavljanju zlasti posameznikovih <strong>za</strong>nimanj<br />

ali mnenj, objavlja besedila, slike in posnetke<br />

3 oče v odnosu do svo<strong>je</strong>ga otroka<br />

4 muslimansko moško ime (iz črk MIGA) -<br />

prikazovan<strong>je</strong> slik v spanju, san<strong>je</strong><br />

5 računalniško omrež<strong>je</strong>; tudi izraz <strong>za</strong> <strong>za</strong>kovico -<br />

zgodovinsko italijansko mesto v provinci Teramo<br />

s slikovito katedralo (iz črk RITA)<br />

6 Elektrin brat v grški mitologiji, glavni junak slavne<br />

Evripidove tragedi<strong>je</strong> - angleška kratica <strong>za</strong> „vse v redu“<br />

7 bolezenska otrdelost tkiva ali kakega organa<br />

8 slovenski ekonomist in politik,<br />

nekdanji minister (Maks) (jp)<br />

<strong>153</strong> 20. 6. 2024

DOLGČAS<br />

MI JE. KAJ<br />

NAJ DELAM?<br />

KAJ NAJ DELAŠ?!?<br />

ČUDOVIT POLETNI DAN JE!<br />

KAKO<br />

DOLGO<br />

ŠE?<br />

CEL ŠIRNI SVET TI JE NA<br />

VOLJO ZA IGRO! ČE SI NE<br />

NAJDEŠ DELA, POMENI,<br />

DA NISI NITI POSKUSIL.<br />

DAJ, UPORABI<br />

DOMIŠLJIJO!<br />

ŠE NAJMANJ<br />

15 MINUT,<br />

PLUS SUŠENJE.<br />

… VZDIHHH …<br />

MOJA VZGOJA JE<br />

POLNA NEKONSISTENTNIH<br />

SPOROČIL.

Domovino berem, ker me <strong>za</strong>nima<br />

drugačno mnen<strong>je</strong>.<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila <strong>za</strong> vse,<br />

Milena Miklavčič<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

159<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjan<strong>je</strong> mnenja pa prepustimo vam.<br />

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime pod<strong>je</strong>tja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

• Prever<strong>je</strong>ne informaci<strong>je</strong> <strong>za</strong> tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svo<strong>je</strong>mu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in odda<strong>je</strong> <strong>za</strong> naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />

Poštnino <strong>za</strong> tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da sem seznan<strong>je</strong>n z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavl<strong>je</strong>ni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.<strong>je</strong>/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

6. MEDNARODNA KONFERENCA<br />

Vzgoja <strong>za</strong> ljubezen do domovine in države<br />

NARODNI PONOS<br />

V GLOBALIZIRANEM SVETU<br />

NA KONFERENCI LAHKO SODELUJETE S SVOJIM PRISPEVKOM.<br />

Rok prijave <strong>za</strong> sodelovan<strong>je</strong> s prispevkom: 5. 7. 2024<br />

Rok prijave <strong>za</strong> udeležbo: 11. 11. 2024<br />

SOBOTA,<br />

23. 11. 2024,<br />

OŠ Notranjski<br />

odred Cerknica<br />

/splet<br />

VABLJENI<br />

PREDAVATELJI:<br />

Borut Pahor,<br />

Vida Petrovčič,<br />

dr. Karl Hren<br />

INFORMACIJE IN PRIJAVE: DKPS, Rožna ulica 2, 1000 Ljubljana<br />

01/43-83-983 (tor., čet. 9.00–12.00) konferenca@dkps.si www.dkps.si/izobrazevan<strong>je</strong>

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!