Domovina 152: Zmaga SDS, poraz Svobode (Predogled)
11.06.2024 • Views
Embed Flag

Domovina 152: Zmaga SDS, poraz Svobode (Predogled)

ePAPER READ
domovina.je

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

13. 6. 2024<br />

V EU<br />

zmaga desnice<br />

16<br />

Vlada obljublja<br />

20.000 stanovanj 34<br />

Invazija kač<br />

na Hrvaškem<br />

54<br />

ZMAGA <strong>SDS</strong>,<br />

3,95 €<br />

PORAZ SVOBODE<br />

12<br />

<strong>152</strong>

PLUS<br />

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />

14 intervjujev, ki leta<br />

po nastanku (p)ostajajo<br />

še bolj aktualni<br />

Najbolj odmevni pogovori,<br />

ki jih je v novinarski karieri<br />

naredil Tino Mamić.<br />

Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti.<br />

ZAGOTOVITE<br />

SI SVOJ<br />

IZVOD!*<br />

• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater:<br />

Trava je kot bonbonček<br />

• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti:<br />

Razvajenost je rak vzgoje<br />

• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par:<br />

Ljubezen se z leti krepi<br />

• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču<br />

zgradil univerzo<br />

• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel<br />

smrtno obsodbo<br />

• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka:<br />

Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka<br />

in Pika Nogavička<br />

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

ZADOVOLJNI VSI –<br />

zmagovalci in poraženci<br />

UVODNIK<br />

3<br />

Čeprav je stranka Gibanje Svoboda<br />

doživela kar občuten<br />

<strong>poraz</strong> na volitvah v Evropski<br />

parlament, je predsednik vlade<br />

izjavil, da je z rezultatom zadovoljen. Z<br />

22,2-odstotno podporo volivcev jim je<br />

uspelo dobiti dva mandata v Evropskem<br />

parlamentu, pri čemer jih bo imela njihova<br />

glavna tekmica, stranka <strong>SDS</strong>, ob<br />

30,6-odstotni podpori kar štiri. A Robert<br />

Golob ima prav, res je lahko zadovoljen<br />

z izidom. Da dobiš takšno podporo ob<br />

tako katastrofalnemu vladanju, je v bistvu<br />

čudež, možen le na Slovenskem.<br />

Svoboda ostaja prevladujoča na levem<br />

polu, njihovi koalicijski partnerici<br />

SD je komaj uspelo ujeti dovolj glasov<br />

za en mandat v Evropskem parlamentu.<br />

Njihov novi predsednik Matjaž Han ni<br />

slepomišil in je naravnost dejal, da je<br />

vladna koalicija na evropskih volitvah<br />

doživela <strong>poraz</strong>. Matematika ni zapletena.<br />

Opozicijski stranki <strong>SDS</strong> in NSi sta<br />

skupaj osvojili pet mandatov, koalicijske<br />

Svoboda, SD in Levica pa zgolj tri.<br />

Levica pri tem seveda nobenega. Dovolj<br />

razlogov za zadovoljstvo imajo tako pri<br />

<strong>SDS</strong> kot pri NSi. Pri prvi zato, ker jim je<br />

uspel veliki met s štirimi mandati, pri<br />

drugi zato, ker njihov predsednik Matej<br />

Tonin kot nosilec kandidatne liste le ni<br />

dobil nezaupnice in je stranko znova<br />

spravil v Bruselj. In še sebe zraven.<br />

Medtem je predsednik <strong>SDS</strong> Janez<br />

Janša predlagal, naj vladajoča koalicija<br />

naredi tak premislek kot francoski<br />

predsednik Emmanuel Macron. Ta je<br />

po hudem <strong>poraz</strong>u na evropskih volitvah<br />

razpustil parlament in za 30. junij sklical<br />

predčasne parlamentarne volitve<br />

(Francozi imajo polpredsedniški sistem).<br />

V Franciji je slavila desna stranka<br />

Nacionalni zbor, Macronov Preporod<br />

je dobil le 15 odstotkov podpore. Glede<br />

Janševega poziva se je Golob odzval, da<br />

lahko še enkrat ponovi, da predsednik<br />

<strong>SDS</strong> ne bo videl filma o njegovem umiku.<br />

Toda ne gre za to, da bi se umaknil<br />

pred Janšo, ampak da so ga začeli, kot<br />

kaže, umikati levosredinski volivci. Levosredinska<br />

zvezda tokratnih volitev<br />

je vsekakor kočevski župan Vladimir<br />

Prebilič. Zelena stranka Vesna je zavoljo<br />

njega prepričala kar 10,5 odstotka<br />

volivcev. Kot neparlamentarna stranka<br />

Zdi se, da bi se SLS, če bi<br />

na njeno čelo stopil Peter<br />

Gregorčič, leta 2026 lahko<br />

vrnila v državni zbor.<br />

je daleč prehitela tudi SD in dobila polovico<br />

toliko glasov kot Svoboda, ki je hegemon<br />

v vladi, parlamentu in v velikem<br />

delu medijev.<br />

Brez novega evropskega poslanca<br />

Prebiliča je Vesna obskurna stranka,<br />

ustanovljena tik pred zadnjimi državnozborskimi<br />

volitvami, na katerih je<br />

prejela le 1,35 odstotka glasov. Dovolj za<br />

proračunsko financiranje. Zanimivo, da<br />

kočevski župan še vedno ni niti član te<br />

stranke. Z Vesno ima odnos daj-dam. Z<br />

njihovo pomočjo in podporo je leta 2022<br />

zbral dovolj podpisov volivcev za nastop<br />

na predsedniških volitvah, kjer je dosegel<br />

dober rezultat. Seveda<br />

dejansko z zeleno politiko<br />

nima kaj dosti, a<br />

je pragmatičen politik.<br />

Vprašanje je, ali ne bo<br />

postala Vesna sčasoma pretesna za njegove<br />

politične ambicije na državni ravni.<br />

Dobili smo tudi novo relevantno<br />

ime na desnosredinskem polu. Nosilcu<br />

liste SLS Petru Gregorčiču je sicer<br />

malo zmanjkalo za uvrstitev v Evropski<br />

parlament, vendar je stranki z njim<br />

na prvem mestu uspelo pridobiti dobrih<br />

sedem odstotkov volivcev – več<br />

kot 48 tisoč. Za marsikoga je bilo to<br />

presenečenje. Pred dvema letoma je<br />

na državnozborskih volitvah gibanje<br />

Povežimo Slovenijo, v katerem so bile<br />

ob SLS še štiri stranke, dobilo skupaj<br />

zgolj 40 tisoč glasov in se ni uvrstilo v<br />

parlament. Zdi se, da bi se SLS, če bi na<br />

njeno čelo stopil Peter Gregorčič, leta<br />

2026 lahko vrnila v državni zbor. Z<br />

njim pridobiva tudi urbane volivce, kar<br />

je za preboj nujno.<br />

Na širši evropski sceni je prišlo do<br />

premika v desno, pri čemer je vodilna<br />

Evropska ljudska stranka (EPP) še<br />

nekoliko povečala število poslancev v<br />

Evropskem parlamentu. Njihova neformalna<br />

koalicijska partnerica, skupina<br />

Socialisti in demokrati se je ohranila<br />

na sedanji ravni, liberalci (ReNew), v<br />

katere skupino sodi tudi Gibanje Svoboda,<br />

pa so doživeli precej hud <strong>poraz</strong>.<br />

Skupaj imajo omenjene skupine še vedno<br />

trdno večino poslancev v Evropskem<br />

parlamentu. Kot kaže, bo Ursula von<br />

der Leyen dobila nov mandat na čelu<br />

Evropske komisije. Okrepile so se stranke<br />

desno od EPP, ni pa EU »ogrožena od<br />

skrajne desnice«, kar kot mantro že tedne<br />

ponavljajo prevladujoči slovenski<br />

mediji. Upajmo, da EPP sreča pamet,<br />

predvsem glede nepremišljenega zelenega<br />

prehoda in ilegalnih migracij. <br />

Piše: NENAD GLÜCKS<br />

UREDNIŠTVO<br />

TEDNIKA DOMOVINA<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Janša: Glede<br />

na volilni izid<br />

bo <strong>SDS</strong> kmalu<br />

sestavljala vlado<br />

Pia Kos<br />

16 Evropske volitve:<br />

zmaga desnice<br />

Nina Razinger<br />

18 Volitve: somrak<br />

<strong>Svobode</strong><br />

Aljuš Pertinač<br />

21 32<br />

34<br />

54<br />

Referendumske vaje<br />

za »prave« referendume<br />

Nenad Glücks<br />

»Božja jeza« ali kako se bo<br />

Izrael maščeval Hamasovim<br />

teroristom<br />

Boštjan Perne<br />

V dveh letih niti enega<br />

gradbenega dovoljenja<br />

Simona Košir,<br />

Jakob Vid Zupančič<br />

Strah na Hrvaškem:<br />

invazija kač<br />

Nina Razinger<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>152</strong>, LETNIK 4,<br />

13. junij 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Odgovorni urednik:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tednik@domovina.je)<br />

Izvršna urednica:<br />

ERIKA AŠIČ<br />

Naslovnica:<br />

BORUT ŽIVULOVIĆ/<br />

BOBO<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Uredniški odbor:<br />

VID SOSIČ,<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografije:<br />

TOMO STRLE<br />

Direktor:<br />

MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

Zaključek redakcije:<br />

11. junij 2024<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

25<br />

Ukinimo volilni molk<br />

Aljuš Pertinač · Komentar<br />

28<br />

Policija ustrahuje<br />

novinarja dr. Jožeta Možino<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

36<br />

Cene nepremičnin rastejo<br />

zaradi omejevanja ponudbe<br />

in zgrešene urbanistične politike<br />

Pia Kos<br />

44<br />

Po (ne)znani Albaniji<br />

Igor Gošte<br />

26<br />

Ustavna presoja protipravnega<br />

sklepa o priznanju Palestine?<br />

Nenad Glücks<br />

30<br />

Bo v Bosni nova vojna?<br />

Teo Petrovič Presetnik<br />

40<br />

Svetovna inovacija slovenskega<br />

podjetja je navdušila v tujini<br />

Katja Benčina<br />

50<br />

Gradnja varne komunikacije: učinkovit<br />

pogovor o težkih temah z otroki<br />

Benjamin Tomažič<br />

3 Zadovoljni vsi – zmagovalci in poraženci<br />

Nenad Glücks · Uvodnik<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

11 Kazanje s prstom želi prebiti zid<br />

Edvard Kadič · Govorica telesa<br />

15 Karikatura<br />

20 4 zmagovalci, 4 poraženci<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

24 Pastí instagram politike<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

38 Vlada z dodatnimi<br />

omejitvami za Airbnb<br />

Jakob Vid Zupančič<br />

42 Nimamo skrajne desnice,<br />

imamo pa skrajno levico<br />

Aljuš Pertinač · Kolumna<br />

43 Kam je šla zdrava pamet?<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

48 Med(ijski) sosedi<br />

49 Anton, Božji bojevnik<br />

p. dr. Andraž Arko<br />

52 Narodni ponos v globaliziranem svetu<br />

Erika Ašič<br />

56 Ljubljana se podgan otepa,<br />

ponekod pa te rešujejo življenja<br />

Simona Košir<br />

58 Razlika med zajci in kunci je očitna<br />

Ivan Sivec<br />

60 Beremo, gledamo, poslušamo<br />

61 Pašta »Caprese«<br />

Selma Bizjak<br />

62 Koledar dogodkov<br />

63 Sudokuja, vsotnici<br />

64 Križanka<br />

65 Razvedrilo<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

Nekdanji okoljski minister Jure Leben bo<br />

v kabinetu predsednika vlade zadolžen<br />

za okolje, prostor, podnebje in dialog z<br />

nevladnimi organizacijami.<br />

NOVO ZDRAVNIŠKO<br />

PISMO VLADI<br />

Najdaljša stavka slovenskih zdravnikov v<br />

zgodovini, ki se je začela 15. januarja 2024,<br />

še vedno traja. Vlada ne kaže zanimanja za<br />

to, da bi se pogajala z zdravniki, ki so dočakali<br />

ne samo precejšnjo medijsko blokado,<br />

ampak nenehna obtoževanja. Zdravniki so<br />

se zato na javnost znova obrnili z javnim<br />

pismom, v katerem izražajo zaskrbljenost<br />

nad trenutnimi razmerami. »Gibanje Svoboda<br />

je zdravstveno reformo obljubljalo<br />

kot prvo prioriteto, Socialni demokrati so<br />

obljubljali dostop do specialista v 30 dneh,<br />

Levica pa okrepitev zdravstvenega sistema.<br />

Vse to so zapisali v koalicijsko pogodbo in<br />

jo podpisali. Žal smo do danes že spoznali,<br />

da njihovi podpisi, zaveze in obljube ne<br />

pomenijo nič,« pišejo zdravniki.<br />

Nadaljujejo, da zelo težko spremljajo<br />

vojno, ki jo predsednik vlade Robert Golob<br />

v medijih bije proti njim. »Njegove besede<br />

in izjave ne pritičejo nazivu predsednik,<br />

njegovo pobalinsko vedênje je skrajno<br />

žaljivo. Javnosti skuša prikazati, da zdravniki<br />

ne delamo, da smo izključni krivec za<br />

propadanje javnega zdravstvenega sistema<br />

in da si ne zaslužimo primernega plačila.<br />

Na vsak način skuša obrniti ljudi proti<br />

nam. Pri tem pozablja, da menedžment<br />

slovenskih zdravstvenih ustanov, katerega<br />

temeljna naloga je uspešno vodenje teh<br />

ustanov, postavlja vlada in da zdravniki<br />

na to – imenovanje direktorjev in njihovo<br />

ukrepanje – nimamo nikakršnega vpliva,«<br />

še pišejo zdravniki.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

JURE LEBEN<br />

NOV DRŽAVNI SEKRETAR<br />

Vlada je nekdanjega okoljskega ministra in<br />

kandidata Gibanja Svoboda na volitvah v<br />

Evropski parlament Jureta Lebna imenovala<br />

za novega državnega sekretarja v kabinetu<br />

predsednika vlade Roberta Goloba.<br />

Zadolžen bo za okolje, prostor, podnebje<br />

in dialog z nevladnimi organizacijami.<br />

Spomnimo: Leben je že v vladi Marjana<br />

Šarca opravljal funkcijo ministra za okolje<br />

in prostor, položaj pa je zapustil po izbruhu<br />

afere »maketa drugi tir«. Kot poročajo<br />

mediji, bo kabinet kmalu zapustila Melita<br />

Župevc, ki je bila kot državna sekretarka<br />

zadolžena za strateško komuniciranje,<br />

Varnostni svet ZN je potrdil resolucijo, ki<br />

pozdravlja načrt o prekinitvi ognja v Gazi.<br />

Eskinder Debebe/UN Photo<br />

PROFIMEDIA<br />

predsednica republike pa jo je na predlog<br />

vlade pred dnevi imenovala za vodjo slovenskega<br />

predstavništva pri ZN in drugih<br />

mednarodnih organizacijah na Dunaju.<br />

POŽAR V TOVARNI PALOMA<br />

V ponedeljek je zagorelo v tovarni Paloma<br />

v občini Šentilj. Gorelo je ostrešje tovarne,<br />

obseg in vzrok požara še nista znana.<br />

Stekla je intervencija številnih gasilskih<br />

ekip, po zadnjih informacijah je gasilcem<br />

uspelo požar omejiti v dobri uri. Do požara<br />

je prišlo le teden dni po tem, ko je Palomo<br />

obiskal predsednik vlade Robert Golob in<br />

ko so v tovarni obeležili zaključek investicije<br />

v najsodobnejšo tehnologijo, ki skupaj<br />

znaša okoli 138 milijonov evrov.<br />

SPREJETA RESOLUCIJA<br />

O PREMIRJU V GAZI<br />

Varnostni svet Združenih narodov je s<br />

14 glasovi za in vzdržanim glasom Rusije<br />

potrdil resolucijo, ki pozdravlja načrt o<br />

prekinitvi ognja v Gazi. Tega je 31. maja<br />

2024 naznanil aktualni ameriški predsednik<br />

Joe Biden. Slovenija je glasovala za<br />

resolucijo, ki je predlog za trajno premirje<br />

v treh fazah. Izrael ga je sprejel, zato poziva<br />

tudi Hamas, naj ga sprejme. Obe strani<br />

pa poziva, naj nemudoma in brezpogojno<br />

uresničita določila tega predloga, in dodaja,<br />

da bo premirje trajalo, dokler se bodo<br />

nadaljevala pogajanja o prehodu v drugo<br />

fazo. Resolucija sicer zavrača kakršnekoli<br />

poskuse demografskih ali ozemeljskih

PREGLED TEDNA<br />

7<br />

Facebook @franc.medic<br />

sprememb v Gazi, vključno z zmanjšanjem<br />

njenega ozemlja. Ponovno poudarja zavezo<br />

Varnostnega sveta ZN o rešitvi dveh držav<br />

– Izraela in Palestine. Izraelski premier Benjamin<br />

Netanjahu sicer t. i. »izraelskega«<br />

predloga ni uradno sprejel, skrajno desni<br />

koalicijski partnerji pa so ga zavrnili.<br />

PUTIN EVROPI GROZI Z<br />

OBOROŽEVANJEM<br />

Ruski predsednik Vladimir Putin je znova<br />

kritiziral dobavo zahodnega orožja Ukrajini<br />

in zagrozil, da bi Moskva lahko s podobnim<br />

orožjem oborožila države, ki bi nato<br />

napadle zahodne države. NATO trdi, da ne<br />

zaznava nobene neposredne ruske vojaške<br />

grožnje. Več ukrajinskih zaveznic, vključno<br />

z ZDA in Nemčijo, je Kijevu namreč dalo<br />

dovoljenje za uporabo zahodnega orožja za<br />

napade na cilje znotraj Rusije.<br />

Putin je bil kritičen predvsem do Nemčije<br />

in dejal, da je prihod prvih nemških tankov<br />

v Ukrajino povzročil »moralni in etični<br />

šok« v Rusiji. Ko nemške oblasti trdijo, da<br />

bo še več raket napadalo cilje na ruskem<br />

ozemlju, to po njegovem dokončno<br />

uničuje rusko-nemške odnose. Ponovil je,<br />

da Rusija ni začela vojne proti Ukrajini, in<br />

krivdo zanjo pripisal majdanski revoluciji<br />

leta 2014.<br />

UKRAJINA IZPOLNILA<br />

POGOJE ZA EU<br />

Iz Evropske komisije so sporočili, da sta<br />

Ukrajina in Moldavija izpolnili vse pogoje<br />

za začetek pristopnih pogajanj za vstop<br />

v Evropsko unijo, in dodali, da je zdaj<br />

odločitev o tem v rokah držav članic. Julija<br />

bo sicer predsedovanje Svetu EU od Belgije<br />

prevzela Madžarska, ki nasprotuje pridružitvi<br />

Ukrajine Uniji. Ukrajina je v sklopu<br />

zahtev uveljavila zakonodajo za kadrovsko<br />

okrepitev ukrajinskega protikorupcijskega<br />

urada in odpravila omejitve pristojnosti<br />

agencije za preprečevanje korupcije. Poleg<br />

tega je uveljavila zakon o lobiranju, ki je v<br />

skladu z evropskimi standardi, in izpolnila<br />

priporočila Beneške komisije na področju<br />

pravic manjšin. Moldavija pa je napredovala<br />

pri imenovanjih v pravosodju in v skladu<br />

s transparentnim postopkom imenovala<br />

novega generalnega državnega tožilca.<br />

NOVA POSLANCA<br />

V DRŽAVNEM ZBORU<br />

Devet slovenskih evroposlancev se<br />

odpravlja v Bruselj, med njimi dva, ki sta<br />

doslej sedela v poslanskih klopeh državnega<br />

zbora. Glede na rezultate državnozborskih<br />

volitev, objavljene na spletni<br />

strani DVK, je naslednji v vrsti za Grimsov<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Argentinski Slovenec Franc<br />

Medic bo v poslanskih klopeh<br />

nadomestil Mateja Tonina.<br />

Izrael meni, da priznanje Palestine ne<br />

spodbuja miru, ampak krepi teroristično<br />

organizacijo Hamas.<br />

poslanski mandat Andrej Poglajen, državni<br />

svetnik. A ker bi to pomenilo nadomestne<br />

volitve in tveganje, da bi <strong>SDS</strong> lahko<br />

izgubila položaj, bi lahko poslanec morda<br />

postal naslednji v vrsti – Bogomir Vnučec.<br />

Argentinski Slovenec Franc Medic pa bo<br />

nadomestil Mateja Tonina. Tako kot Poglajen<br />

je tudi Medic na volitvah 2022 nastopil<br />

v volilnem okraju Idrija.<br />

Ker v Bruselj odhaja tudi Marjan Šarec, bo<br />

do zamenjave prišlo tudi na položaju ministra<br />

za obrambo. Predsednik vlade Robert<br />

Golob je po objavi izidov volitev dejal, da<br />

si bodo za odločitev, kako naprej, vzeli kak<br />

teden, špekulira pa se, da bi Šarca lahko<br />

zamenjal dosedanji državni sekretar Damir<br />

Črnčec. Med kandidati je tudi dosedanji<br />

član Golobovega kabineta Vojko Vovk.<br />

SLOVENSKA VELEPOSLANICA<br />

NA ZAGOVORU V IZRAELU<br />

Slovenska tiskovna agencija poroča, da<br />

je Izrael na pogovor poklical slovensko<br />

veleposlanico Andrejo Purkart Martinez<br />

in ji prenesel kritiko zaradi slovenskega<br />

priznanja Palestine kot neodvisne države.<br />

Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva<br />

Jakov Blitštajn je ravnal v skladu z<br />

navodili ministra za zunanje zadeve Izraela<br />

Kaca. Priznanje Palestine so v sporočilu<br />

znova označili kot »nagrado za terorizem«.<br />

Po mnenju izraelskega zunanjega ministrstva<br />

to priznanje slovenske vlade ne<br />

spodbuja miru, spodbuja teroristično<br />

organizacijo Hamas in otežuje dogovor<br />

o izpustitvi talcev. Slovenija je Palestino<br />

priznala 4. junija 2024, potem ko je<br />

državni zbor na izredni seji podprl sklep<br />

vlade o priznanju Palestine kot neodvisne<br />

in suverene države. S tem je Slovenija<br />

postala 147. članica Združenih narodov,<br />

ki je priznala Palestino, medtem ko je ta<br />

priznala Slovenijo leta 1992.

8<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Novomašni blagoslov<br />

Pula, petek, 7. junij 2024<br />

Novomašnika Vid Grdadolnik iz Logatca (levo) in Tobija Matijević<br />

iz Splita (desno) sta drug drugemu podelila novomašni blagoslov.

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Tamara Langus @Centrifuzija<br />

Kočevska strankarska izbira.<br />

Čivk tedna<br />

Urh Groselj @UrhGroselj<br />

Vlada RS trdi, da so čakalne vrste v zdravstvu<br />

v veliki meri umetne??? Sem moral<br />

3x preveriti, če res prav vidim. Jih bo kateri<br />

od medijev pozval, da to trditev dokažejo?<br />

Vlada Republike Slovenije<br />

@vladaRS<br />

Pacient ima pravico, da v javni<br />

instituciji pride do oskrbe.<br />

Da se čakalne vrste, ki so v<br />

veliki meri ustvarjene umetno,<br />

zato da se potem ti pacienti<br />

preusmerijo k istemu<br />

zdravniku v zasebni sektor,<br />

začnejo krajšati.<br />

Luka Lisjak @llisjak<br />

Očitno je tudi, da so volivci glede evtanazije globoko<br />

razklani. Sprejemati zakonodajo o takšnem<br />

vprašanju na tej podlagi bi bila (ne glede na končni<br />

rezultat) globoka zabloda.<br />

BojanPožar @BojanPozar<br />

Čista lopata 2.<br />

Aljuš Pertinač @Pertinacal<br />

Naj nekdo pokliče Tino, da mu da Robija na telefon,<br />

da mu pove dejanske rezultate.<br />

N1 Slovenija<br />

@n1slovenija<br />

»Vesel sem, da je Slovenija za razliko<br />

od kakšne druge večje države pokazala<br />

levosredinski obraz Evropi,« je<br />

v prvem nagovoru dejal premier Robert<br />

Golob.<br />

Marvin the Paranoid Android @DHvala<br />

Repovž pravi, da so Vesno ljudje volili zato, ker se<br />

ukvarja z okoljskimi temami.<br />

Volili so jo zaradi Prebiliča, ki ga bildajo kot naslednji<br />

novi obraz. A ko bo enkrat prišel na okus z<br />

milijonom €, dvomim, da bo pristal na to vlogo.<br />

Spomnimo se Šoltesa in njegove Verjamem…<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Valerija Hrastelj @VHrastelj<br />

Gozd je bil vsak dan manjši.<br />

Pa je drevje še vedno<br />

glasovalo za sekiro.<br />

Zaradi lesenega ročaja je mislilo, da je eden<br />

izmed njih.<br />

Delo @Delo<br />

Alojz Ihan o tem, da se z uvedbo evtanazije družbeni<br />

odnos do težkih bolnikov bistveno spremeni. #kolumna<br />

#komentar #mnenja<br />

Plavalka @Plavalka<br />

Sicer precej luzersko, da je ura 00:30 in da ni rezultatov,<br />

ampak osebno mi je skoraj bolj luzersko,<br />

da RTV nima drugega plana, kot da ob predvideni<br />

uri voditelji lepo vstanejo in odidejo v slogu »pa<br />

kaj pol, če ne veste rezultatov, boste že jutri izvedeli<br />

& lahko noč«.<br />

Logar Metod @logarmetod<br />

“Mi nismo izhubili, za nas je le hlasovalo premalo<br />

ljudi.”<br />

Samo Vesel @SVesel<br />

Pred 10 leti, nekaj dni pred dnevom D, sem bil v<br />

Normandiji in v spominskem parku naključno naletel<br />

na snemanje intervjuja z 90-letnim kanadskim<br />

vojakom. Preživetje je bilo gola sreča, je dejal. Zadnje<br />

dni večkrat pomislim nanj in njegove zadnje živeče<br />

soborce. Slava herojem!<br />

Darko Bulat @Darko_Bulat<br />

Slovenija bo, kot vse kaže, prva država, ki bo imela<br />

profesionalne "nevladnike", ki jih bo plačevala<br />

vlada, in profesionalne "prostovoljce", ki jih bo<br />

ravno tako plačevala vlada. Pa naj kdo reče, da se<br />

ne splača biti zlizan z ekstremno komunistično<br />

levico, ki je v Sloveniji na oblasti.<br />

SLOventilator @SLOventilator<br />

»Kadar je ves ta sistem v rokah ene politične sile,<br />

kot je to v Sloveniji danes, ste kuhani in pečeni. To<br />

ni totalitarizem. Je demokracija, ki ste si jo sami<br />

množično in svobodno izvolili in v svoji izvoljeni<br />

svobodi zares postali nesvobodni.« Dr. Avbelj<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK ZA KOMUNIKACIJO<br />

Kazanje s PRSTOM<br />

želi prebiti zid<br />

GOVORICA TELESA<br />

11<br />

Žiga Živulović jr./BOBO<br />

Kazanje s prstom na nedoločeno (ali<br />

določeno) osebo v publiki je poskus<br />

govorca, da občinstvo vključi v nastop.<br />

V konkretnem primeru Golob želi<br />

sprožiti občutek, da je navidezni zid<br />

med njim in publiko presežen. Gre torej<br />

za gesto, s katero govornik in občinstvo<br />

postaneta enotna skupina. Postaneta<br />

»povezana« in solidarna v dogajanju.<br />

Govorimo o metodi vključevanja občinstva<br />

v nastop in posledično v ustvarjanje<br />

atmosfere skupnosti.<br />

Zakaj se to počne? Ker je učinkovito.<br />

Ljudem je všeč misel, da smo del širše<br />

skupine. Poleg tega se publika tudi<br />

bolje odziva, če govornik vzpostavi<br />

ustrezno povezavo z njo. Kazanje s<br />

prstom torej vzpostavlja ustrezno<br />

povezavo s publiko in posledično se<br />

publika bolje odziva na ideje, ki jih<br />

z njo deli govornik.<br />

<br />

Premier Robert Golob na volilno nedeljo zvečer (9. junij 2024).<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

12 TEMA TEDNA<br />

Janša: Glede na volilni izid<br />

bo <strong>SDS</strong> kmalu sestavljala vlado<br />

Za nami so pete volitve v Evropski parlament, na katerih je že četrtič zapored zmagala stranka <strong>SDS</strong>, ki je<br />

osvojila štiri mandate. Gibanje Svoboda je dobilo dva mandata, stranke Vesna, NSi in SD pa vsaka po enega.<br />

Rezultate smo primerjali s predvolilnimi anketami in zbrali odzive politikov.<br />

PIA KOS<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

Evropi se je pokazalo, da<br />

so ljudje rekli skrajni levici<br />

dovolj in izvolili desne<br />

»V stranke,« je bila zadovoljna<br />

nosilka liste <strong>SDS</strong> Romana Tomc.<br />

»Tisti, ki izključujejo, so danes dobili<br />

svojo lekcijo,« pa je po objavi prvih delnih<br />

neuradnih izidov ocenil predsednik<br />

stranke <strong>SDS</strong> Janez Janša.<br />

Volilna udeležba je bila višja kot<br />

pred petimi leti, ko je dosegla 28,9 odstotka.<br />

Do konca redakcije je bila volilna<br />

udeležba 41,35-odstotna, kar je<br />

največ doslej. Glasovalo je 698.693 od<br />

1.685.585 volilnih upravičencev.<br />

Po neuradnih izidih so iz stranke<br />

<strong>SDS</strong> mandat v Evropskem parlamentu<br />

dobili Romana Tomc, Milan Zver, Branko<br />

Grims in 28-letna Zala Tomašič,<br />

predstavnica strankinega podmladka,<br />

ki je bila s preferenčnimi glasovi izvoljena<br />

z zadnjega mesta na listi. Vsi kandidati<br />

so podpisali zavezo, da se bodo v<br />

primeru, če bo <strong>SDS</strong> v prihodnosti sestavljala<br />

vlado, vrnili v Slovenijo. Slednje<br />

je, kot je ocenil Janša, glede na rezultat<br />

»velika možnost«.<br />

Iz Gibanja Svoboda sta bila izvoljena<br />

Irena Joveva in Marjan Šarec. V<br />

Evropski parlament pa se selijo še nosilec<br />

liste zelene stranke Vesna Vladimir<br />

Prebilič, ki se s tem predčasno poslavlja<br />

od županske funkcije v Kočevju, Matej<br />

Tonin iz NSi in Matjaž Nemec iz SD.<br />

Stranki SLS je s 7,23 odstotka glasov<br />

za las ušel sedež v Evropskem parlamentu;<br />

uvrstila se je na šesto mesto,<br />

za NSi. Sledijo Levica s 4,75 odstotka<br />

glasov, Resnica s 3,97 odstotka, Desus<br />

in Dobra država z 2,21 odstotka. Zeleni<br />

Slovenije so s 1,59 odstotka glasov<br />

dosegli rezultat, primerljiv z zadnjeuvrščeno<br />

stranko Violete Tomić Nič od<br />

tega, ki je prejela 1,53 odstotka glasov.<br />

Nosilec liste SLS Peter Gregorčič je<br />

z izidom volitev zadovoljen, saj je SLS v<br />

pol leta početverila svoj rezultat.<br />

<strong>SDS</strong><br />

GS<br />

Vesna<br />

SD<br />

N.Si<br />

SLS<br />

Desus<br />

Levica<br />

Resnica<br />

Zeleni<br />

N.o.t.<br />

Predzadnje napovedi javnomnenjskih anket<br />

(samo opredeljeni)<br />

3,50 %<br />

3,20 %<br />

3,40 %<br />

7,10 %<br />

6,40 %<br />

6,80 %<br />

6,00 %<br />

3,20 %<br />

4,80 %<br />

7,00 %<br />

3,10 %<br />

3,40 %<br />

3,10 %<br />

2,70 %<br />

1,20 %<br />

1,80 %<br />

1,00 %<br />

0,40 %<br />

9,50 %<br />

9,30 %<br />

8,50 %<br />

7,00 %<br />

8,20 %<br />

7,70 %<br />

11,50 %<br />

11,80 %<br />

12,00 %<br />

17,50 %<br />

21,30 %<br />

20,80 %<br />

Parsifal (3. 6.)<br />

32,80 %<br />

29,00 %<br />

25,10 %<br />

Ninamedia (27.–30. 5.)<br />

Mediana(27.–29. 5.)<br />

0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 %<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

TEMA TEDNA<br />

13<br />

PREDVOLILNE ANKETE<br />

Naredili smo primerjavo predzadnjih anket<br />

ter anket tik pred volilnim molkom.<br />

Predzadnje ankete med opredeljenimi<br />

anketiranimi so stranki <strong>SDS</strong><br />

napovedovale štiri mandate, Svobodi<br />

pa dva – z izjemo Mediane (Delo), ki je<br />

napovedala, da bi utegnila stranka Resnica<br />

s 7,7 odstotka glasov največji opozicijski<br />

stranki vzeti en mandat.<br />

Poleg tega sta tedaj Parsifal in Mediana<br />

NSi napovedovali en mandat,<br />

Ninamedia (Dnevnik) pa nobenega; za<br />

razliko od prvih dveh je anketa kazala,<br />

da bo Gibanje Svoboda dobilo tri mandate<br />

z 21,3 odstotka glasov.<br />

Vse tri javnomnenjske agencije pa so<br />

napovedovale po en mandat strankama<br />

SD in Vesna.<br />

Po anketah, objavljenih tik pred volilnim<br />

molkom, so samo v Delu napovedovali,<br />

da bosta Svoboda in <strong>SDS</strong> dobili<br />

vsaka po tri mandate. Parsifal in Ninamedia<br />

sta <strong>SDS</strong> napovedali štiri, Svobodi<br />

pa dva mandata.<br />

GOLOB: NE BOM SE UMAKNIL<br />

Premier in predsednik stranke Gibanje<br />

Svoboda Robert Golob je dejal, da je<br />

njegova stranka izpolnila vse svoje cilje:<br />

»Svoboda je dosegla vse tri cilje – visoko<br />

volilno udeležbo, na vseh štirih referendumih<br />

rezultat za, naš odstotek pa je<br />

skoraj 22 odstotkov, kar je več, kot smo<br />

načrtovali. /…/ Leva sredina je procentualno<br />

dobila več glasov kot desna sredina.«<br />

Vendar je ob tem pomembno dejstvo,<br />

da je Svoboda v primerjavi z državnozborskimi<br />

volitvami na evropskih<br />

izgubila: na volitvah v državni<br />

zbor je zanjo glasovalo več kot 400.000<br />

volivcev, tokrat pa jo je podprlo le približno<br />

150.000 volivcev.<br />

Golob je Janšev poziv, naj koalicija<br />

naredi premislek, kakršnega je francoski<br />

predsednik Emmanuel Macron,<br />

ko je po <strong>poraz</strong>u razpustil parlament in<br />

sklical predčasne volitve, ali belgijski<br />

premier, ki je odstopil, komentiral takole:<br />

»Janez Janša ne bo videl filma, da<br />

se bom jaz umaknil.« Kljub temu pa se<br />

pojavlja vprašanje, ali nedeljski <strong>poraz</strong><br />

<strong>SDS</strong><br />

GS<br />

Vesna<br />

SD<br />

N.Si<br />

Napovedi zadnjih anket in izid volitev<br />

7,00 %<br />

7,72 %<br />

7,80 %<br />

6,80 %<br />

7,66 %<br />

10,60 %<br />

10,52 %<br />

10,30 %<br />

13,10 %<br />

19,70 %<br />

19,50 %<br />

22,15 %<br />

25,10 %<br />

30,65 %<br />

33,90 %<br />

Parsifal (4. 6.)<br />

(Nova24TV)<br />

Ninamedia (3. 6.– 6. 6.)<br />

(Dnevnik)<br />

Izid volitev (10. 6.)<br />

(DVK)<br />

0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % 40 %<br />

Na državnozborskih volitvah<br />

je Svobodo podprlo več kot<br />

400.000 volivcev, tokrat pa je<br />

zbrala okoli 150.000 glasov.<br />

Prepričljiva zmaga <strong>SDS</strong>, toda Golob<br />

ne razmišlja o umiku.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

BOBO<br />

SD ima v iztekajočem se mandatu<br />

dva poslanca. V prihodnji<br />

mandat gre samo z enim.<br />

predstavlja začetek konca Golobove<br />

politične kariere.<br />

NEZAUPNICA VLADI<br />

»Gre za sporočilo slovenskega volilnega<br />

telesa trenutni vladajoči koaliciji,<br />

naj naredi podoben premislek,« je<br />

prepričan Janša.<br />

V NSi, ki se je s 7,66 odstotka glasov<br />

uvrstila na zadnje oziroma peto mesto<br />

in osvojila en mandat, prav tako menijo,<br />

da gre izide interpretirati kot nezaupnico<br />

vladi: »Evropa potrebuje spremembo<br />

na področju migracij in zelenega prehoda,<br />

okrepiti je treba naše skupne vrednote.<br />

Gre za jasno sporočilo Golobovi<br />

vladi, da ljudje želijo spremembe,« je<br />

komentiral Matej Tonin.<br />

Da gre za nezaupnico vladi, je na<br />

družbenem omrežju X komentiral<br />

tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki<br />

sicer meni, da izida ne moremo enačiti<br />

s celovitim obratom na desno:<br />

»Prvič, volivci so se odločili zelo liberalno<br />

na vseh treh posvetovalnih<br />

referendumih. Drugič, izrazili so zelo<br />

jasno nezaupnico sedanji vladajoči<br />

koaliciji pod vodstvom Goloba. Torej:<br />

naši volivci so pretežno še vedno<br />

zelo liberalni, le nad sedanjo vlado so<br />

zelo razočarani.«<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

Poraženka volitev je tudi stranka<br />

SD, ki je imela do zdaj dva poslanca,<br />

Matjaža Nemca in Milana Brgleza. V<br />

primerjavi z evropskimi volitvami pred<br />

petimi leti je prav tako izgubila veliko<br />

glasov. Predsednik SD Matjaž Han je izide<br />

volitev komentiral drugače od Goloba:<br />

»Koalicija je doživela <strong>poraz</strong>.«<br />

»Kar se dogaja na levi sredini, gotovo<br />

ni dobra popotnica za naprej,« je<br />

komentiral edini izvoljeni evroposlanec<br />

SD Matjaž Nemec. »Če bomo na tak<br />

način delovali še naprej, potem ni čudno,<br />

da bo zelo dober rezultat v desnem<br />

političnem prostoru.«<br />

Nemec je povedal še, da obžaluje izgubo<br />

treh poslancev sedanjega mandata<br />

evropskega parlamenta: Klemna Grošlja,<br />

ki je po razhodu z Gibanjem Svoboda<br />

kandidiral na listi Zelenih, Milana<br />

Brgleza ter Franca Bogoviča (SLS).<br />

Matjaž Han priznava:<br />

Koalicija je doživela <strong>poraz</strong>.<br />

POTENCIAL VESNE<br />

Prebilič je še nekaj dni pred volitvami<br />

dejal, da se v stranki spogledujejo z dvema<br />

mandatoma. To jim sicer ni uspelo,<br />

je pa Vesna na evropskih volitvah prvič<br />

prodrla v Evropski parlament.<br />

»Tretje mesto je tisto, kar smo si po<br />

tiho želeli. Mislim, da je to fantastičen<br />

dosežek. Prinesli smo svežino v slovenski<br />

politični prostor in menimo, da je<br />

pred nami še svetla prihodnost,« je povedal<br />

Prebilič. Vesna je z 10,52 odstotka<br />

glasov prehitela SD, za katero je glasovalo<br />

7,72 odstotka volivcev.<br />

Po rezultatu so prehiteli tudi parlamentarni<br />

stranki NSi in Levico. Prebilič<br />

je napovedal, da bo Vesna vsekakor šla<br />

na državnozborske volitve. Ocenjujejo<br />

namreč, da so ljudje nezadovoljni<br />

s trenutno politično konstelacijo ter<br />

da so siti delitev in izločanja. »Bolj pomembno<br />

kot to, s kom ne bomo sodelovali,<br />

je to, s kom lahko skupaj kaj naredimo,«<br />

je poudaril in ob tem pripomnil,<br />

da jih skrbi vzpon evropske skrajne desnice,<br />

ki je stranka ne vidi kot potencialne<br />

partnerke v politiki.<br />

Politični komentator Aljuš Pertinač<br />

ocenjuje, da je Prebilič Golobova<br />

alternativa. Kot je komentiral na družbenem<br />

omrežju X, so bile volitve »hud<br />

<strong>poraz</strong> za vladajočo floto«.

Vsak S SVOJE perspektive<br />

KARIKATURA<br />

15<br />

BORIS OBLAK

16 TEMA TEDNA<br />

Evropske volitve: ZMAGA DESNICE<br />

Na volitvah za Evropski parlament so v številnih državah slavile desne ali desnosredinske stranke.<br />

Posledice so že vidne. Odstopil je belgijski predsednik vlade, francoski predsednik Emmanuel Macron<br />

pa je razpustil parlament in napovedal predčasne volitve. V Nemčiji se stopnjujejo zahteve po odstopu<br />

poražene levosredinske vladne koalicije.<br />

NINA RAZINGER<br />

SHUTTERSTOCK<br />

BELGIJA<br />

Belgijski premier Alexander De Croo je po<br />

nedeljskih volitvah kralju Filipu izročil<br />

odstopno izjavo, njegova vlada je začela<br />

opravljati tekoče posle. Belgijci so največ<br />

glasov namenili desnim strankam, vladajoča<br />

stranka flamskih liberalcev in demokratov<br />

pa je utrpela hud <strong>poraz</strong>.<br />

Premier je v nasprotju s slovenskim<br />

predsednikom vlade Robertom Golobom<br />

takoj priznal <strong>poraz</strong> in čestital<br />

tekmecem. »Izgubili smo. Z jutrišnjim<br />

dnem bom odstopil kot premier,« je<br />

De Croo izjavil vidno čustven in dodal:<br />

»Prepričan sem, da potrebujemo novo<br />

vlado hitro, s polnimi pooblastili. Signal<br />

volivcev je jasen.«<br />

FRANCIJA<br />

V Franciji je prepričljivo zmagal Nacionalni<br />

zbor (Rassemblement National),<br />

ki ga zastopata 55-letna Marine Le Pen<br />

in mladi, komaj 28-letni Jordan Bardelle.<br />

Analitiki menijo, da sta bila uspešna zlasti<br />

v prepričevanju, da mora Francija ustaviti<br />

ilegalne migracije. Nacionalni zbor je<br />

osvojil več kot 31 odstotkov glasov.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

Marine Le Pen, osrednji obraz francoske<br />

desnice, je po zmagi izjavila: »To<br />

zgodovinsko glasovanje kaže, da ko<br />

ljudje glasujejo, ljudje zmagajo. Pripravljeni<br />

smo uveljavljati moč, končati<br />

množične migracije in na prvo mesto<br />

postaviti kupno moč. Pripravljeni smo,<br />

da Francija znova zaživi.«<br />

Daleč za desnico je po številu glasov<br />

sredinska stranka Preporod (Renaissance),<br />

ki spada med evropske liberalce<br />

in jo vodi francoski predsednik<br />

Emmanuel Macron. Volivci so ji namenili<br />

zgolj 15 odstotkov glasov. Macron<br />

zato ni želel čakati do naslednjih volitev<br />

leta 2026, ampak je takoj razpustil<br />

parlament in sklical predčasne volitve.<br />

Volivcem je dejal: »Slišal sem vaše sporočilo,<br />

ki ne bo ostalo brez odgovora.<br />

Francija potrebuje jasno večino, ki bo<br />

lahko vladala mirno in usklajeno.«<br />

Prvi krog volitev bo potekal 30. junija,<br />

drugi 7. julija. Francoska levica je v<br />

popolnem šoku. Socialistična županja<br />

Pariza Anne Hidalgo ni skrivala razočaranja,<br />

da je predsednik razpustil parlament<br />

in bo sklical volitve le tri tedne<br />

pred olimpijskimi igrami.<br />

NEMČIJA<br />

Nemški mediji poročajo o katastrofalnem<br />

<strong>poraz</strong>u nemške vladne koalicije.<br />

Socialdemokratska stranka je zabeležila<br />

najslabši rezultat na zvezni ravni<br />

doslej. Zbrala je le slabih 14 odstotkov<br />

glasov. Še hujši <strong>poraz</strong> so doživeli Zeleni,<br />

ki so zbrali komaj 12 odstotkov glasov.<br />

<strong>Zmaga</strong>la je desnosredinska, opozicijska<br />

Krščansko demokratska unija<br />

(CDU). Osvojila je 30 odstotkov glasov<br />

oziroma 29 poslanskih sedežev. Predsednik<br />

CDU Friedrich Merz je izjavil,<br />

da so rezultati katastrofa za vladno koalicijo,<br />

ki bi morala upoštevati izraženo<br />

voljo volivcev: »Vladna koalicija bi<br />

se morala zamisliti nad rezultatom. V<br />

Nemčiji je nujna sprememba politike.«<br />

Številni analitiki pa kljub zmagi<br />

CDU kot resničnega zmagovalca<br />

evropskih volitev označujejo desno<br />

stranko Alternativa za Nemčijo (AfD).<br />

Stranki je uspelo zbrati kar 16 odstotkov<br />

glasov. S tem je premagala vse vladne<br />

stranke, in to kljub nizu škandalov,<br />

v katere sta bila vpletena prva dva<br />

kandidata AfD.

TEMA TEDNA<br />

17<br />

Če je CDU močno zmagala v skoraj<br />

vseh okrajih nekdanje demokratične<br />

Zahodne Nemčije, pa je AfD premočno<br />

zmagala v volilnih okrajih na območju<br />

nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije.<br />

Volitev se je udeležilo kar 64,8 odstotka<br />

nemških državljanov.<br />

Kancler Scholz je enako kot slovenski<br />

premier Golob zavrnil vsakršno<br />

možnost predčasnih volitev. Generalni<br />

sekretar CDU Carsten Linnemann<br />

je zato kanclerja ponovno pozval k<br />

takojšnjemu glasovanju o zaupnici v<br />

nemškem parlamentu. Ker socialdemokrati<br />

zahteve zavračajo, je Linnemann<br />

za nemško javno televizijo ZDF izjavil:<br />

»Kar doživljamo, je katastrofalno!« ZDF<br />

in drugi večji nemški mediji ocenjujejo,<br />

da vladno koalicijo po hudem <strong>poraz</strong>u na<br />

volitvah čakajo težki meseci.<br />

36<br />

135<br />

S&D<br />

The Left<br />

Evropski parlament 2024–2029<br />

53<br />

Zeleni<br />

ESZ<br />

79 186<br />

Renew<br />

Europe<br />

720<br />

sedežev<br />

ELS<br />

ECR<br />

73<br />

ID<br />

NI<br />

Drugi<br />

58<br />

45<br />

55<br />

ZMAGA DESNICE PRI SOSEDIH<br />

V Avstriji so zmagali svobodnjaki (FPÖ)<br />

s 25 odstotki glasov. Na drugem mestu<br />

je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s 24<br />

odstotki, tesno jim sledijo socialdemokrati<br />

(SPÖ) s 23-odstotno podporo.<br />

V Italiji je zmagala stranka Bratje<br />

Italije (Fratelli d'Italia), ki jo vodi predsednica<br />

vlade Giorgia Meloni. <strong>Zmaga</strong>la<br />

je torej stranka, ki sta jo državna RTV<br />

oziroma njen voditelj Igor E. Bergant<br />

označila za »fašistično stranko«. Prejela<br />

je 28 odstotkov glasov oziroma 14 sedežev.<br />

Na drugem mestu je opozicijska<br />

Demokratska stranka, ki je dobila 24<br />

odstotkov glasov oziroma 21 sedežev.<br />

Na Madžarskem je s 43,5 odstotka<br />

glasov zmagala vladajoča stranka Fidesz<br />

premierja Viktorja Orbana. Njena<br />

zmaga je bila pričakovana, vendar je v<br />

primerjavi z napovedmi dosegla nekoliko<br />

nižjo podporo od pričakovane in<br />

slabši izid kot pred petimi leti, ko je dobila<br />

52 odstotkov glasov.<br />

Na Hrvaškem je na evropskih volitvah<br />

s 34 odstotki glasov slavila vladajoča<br />

desnosredinska stranka HDZ,<br />

sledila ji je levosredinska SDP s 26 odstotki<br />

glasov.<br />

ZMAGA DESNICE V EU<br />

Desnosredinska Evropska ljudska<br />

stranka (EPP) ostaja največja politična<br />

stranka v Evropskem parlamentu.<br />

Kot kaže, je osvojila 184 sedežev od<br />

720. S tem ji je uspelo povečati število<br />

poslanskih mest, saj ima v trenutno<br />

705-članskem parlamentu 176 poslancev.<br />

Druga največja politična sila so<br />

levosredinski socialisti (S & D), ki so<br />

Politične skupine<br />

v Evropskem parlamentu<br />

The Left – Skupina Levice<br />

v Evropskem parlamentu – GUE/NGL<br />

S&D – Skupina naprednega zavezništva socialistov<br />

in demokratov v Evropskem parlamentu<br />

Zeleni/ESZ – Skupina Zelenih/<br />

Evropske svobodne zveze<br />

Renew Europe – Skupina<br />

Renew Europe<br />

ELS – Poslanska skupina Evropske ljudske stranke<br />

(Krščanskih demokratov)<br />

ECR – Skupina Evropskih<br />

konservativcev in reformistov<br />

ID – Skupina<br />

Identiteta in demokracija<br />

NI– Samostojni<br />

poslanci<br />

Drugi – Novoizvoljeni poslanci,<br />

v parlamentu z iztekajočim se mandatom<br />

dobili 139 sedežev; toliko jih imajo tudi<br />

zdaj. Tretji so liberalci (Renew), ki so<br />

dobili 80 sedežev, kar je manj kot zdaj,<br />

ko jih imajo 102.<br />

Omenjene tri politične skupine naj<br />

bi zagotovile ponovno podporo Evropski<br />

komisiji Ursule von der Leyen, saj<br />

bodo imele večino v Evropskem parlamentu.<br />

Skupaj naj bi imele 403 poslance,<br />

za večino jih potrebujejo 361. Glede<br />

na to, da so nekateri poslanci EPP (tudi<br />

slovenski) nezadovoljni z Ursulo von<br />

Število<br />

sedežev % sedežev<br />

36 5,00 %<br />

135 18,75 %<br />

53 7,36 %<br />

79 10,97 %<br />

186 25,83 %<br />

73 10,14 %<br />

58 8,06 %<br />

45 6,25 %<br />

55 7,64 %<br />

Začasni rezultati 10.6.2024<br />

der Leyen, ostaja odprto vprašanje, ali<br />

bo zbrala dovolj glasov podpore.<br />

Kot četrti in peti največji politični<br />

sili v Evropskem parlamentu omenimo<br />

skupino desnih političnih strank<br />

Evropskih konservativcev in reformistov<br />

s 73 evroposlanci ter skupino<br />

Identiteta in demokracija z 58 mandati.<br />

Zeleni naj bi imeli glede na projekcijo<br />

52 sedežev. Levica bo, kot kaže, ostala<br />

povsem obrobna politična sila, saj je<br />

zbrala pičlih 36 poslancev. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

18 TEMA TEDNA<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

Komentar<br />

VOLITVE: somrak <strong>Svobode</strong><br />

Tokratne evropske volitve so bile za odtenek bolj pomembne kot običajno. V Sloveniji namreč<br />

že dve leti vlada Svoboda. Gre za najbolj agresivno populistično vladavino do zdaj.<br />

Svoboda je na oblast prišla na<br />

krilih utrujenosti in splošnega<br />

nezadovoljstva s pandemijo<br />

in ukrepi oziroma pravili, ki so<br />

takrat veljala in so dodobra spremenila<br />

naša vsakdanja življenja ter zaznamovala<br />

celotne generacije. Na oblast je<br />

prišla seveda tudi na krilih dobro znanega<br />

»antijanševskega« sentimenta. Kaj<br />

hitro se je pokazalo, da je samo-da-ni-<br />

-janša občutek, poleg osebnih koristi<br />

vladajočih in njihovega najožjega kroga,<br />

tudi edino, kar ta tako imenovana<br />

svobodna oblast ponuja. Od visokoletečih<br />

predvolilnih obljub o brezštevilnih<br />

reformah in dvigu standarda ljudi<br />

na raven Švice po dveh letih vladanja<br />

oziroma na polovici mandata ni ostalo<br />

praktično nič.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

IZ AFERE V AFERO<br />

Razmere so še posebej zaskrbljujoče na<br />

področju zdravstva, sodstva in javne<br />

uprave, kjer zdravniki, sodniki, tožilci<br />

in zaposleni na upravnih enotah stavkajo<br />

že dalj časa. Vladajoča koalicija, še<br />

posebej največja vladna<br />

stranka, drsi iz afere v<br />

afero. Z državo, njenimi<br />

ključnimi podsistemi in<br />

smerjo, v katero naj bi<br />

jo peljala, pravzaprav ne<br />

ve, kaj početi. Namesto<br />

tega se raje ukvarja sama<br />

s sabo, z osebnim profitarstvom<br />

in bogatenjem<br />

svojih reprezentantov,<br />

spletkarjenjem znotraj<br />

svojega političnega pola<br />

in preganjanjem ter medijskimi<br />

umori drugače<br />

mislečih in političnih<br />

nasprotnikov, še največ<br />

pa z zadovoljevanjem<br />

osebnih potreb predsednika<br />

vlade in njegove zasebne<br />

spremljevalke, za<br />

katero se zdi, da sprejema<br />

vse ključne odločitve<br />

v tej vladi.<br />

Stvari so prišle tako<br />

daleč, da je moral celo<br />

bivši predsednik republike<br />

Milan Kučan javno priznati, da<br />

se države na način, kot to počneta fant<br />

naše Tine in kompanija, ne da upravljati.<br />

Kljub obilnemu trudu mnenjskih<br />

voditeljev, centrov moči tranzicijske<br />

levice in dominantnih medijev je zato<br />

javnomnenjska podpora vladi, koaliciji<br />

in največji vladni stranki strmo<br />

padla. Pojavila so se celo ugibanja o<br />

predčasnem končanju mandata in odhodu<br />

predsednika vlade za evropskega<br />

komisarja. Po drugi strani je opozicija,<br />

zlasti največja opozicijska stranka, videla<br />

evropske volitve kot priložnost za<br />

vrnitev v resno politično tekmo, potem<br />

ko je zadnje parlamentarne volitve prepričljivo<br />

izgubila.<br />

MOČNA LISTA <strong>SDS</strong><br />

V takšnih razmerah ni presenetljivo, da<br />

sta se oba politična tabora lotila evropskih<br />

volitev praktično z vsem, kar premoreta.<br />

Opozicija si je izjemno prizadevala,<br />

da bi čim bolj mobilizirala svoje<br />

volivce. Nasploh je imela stranka <strong>SDS</strong><br />

najbolj dovršeno in vsebinsko ter sporočilno<br />

bogato volilno kampanjo.<br />

To ni nobeno presenečenje. <strong>SDS</strong> je<br />

praktično edina prava politična stranka<br />

pri nas, z nespornim dolgoletnim<br />

vodjem, jasnim političnim profilom,<br />

urejeno in trdno strankarsko strukturo<br />

in zadostnim finančnim zaledjem,<br />

da lahko brez večje škode preživi daljša<br />

obdobja v opoziciji. Na te volitve je<br />

šla z jasnim ciljem, da doseže prepričljivo<br />

zmago, <strong>poraz</strong>i Golobovo Gibanje<br />

Svoboda in s tem svojim volivcem in<br />

neopredeljenemu delu volilnega telesa<br />

pokaže, da je sposobna ponovno priti<br />

na oblast. V ta namen je na listo uvrstila<br />

praktično vse strankine prvokategornike<br />

– z izjemo liderja stranke – na čelu z<br />

obstoječima evroposlancema Tomčevo<br />

in Zverom, poleg njiju pa prvič na začelje<br />

liste tudi dve mladi kandidatki, Zalo<br />

Tomašič in Karin Planinšek.<br />

S tem je <strong>SDS</strong> med kandidati znotraj<br />

liste uspešno ustvarila izjemno razgibano<br />

dinamiko tekmovanja za preferenčne<br />

glasove, kar je nedvomno pozitivno<br />

vplivalo tudi na skupno število<br />

zbranih volilnih glasov. Posebne pozornosti<br />

je vredna izvolitev Zale Tomašič,<br />

ki jo je izrecno podprl<br />

tudi Ruparjev Glas upokojencev,<br />

kar je očitno<br />

odločilno pripomoglo,<br />

da je Tomašičeva dobila<br />

drugo najvišje število<br />

preferenčnih glasov na<br />

listi <strong>SDS</strong>, takoj za nosilko<br />

liste. To nedvomno kaže,<br />

da si tudi volivci <strong>SDS</strong> želijo<br />

določenih sprememb<br />

in sveže krvi v stranki.<br />

X @ZalaTomasic<br />

MENJAVA<br />

GENERACIJ V NSI<br />

Druga opozicijska stranka,<br />

NSi, je evropske volitve<br />

izkoristila za nadaljnjo<br />

oziroma dokončno<br />

menjavo generacij v<br />

stranki. Najprej se je za<br />

sodelovanje na teh volitvah<br />

»zahvalila« zimzelenemu<br />

evroposlancu<br />

Lojzetu Peterletu, kasneje<br />

pa je še dosedanjo dolgo-

TEMA TEDNA<br />

19<br />

letno poslanko Ljudmilo Novak postavila<br />

na tradicionalno poslovilno oziroma<br />

neizvoljivo mesto na kandidatni listi.<br />

Vodenje liste je prevzel kar predsednik<br />

stranke Matej Tonin, ki je s tem<br />

na kocko postavil tudi lastno politično<br />

usodo. Kot smo lahko videli po preštetih<br />

glasovih, je ta dodobra visela na nitki,<br />

saj praktično do konca ni bilo jasno, ali<br />

bo v Evropski parlament izvoljen on ali<br />

pa vzhajajoča zvezda slovenske politične<br />

desnice Peter Gregorčič, ki je poskusil že<br />

dodobra opešano SLS vrniti na pota stare<br />

slave, kar bi mu skoraj tudi uspelo.<br />

Po drugi strani se je antijanševski<br />

politični tabor evropskih volitev lotil<br />

na klasičen način, s poplavo list in<br />

kandidatov, ki so tako ali drugače znana<br />

imena; z evropsko politiko oziroma<br />

strankami, za katere so kandidirali, pa<br />

se v življenju še niso veliko ukvarjali.<br />

Vladajoča Svoboda je temu dodala še<br />

tri oziroma štiri precej za lase privlečene<br />

posvetovalne referendume, od katerih<br />

morda najbolj bode v oči vprašanje<br />

Celo Milan Kučan je moral<br />

javno priznati, da se države<br />

na način, kot to počneta fant<br />

naše Tine in kompanija,<br />

ne da upravljati.<br />

X @TinaHacler<br />

uvedbe evtanazije. Iz zanesljivih virov,<br />

ki so blizu predsedniku vlade, namreč<br />

vemo, da ima on sam do evtanazije izrazito<br />

odklonilno stališče. K temu so dodali<br />

še dobesedno »nasilno« priznanje Palestine<br />

tik pred volitvami in brezštevilne<br />

populistične obljube o tisočih stanovanjih<br />

in helikopterskih flotah.<br />

ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI<br />

Kaj so torej pokazali rezultati volitev?<br />

Nesporna zmagovalka volitev je nedvomno<br />

Janševa <strong>SDS</strong>. Tudi s svojimi<br />

prvimi javnimi nastopi po objavi rezultatov<br />

– na katero smo žal morali čakati<br />

najdlje v Evropi in je še en dokaz, da<br />

Svoboda prav vse, česar se dotakne, pokvari<br />

– je Janez Janša še enkrat pokazal<br />

in dokazal, da razume, kaj so volitve in<br />

kaj pomenijo za državo. S tem volilnim<br />

rezultatom si je še utrdil primat v stranki<br />

in opoziciji ter vsaj do naslednjih parlamentarnih<br />

volitev zaprl vprašanje o<br />

svojem morebitnem nasledniku.<br />

Nesporna poraženca teh volitev sta<br />

nedvomno premier Golob in njegovo<br />

Gibanje Svoboda, in to kljub premierjevim<br />

infantilnim in norčavim izjavam,<br />

da so na volitvah zmagali, dosegli vse<br />

zastavljene cilje in Evropi pokazali levosredinski<br />

obraz. Če upoštevamo, da<br />

sta bila na listi <strong>Svobode</strong> izvoljena dosedanja<br />

evroposlanka iz vrst nekdanje<br />

LMŠ in bivši predsednik LMŠ, obrambni<br />

minister Šarec, potem je Svoboda<br />

dejansko ostala brez enega samega<br />

lastnega evroposlanca. Medtem ko Joveva<br />

ni mogla skriti sreče, da bo kljub<br />

katastrofalnemu <strong>poraz</strong>u liste, ki jo je<br />

nespretno vodila, ostala evroposlanka,<br />

je bilo Šarčevo veselje veliko bolj kislo.<br />

Mnogo raje bi namreč ostal minister<br />

kot pa se odpravil v Bruselj, kjer bo imel<br />

že pregovorne težave s svojo uborno<br />

angleščino in domotožjem.<br />

Med moralne zmagovalce teh volitev<br />

lahko uvrstimo kočevskega župana<br />

Prebiliča, ki je z obilno logistično podporo<br />

stricev iz ozadja in tretjim mestom<br />

pokazal, da se nanj potencialno lahko<br />

računa kot na alternativo Golobu, če se<br />

seveda ne bo pojavil kak boljši in prepričljivejši<br />

kandidat za antijanševski »nov<br />

obraz« na naslednjih parlamentarnih<br />

volitvah. Tu je poleg že omenjenega<br />

Gregorčiča še Matjaž Nemec, ki je z izvolitvijo<br />

– SD bo imela poslej zgolj enega<br />

evroposlanca – verjetno dokončno<br />

zapečatil politično kariero dosedanjega<br />

evroposlanca Milana Brgleza, ki je po<br />

predsedniških in strankarskih izgubil<br />

že tretje volitve zapored.<br />

JAVNOMNENJSKE<br />

AGENCIJE IN DVK<br />

Med poražence tokratnih volitev lahko<br />

uvrstimo tudi javnomnenjske agencije,<br />

ki so z izjemo Ninamedije povsem zgrešile<br />

volilni rezultat in ves čas, kot se je<br />

izkazalo, nekritično in nestrokovno<br />

umetno dvigovale ratinge vladajočim.<br />

Poleg njih so tu tudi vse tri največje televizije,<br />

obe komercialni in nacionalna,<br />

ki niso zmogle toliko modrosti, da bi<br />

skupaj naročile izvedbo vzporednih volitev.<br />

S tem so sebe in svoje gledalce do<br />

zgodnjih jutranjih ur oropale resnega in<br />

na podlagi dejstev oblikovanega povolilnega<br />

televizijskega programa.<br />

Nedvomno pa med poražence spada<br />

tudi Državna volilna komisija, ki je<br />

z nekompetentno organizacijo izvedbe<br />

volitev in štetja glasov ter nerazumljivo<br />

odločitvijo, da se najprej preštejejo<br />

glasovnice za posvetovalne referendume,<br />

povzročila, da smo v Sloveniji<br />

kot zadnji v Evropi izvedeli za rezultate<br />

evropskih volitev.<br />

Suma sumarum: zaradi evropskih<br />

volitev Golob in ostali sodelujoči v<br />

tem neprekinjenem festivalu <strong>Svobode</strong><br />

vstopajo v drugo polovico vladnega<br />

mandata bistveno bolj oslabljeni in s<br />

še več težavami pri učinkovitem vladanju.<br />

Glavno sporočilo volitev torej<br />

je: razen Goloba in njegove družice ne<br />

pleše praktično nihče več.<br />

<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

20<br />

POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

Če pustimo ob strani rezultate<br />

posvetovalnih referendumov,<br />

ki jih je vladna koalicija alias<br />

Golobova vlada »sforsirala«<br />

izključno zato, da bi na včerajšnje<br />

evropske volitve privabila nekaj več<br />

svojih volivcev, so nedeljski »šokantni«<br />

volilni rezultati evropskih volitev – na<br />

prvo žogo – dostavili po 4 zmagovalce<br />

(Janša, Prebilič, Tonin in Gregorčič) in 4<br />

poražence (Golob, vlada, Levica in dva<br />

znana anketarja).<br />

ZMAGOVALCI<br />

1) <strong>SDS</strong> in Janez Janša: velika zmaga<br />

te stranke je tako rekoč nesporna po<br />

vseh možnih primerjavah (s prejšnjimi<br />

evropskimi volitvami leta 2019) in številkah,<br />

pa naj gre za dobljene glasove,<br />

suhoparne odstotke ali štiri poslanske<br />

mandate. Janša pa si je tako tudi zagotovil<br />

status vodilnega liderja desne sredine<br />

vsaj še do prihodnjih parlamentarnih<br />

volitev.<br />

2) Vladimir Prebilič: ker je izključno<br />

on tisti, ki je stranko Vesna pripeljal<br />

v Evropski parlament (samo za primerjavo,<br />

povsod drugje po državah Evrope<br />

so namreč zelene stranke včeraj doživele<br />

hude volilne <strong>poraz</strong>e) in hkrati najavil<br />

kandidaturo za prihodnje parlamentarne<br />

volitve. A ponovimo na tem<br />

portalu že zapisano dejstvo: Prebilič<br />

starta na to, da postane novi obraz slovenske<br />

leve sredine.<br />

3) Matej Tonin (in NSi): čeprav je<br />

Tonina in Novo Slovenijo v samem finišu<br />

napetega preštevanja uradnih<br />

rezultatov premagala tudi stranka<br />

SD in je Nova Slovenija v primerjavi<br />

s prejšnjimi evropskimi volitvami<br />

izgubila ogromno glasov, je Toninov<br />

preboj med evropske poslance zanj<br />

pravzaprav zelo velik uspeh – v novih<br />

oziroma sedanjih okoliščinah slovenske<br />

politike. Tako je oziroma bo zadržal<br />

tudi funkcijo predsednika stranke,<br />

na jesenskem kongresu pa naj bi Tonin<br />

izvedel tudi velike kadrovske zamenjave<br />

na vrhu stranke. Poleg tega so se ne<br />

nazadnje znebil(i) Ljudmile Novak.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

4 zmagovalci, 4 poraženci<br />

Tranzicijska levica je včeraj dokončno spoznala, da z Robertom Golobom na čelu<br />

na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne more zmagati ...<br />

4) Peter Gregorčič: kljub dejstvu, da<br />

se Slovenski ljudski stranki ni uspelo<br />

prebiti v Evropski parlament, je Gregorčič<br />

prvo presenečenje teh volitev,<br />

morda celo nekakšen »moralni zmagovalec«<br />

volilne nedelje. Že samo število<br />

njegovih preferenčnih glasov (pristal<br />

je na četrtem mestu z 32.008 glasovi!,<br />

brez tistih po pošti, medtem ko je celotna<br />

SLS prejela dobrih 48 tisoč glasov),<br />

ga uvršča med bodoče štiri liderje slovenske<br />

desne sredine (ob Janši, Anžetu<br />

Logarju in Toninu).<br />

PORAŽENCI<br />

1) Robert Golob in Gibanje Svoboda<br />

so veliki poraženci po vseh primerjavah<br />

in parametrih. Golob bi zato verjetno<br />

res moral odstopiti in oditi na predčasne<br />

volitve, ampak on tega seveda ne bo storil.<br />

Hkrati pa so tudi njegove včerajšnje<br />

izjave in javni nastopi pokazali, da premier<br />

živi umetno ustvarjeno vzporedno<br />

resničnost v slogu Savudrije. Predvsem<br />

pa je tranzicijska levica včeraj dokončno<br />

spoznala, da z Robertom Golobom<br />

na čelu na prihodnjih parlamentarnih<br />

volitvah ne more zmagati.<br />

2) Kakorkoli obračamo, vlada oziroma<br />

vladna koalicija je na včerajšnjih<br />

volitvah doživela boleč <strong>poraz</strong>, kar je<br />

definitivno rezultat hudega nezadovoljstva<br />

ljudi in volivcev z Golobovo<br />

vlado. Tudi preusmerjanje pozornosti<br />

s Palestino in famozno milijardo za 20<br />

tisoč novih garsonjer jim ni pomagalo.<br />

Vladimir Prebilič je stranko Vesna<br />

pripeljal v Evropski parlament.<br />

www.prebilic.si<br />

Komentar<br />

Očitno »folk« res ni več tako množično<br />

nasedel, tokrat je bilo takšnih volivcev<br />

le še 150 tisoč. Vlada je namreč dobila<br />

samo 3 poslanske mandate (GS 2, SD 1),<br />

opozicija pa skupaj 5 (<strong>SDS</strong> 4, NSi 1) tudi<br />

volilni rezultat Vladimirja Prebiliča je<br />

de facto <strong>poraz</strong> za Goloba, Prebilič je namreč<br />

Golobova alternativa.<br />

3) Ob splošnem dejstvu, da se je<br />

Evropa tokrat res nagnila bolj na desno,<br />

volilni <strong>poraz</strong> Levice in levice, saj so se<br />

Socialni demokrati z enim poslanskim<br />

mandatom tokrat izvlekli skozi šivankino<br />

uho (tudi v primerjavi z evropskimi<br />

volitvami leta 2019 so izgubili ogromno<br />

glasov in še enega poslanca (za Milana<br />

Brgleza to praktično pomeni tudi konec<br />

njegove politične kariere, saj gre za<br />

njegov že tretji zaporedni volilni <strong>poraz</strong><br />

– po volitvah za predsednika republike<br />

in predsednika stranke)), vse tako kaže,<br />

da utegnejo prihodnje parlamentarne<br />

volitve Levico odplakniti, SD pa pripeljati<br />

na rob političnega preživetja.<br />

4) No, med poražence tokratnih<br />

evropskih volitev lahko uvrstimo tudi<br />

dva znana »anketarja« javnega mnenja,<br />

Janjo Božič Marolt (Mediana)<br />

in Andraža Zorka (Valicon): prva naj<br />

bi minuli četrtek po diskretnem kosilu<br />

s poslanko <strong>Svobode</strong> Tamaro Kozlovič<br />

na hrvaški obali na Delu spremenila<br />

svojo zadnjo anketo (beri: volilno napoved<br />

ali ustvarjanje javnega mnenja)<br />

v korist Golobove <strong>Svobode</strong> (iz dveh<br />

mandatov na tri), Zorko, ki se je zadnje<br />

tedne spremenil v profesionalno skoraj<br />

nedostojnega agitatorja za Gibanje Svoboda,<br />

pa je sinoči na TV Slovenija, kjer<br />

je vsem na očeh do zadnjega reševal<br />

svoje aktivistične napovedi, Golobovo<br />

vlado in Svobodo, stresal prave nebuloze<br />

(»kakšne pa ta Zorko klati«, je ob tem<br />

nekdo – ki ga vsi poznamo – sporočil<br />

avtorju teh vrstic), dokler ni nenadoma<br />

zapustil studia.<br />

Na drugi strani pa je Damjanićeva<br />

Ninamedia tokrat zelo dobro »zadela«.

AKTUALNO<br />

21<br />

Matija Sušnik/ DZ RS<br />

NENAD GLÜCKS<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Za izvedbo posvetovalnih referendumov hkrati z evropskimi volitvami so se posebej<br />

zavzeli v Gibanju Svoboda. V SD in Levici so se jim kljub pomislekom podredili.<br />

Referendumske vaje za<br />

»PRAVE« referendume<br />

Tokratne volitve v Evropski parlament so v Gibanju Svoboda »začinili« s štirimi posvetovalnimi<br />

referendumi, s katerimi so skušali dodatno aktivirati volivce, ki bi v večjem<br />

deležu glasovali zanje. Delno jim je to najbrž uspelo, a kljub temu so pristali pri zgolj<br />

dveh poslancih za Evropski parlament, njihova glavna tekmica <strong>SDS</strong> je dobila štiri.<br />

Vladajočim je sicer pri vseh referendumih uspelo prepričati večino volivcev, da so<br />

glasovali ZA, toda to je zgolj nezavezujoč uvod v odločujoče referendumske bitke.<br />

Znano je, da so v drugi največji<br />

vladni stranki SD s stisnjenimi<br />

zobmi podprli izvedbo referendumov<br />

hkrati z evropskimi volitvami.<br />

Pojasnili so, da bi bilo bolje, če bi<br />

te volitve in referendume časovno ločili.<br />

Spomnimo: sredi aprila je kazalo,<br />

da utegne vztrajanje <strong>Svobode</strong> pri<br />

posvetovalnih referendumih na dan<br />

evropskih volitev celo povzročiti večja<br />

trenja znotraj vladajoče koalicije, saj so<br />

v SD tedaj jasno razložili, da takšnemu<br />

predlogu nasprotujejo. Zdelo se jim je,<br />

da so evropske volitve preveč pomembna<br />

tema, da bi jim zraven navrgli še<br />

nekaj prav tako zelo zahtevnih vsebin.<br />

Toda kot ponavadi so spet počepnili<br />

pred premierjem Robertom Golobom.<br />

NINAMEDIA UDARILA MIMO<br />

Čeprav so volivci na vseh štirih referendumih<br />

(glede konoplje sta bili dve<br />

referendumski vprašanji, vsako šteje za<br />

poseben referendum) večinsko podprli<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

22 AKTUALNO<br />

Referendum o gojenju<br />

in posedovanju konoplje<br />

za osebno rabo<br />

PROTI<br />

48,45 %<br />

ZA<br />

51,55 %<br />

stališča strank vladajoče koalicije, pa<br />

so se predvolilne napovedi precej razlikovale<br />

od dejanskih izidov. Tako so<br />

npr. pri agenciji Ninamedia, ki je v zadnjih<br />

dneh pred volitvami oziroma referendumi<br />

za Dnevnik izvedla še zadnjo<br />

javnomnenjsko anketo, ugotovili, da bi<br />

56 odstotkov volivcev podprlo zakon, ki<br />

bi urejal pomoč pri samomoru, zgolj 34<br />

odstotkov volivcev pa bi temu nasprotovalo.<br />

Okoli deset odstotkov je bilo neopredeljenih<br />

ali brez odgovora.<br />

A dejanski izid na nedeljskem referendumu<br />

je bil precej bolj tesen. Slabih<br />

55 odstotkov ljudi je bilo za takšno ureditev,<br />

dobrih 45 odstotkov jih je glasovalo<br />

proti. Očitno pri Ninamedii niso<br />

zaznali dejanskega utripa volivcev. Ni<br />

namreč verjetno, da bi se v zgolj zadnjih<br />

dveh ali treh dneh javno mnenje tako<br />

spremenilo. Nekoliko manj so zgrešili<br />

pri vprašanju, ali naj Slovenija na svojem<br />

ozemlju dopusti gojenje in posedovanje<br />

konoplje za omejeno osebno rabo.<br />

Nekaj dni pred volitvami so namerili<br />

48,6 odstotka volivcev za takšno rešitev<br />

in 43,2 odstotka proti, ostali so bili<br />

neopredeljeni ali niso odgovorili. Na referendumu<br />

je bila razlika precej manjša:<br />

dobrih 48 odstotkov volivcev se s<br />

takšno ureditvijo ni strinjalo, podprlo<br />

pa bi jo slabih 52 odstotkov.<br />

Ali gre pri opisanem razkoraku za<br />

namerno zavajanje v obliki ustvarjanja<br />

in ne merjenja javnega mnenja ali<br />

pa pač javnomnenjska agencija v lasti<br />

izpostavljenega podpornika trde levice<br />

Nikole Damjanića ni najbolj vešča svojega<br />

dela, je drugo vprašanje. Damjanić<br />

je npr. direktor družbe Ljubljanski val za<br />

trženje in informiranje, katere lastnik je<br />

Mile Šetinc, mož nekdanje poslanke Gibanja<br />

Svoboda Mojce Šetinc Pašek.<br />

NETOČNA TUDI MEDIANA<br />

Podobno netočna je bila v zvezi z referendumom<br />

o pomoči pri samomoru<br />

tudi druga velika javnomnenjska agencija<br />

Mediana v lasti Janje Božič Marolt.<br />

Pri Mediani so nekaj dni pred referendumi<br />

za časnik Delo namerili, da bi<br />

Referendum o gojenju<br />

in predelavi konoplje<br />

v medicinske namene<br />

PROTI<br />

33,35 %<br />

ZA<br />

66,65 %<br />

skoraj 58 odstotkov volivcev podprlo<br />

zakon, ki bi določal pomoč pri samomoru,<br />

medtem ko bi temu nasprotovalo<br />

le 32 odstotkov volivcev. Okoli desetina<br />

ni imela mnenja ali ni želela odgovoriti.<br />

Bolj natančni so bili pri meritvi tega,<br />

ali so volivci za to, da se v Sloveniji dovoli<br />

gojenje in posedovanje konoplje za<br />

osebno rabo. Ugotovili so, da je delež<br />

podpornikov in nasprotnikov, ki so se<br />

izrekli, enak – slabih 46 odstotkov.<br />

Pri Mediani so sicer bistveno ustrelili<br />

mimo pri meritvi podpore strankam<br />

na evropskih volitvah. Po njihovi<br />

anketi nekaj dni pred volitvami je bila<br />

razlika med <strong>SDS</strong> in Gibanjem Svobo-<br />

Najbolj tesen izid pri posvetovalnih referendumih<br />

je bil glede gojenja in posedovanja<br />

konoplje za osebno rabo.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

AKTUALNO<br />

23<br />

Referendum o pomoči<br />

pri samomoru<br />

PROTI<br />

45,15 %<br />

ZA<br />

54,85 %<br />

da pičla – zgolj dve odstotni točki (<strong>SDS</strong><br />

20,5 odstotka, Svoboda 18,4 odstotka).<br />

Odstotki so bili seveda kasneje pri obeh<br />

višji, ker v anketi niso merili zgolj deleža<br />

opredeljenih volivcev, toda razlika<br />

na volitvah je bila veliko večja: <strong>SDS</strong> je<br />

uspelo pridobiti 30,7 odstotka volivcev,<br />

Svobodi pa 22,2 odstotka.<br />

Referenduma o morebitni uvedbi<br />

preferenčnega glasu (tudi) pri volitvah<br />

poslancev v državni zbor ter o dopustnosti<br />

gojenja in predelovanja konoplje v<br />

medicinske namene sta šla pričakovano<br />

gladko »skozi«.<br />

PODPORA<br />

PREFERENČNEMU GLASU<br />

Posebej pri odločanju o preferenčnem<br />

glasu so dali volivci jasno vedeti, da si<br />

to želijo – torej da bi radi sami odločilno<br />

vplivali na izbiro poslancev za parlament,<br />

namesto da imajo ključno vlogo<br />

vodstva strank. Vodstva pač namestijo<br />

ljudi, ki jih želijo imeti v državnem zboru,<br />

v zanje najbolj ugodne volilne okraje.<br />

Presenečenja zato niso pogosta.<br />

Preferenčni glas je podprlo več kot<br />

70 odstotkov volivcev. Seveda pa ni še<br />

nikjer določeno, kakšna naj bi bila pravzaprav<br />

ureditev po novem volilnem sistemu,<br />

če bo ta sprejet, za kar je potrebna<br />

dvotretjinska večina vseh poslancev.<br />

Okraji bi bili ukinjeni, v izogib prednosti,<br />

ki bi jo imeli strankarski kandidati v večjih<br />

središčih, bi lahko med drugim povečali<br />

število volilnih enot. To je že predlagala<br />

NSi, in sicer s sedanjih osem na 18.<br />

Med parlamentarnimi strankami<br />

<strong>SDS</strong> sicer vseskozi nasprotuje uvedbi<br />

preferenčnega glasu in ukinitvi volilnih<br />

okrajev, češ da bi s tem okrnili vpliv podeželja.<br />

A ravno možnost preferenčnega<br />

glasu na evropskih volitvah je bila<br />

razlog, da je prišlo tokrat pri <strong>SDS</strong> do<br />

zanimive situacije. 28-letna kandidatka<br />

Zala Tomašič (hči Borisa Tomašiča,<br />

direktorja televizije Nova24TV) se je z<br />

zadnjega mesta na listi s pomočjo preferenčnih<br />

glasov zavihtela med izvoljene<br />

štiri evroposlance <strong>SDS</strong>. Pri največji<br />

opozicijski stranki bodo morali upoštevati,<br />

da – kot kažejo izidi referenduma –<br />

tudi njihovi volivci večinsko podpirajo<br />

uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih<br />

volitvah.<br />

V volilnem okraju Novo mesto 1, ki<br />

tradicionalno voli <strong>SDS</strong> (tokrat je stranka<br />

tam dosegla kar 41,3 odstotka glasov),<br />

je denimo skoraj 61 odstotkov volivcev<br />

podprlo uvedbo preferenčnega<br />

glasu. Še bolj odločno so volivci podprli<br />

uvedbo preferenčnega glasu v volilnem<br />

okraju Grosuplje, kjer je <strong>SDS</strong> tokrat dosegla<br />

37,2 odstotka glasov. Pri tem je kar<br />

dve tretjini tamkajšnjih volivcev podprlo<br />

uvedbo preferenčnega glasu. V volilnem<br />

okraju Škofja Loka 2, ki prav tako<br />

sodi med trdnjave <strong>SDS</strong>, je stranko volilo<br />

skoraj 43 odstotkov volivcev, skoraj 60<br />

odstotkov volivcev je podprlo uvedbo<br />

preferenčnega glasu.<br />

Večine udeležencev referenduma niso prepričala<br />

opozorila o možnosti zlorab ob<br />

uvedbi instituta pomoči pri samomoru.<br />

Referendum o<br />

preferenčnem glasu<br />

PROTI<br />

29,17 %<br />

ZA<br />

70,83 %<br />

Predvolilne ankete so<br />

se precej razlikovale od<br />

izidov referendumov.<br />

HLADEN TUŠ?<br />

Ob zanimivih izidih posvetovalnih referendumov<br />

velja znova pripomniti, da<br />

jih je Gibanje Svoboda zlorabilo za večjo<br />

podporo na volitvah v Evropski parlament.<br />

Posebej glede pomoči pri samomoru<br />

in legalizaciji marihuane za osebno<br />

rabo bi utegnili vladajoči po sprejetju<br />

obeh zakonov za ti dve področji doživeti<br />

hladen tuš na verjetnih naknadnih<br />

zakonodajnih referendumih. Za razpis<br />

slednjih bo treba zbrati 40 tisoč podpisov<br />

volivcev. Na koncu štejejo seveda<br />

zgolj zakonodajni referendumi. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

24 AKTUALNO<br />

NENAD GLÜCKS<br />

BORUT ŽIVULOVIĆ/<br />

BOBO<br />

PASTÍ instagram politike<br />

Komentar<br />

Premier Robert Golob ob izidu volitev v Evropski parlament in ob rezultatih referendumov<br />

ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da<br />

je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost.<br />

Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih<br />

referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.<br />

Mar vsi tisti, ki niso glasovali<br />

v skladu z njegovim stališčem<br />

o uvedbi instituta<br />

pomoči pri samomoru in<br />

legalizaciji gojenja in posedovanja konoplje<br />

za osebno rabo, ne sodijo med<br />

»svobodomiselne Slovence«? Izidi posvetovalnih,<br />

torej nezavezujočih referendumov<br />

pa so lahko stvar različnih<br />

interpretacij. Glede na javnomnenjske<br />

raziskave tik pred volitvami so vladajoči<br />

pričakovali zmago z večjo razliko.<br />

40.000 PODPISOV<br />

To se nanaša predvsem na omenjena<br />

referenduma o legalizaciji konoplje in<br />

pomoči pri samomoru. Razlika je bila<br />

pri obeh na koncu le nekaj odstotnih<br />

točk, pri čemer so se volivci zavedali,<br />

da tokrat »ne gre zares«, da so referendumi<br />

posvetovalni, nezavezujoči.<br />

Potem ko bo vladajoča koalicija pripravila<br />

zakona, ki naj bi urejala omenjeni<br />

področji, se bo šele začela prava bitka.<br />

Skoraj gotovo lahko pričakujemo, da<br />

bosta šli opozicijski stranki skupaj s<br />

podobno mislečimi nevladnimi organizacijami<br />

v zbiranje 40.000 podpisov<br />

volivcev za razpis (naknadnih) zakonodajnih<br />

referendumov, katerih izid pa<br />

bo zavezujoč. Obrne se lahko na vsako<br />

stran. Morda bo Golob presenečen, da<br />

Glede na dokaj tesen izid na posvetovalnih<br />

referendumih o pomoči pri samomoru in<br />

legalizaciji konoplje še zdaleč ni jasno, kako<br />

se bodo odločili volivci na verjetnih zakonodajnih<br />

referendumih.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

Premier upošteva mnenja<br />

strokovnjakov le, če so ta v<br />

sozvočju z njegovimi stališči.<br />

je tistih »nesvobodomiselnih« v Sloveniji<br />

vendarle več kot teh, ki razmišljajo<br />

podobno kot on.<br />

Dodajmo, da so volivci pričakovano<br />

z dokaj prepričljivo večino podprli<br />

tako uvedbo preferenčnega glasu (tudi)<br />

na državnozborskih volitvah kot tudi<br />

dopustnost gojenja in predelovanja konoplje<br />

v medicinske namene. Pri uvedbi<br />

preferenčnega glasu glavna ovira za<br />

uresničenje ni morebitni naknadni zakonodajni<br />

referendum, pač pa potrebna<br />

večina za sprejem nove volilne zakonodaje.<br />

Za morata biti vsaj dve tretjini<br />

vseh poslancev, kar se je do zdaj vedno<br />

izkazalo za nedosegljivo.<br />

PRETRESLJIV PRIMER KANADE<br />

Kot ima premier instagram spremljevalko,<br />

smo žal deležni tudi instagram<br />

populistične politike. Čeprav vedno<br />

znova poudarja, da ob svojih odločitvah<br />

upošteva mnenja strokovnjakov,<br />

to velja zgolj, če so ta mnenja v sozvočju<br />

z njegovimi stališči. Uvedbi instituta<br />

pomoči pri samomoru so npr. zdravniške<br />

organizacije odločno nasprotovale.<br />

Tako v Zdravniški zbornici kot v<br />

Slovenskem zdravniškem društvu so<br />

proti. Sklicujejo se na ustavno nedotakljivost<br />

človeškega življenja. Uzakonjenje<br />

pomoči pri samomoru bi zdravnike<br />

obremenilo s storitvijo, ki ji kodeks<br />

zdravniške etike izrecno nasprotuje, so<br />

že pred časom opozorili pri Komisiji za<br />

medicinsko etiko. Zdravniška zbornica<br />

poudarja, da bi tak zakon prinesel<br />

spremembe v odnosu do bolezni, življenja<br />

in sočloveka. Nasprotovali bodo<br />

kakršnikoli prisili zdravnikov za izvajanje<br />

evtanazije, saj sodelovanje pri tem<br />

ne more biti poklicna dolžnost zdravnikov,<br />

medicinskih sester, farmacevtov<br />

ali kogarkoli drugega.<br />

V Slovenskem zdravniškem društvu<br />

pa opozarjajo na neurejeno paliativno<br />

oskrbo. Zakon, s katerim bi določili<br />

pomoč pri samomoru, povzroči<br />

večjo družbeno neobčutljivost, slabši<br />

odnos do težko bolnih, starejših, invalidov<br />

… Kot smo pred kratkim pisali v<br />

Domovini, je Kanada uzakonila evtanazijo<br />

leta 2016, z njo pa so doslej končali<br />

življenja že 45.000 ljudi. Po začetni<br />

restriktivni zakonodaji so začeli razpravljati<br />

o širitvi pravice do evtanazije<br />

tudi za duševno bolne, invalide in celo<br />

za otroke. Enako kot glede evtanazije so<br />

vladajoči preslišali tudi opozorila zoper<br />

legalizacijo gojenja in posedovanja<br />

konoplje za osebno rabo. Ignorirali so<br />

tako mnenja nevladnih organizacij kot<br />

zdravniško stroko.<br />

DRUGA KATEGORIJA<br />

A verjetna zakonodajna referenduma<br />

bosta povsem druga kategorija. Vladna<br />

koalicija bo morala namreč najprej<br />

sprejeti zakona in v njiju natančno<br />

opredeliti, kaj sploh uvaja. Temu so se<br />

zdaj z instagram politiko izognili, na<br />

novinarska vprašanja niso niti odgovarjali.<br />

Resno soočenje z opisanimi<br />

nasprotovanji jih šele čaka.

Komentar<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

Ukinimo VOLILNI MOLK<br />

Ni dvoma, kaj bi moralo biti osnovno sporočilo teh evropskih volitev, s katerim<br />

bi se morali strinjati vsi, ne glede na politične preference in/ali svetovni nazor.<br />

Osnovno sporočilo bi moralo biti, pozor: ukinimo volilni molk. Ja, brez heca.<br />

Volilni molk je treba ukiniti.<br />

25<br />

Slovenci glede udeležbe na volitvah<br />

nismo med »pridnejšimi«<br />

evropskimi narodi. To še posebej<br />

velja za evropske, pa tudi za<br />

predsedniške in lokalne volitve. Koliko<br />

k temu prispeva volilni molk, je težko<br />

reči. Pa vendar se zdi nenavadno, celo<br />

nenaravno, da traja uradna volilna<br />

kampanja mesec dni do volitev, potem<br />

pa je zadnja dva dneva, v soboto in nedeljo,<br />

volilni molk.<br />

NESPAMETNA IDEJA<br />

Volivke in volivci naj bi v teh dveh dneh<br />

v miru premislili, koga naj v nedeljo<br />

obkrožijo. Ampak ideja je nespametna.<br />

Zamislite si katerikoli dogodek, ki ga<br />

težko pričakujete. Denimo finale olimpijskih<br />

iger v odbojki, v katerem bo nastopila<br />

tudi slovenska reprezentanca.<br />

Ste? Lepo, zdaj pa si zamislite, da dva<br />

dni pred tem finalom o tem ne smete<br />

z nikomer govoriti, ne smete delati reklame<br />

za ta finale in ne smete navijati<br />

za naše. Navijate in vse ostalo našteto<br />

lahko šele po odigrani tekmi. Precej<br />

bedno, mar ne? Vidite, enako je z volitvami<br />

pri nas.<br />

Ukinimo predvolilni in še<br />

posebej povolilni molk.<br />

Potem bodo morda volitve<br />

res praznik demokracije,<br />

ne pa čisto navadno<br />

nategovanje.<br />

Številne države volilnega molka ne<br />

poznajo. Nekatere imajo volitve na delovni<br />

dan ali pa te trajajo več dni. Mi<br />

pa trmasto vztrajamo pri obojem. Pri<br />

volitvah v nedeljo in pri volilnem molku.<br />

Na teh evropskih volitvah pa smo<br />

Slovenci pogruntali še nov evropski, če<br />

ne celo svetovni fenomen. Volilni molk<br />

smo namreč raztegnili še na čas po volitvah.<br />

Povsod po Evropi so po zaprtju<br />

volišč izvedeli rezultate volitev, najprej<br />

na podlagi vzporednih volitev, nato pa<br />

sproti še uradne rezultate. Edino pri<br />

nas smo morali zaradi neke birokratske<br />

bistroumnosti na rezultate čakati do<br />

23. ure zvečer.<br />

Pomislite: tekme, če so volitve tekma,<br />

je bilo nepreklicno konec ob 19. uri,<br />

rezultat pa smo izvedeli šele štiri ure<br />

kasneje. Kakšna tekma je potem to? Podobno<br />

je z rezultati predčasnih volitev,<br />

ki potekajo od torka do četrtka pred volilno<br />

nedeljo. Zakaj ne tudi v petek in soboto?<br />

Zakaj ne cel teden pred volitvami?<br />

Predvsem pa, zakaj rezultate teh predčasnih<br />

volitev izvemo šele po rezultatih<br />

rednih volitev, ki so par dni zatem?<br />

VZPOREDNE VOLITVE<br />

Omenjena logika je povzročila, da so<br />

gledalci televizijskih programov povsod<br />

po Evropi od 19. ure dalje spremljali<br />

politične analize in komentarje volitev,<br />

pri nas pa smo gledali filme oziroma<br />

poslušali mlatenje prazne slame o rezultatih,<br />

ki jih še ni bilo.<br />

Največje televizije pri nas se morajo<br />

resno vprašati, koliko jih sploh zanima<br />

gledanost. Razumemo, da so vzporedne<br />

volitve drage, ampak če bi javna televizija<br />

in obe največji zasebni stopile skupaj,<br />

bi verjetno zmogle toliko denarja,<br />

da bi jih naročile. Potem bi imele zagotovljeno<br />

gledanost od 19. pa vsaj do 23.<br />

ure zvečer, namesto tega pa so se borile<br />

za redke gledalce, ki so bili opolnoči še<br />

pokonci in pri sebi.<br />

Še ena prednost vzporednih volitev<br />

je ta, da če vsaj približno zadenejo<br />

dejanski volilni rezultat – in praviloma<br />

ga – izmerijo tudi sociodemografsko<br />

strukturo volivcev. Povedano po<br />

domače: s precejšnjo mero verjetnosti<br />

vemo, kdo je volil koga. Pri teh evropskih<br />

volitvah, ko ni bilo vzporednih volitev,<br />

smo glede tega v popolni temi, kar<br />

je slabo za politične stranke in za resne<br />

politične analize.<br />

Dodatna neumnost je bila odločitev<br />

Državne volilne komisije, da najprej objavi<br />

rezultate glasovanja na posvetovalnih<br />

referendumih, in to kljub temu, da<br />

so najprej prešteli glasove na evropskih<br />

volitvah, potem pa sedeli na njih kot<br />

kura na jajcih do 23. ure zvečer. Lepo<br />

vas prosim – kot da so ti rezultati pomembnejši<br />

od rezultatov volitev. Šlo je<br />

za posvetovalne referendume o vprašanjih,<br />

ki za to državo ta hip res niso<br />

najbolj bistvena.<br />

Torej – ukinimo predvolilni<br />

in še posebej povolilni molk.<br />

Potem bodo morda volitve<br />

res praznik demokracije,<br />

ne pa čisto navadno<br />

nategovanje.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

26 AKTUALNO<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Ustavna presoja<br />

PROTIPRAVNEGA SKLEPA<br />

o priznanju Palestine?<br />

Vedno znova smo priča potezam predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič,<br />

s katerimi krni zaupanje v pravno državo in dokazuje, da ni vredna funkcije, na kateri se je<br />

znašla. S teptanjem poslovnika državnega zbora ob priznanju države Palestine je vladajoča<br />

koalicija odprla pandorino skrinjico nadaljevanja tovrstnih zlorab. Preverili smo, ali se<br />

protipravno sprejeti sklep o priznanju Palestine lahko izpodbija na ustavnem sodišču.<br />

Tik pred volitvami v Evropski<br />

parlament je vladajoča koalicija<br />

na čelu z Gibanjem Svoboda<br />

v volilno kampanjo prinesla<br />

vprašanje o priznanju države Palestine.<br />

Glede na časovnico sprejemanja<br />

sklepa o tem je premier Robert Golob<br />

s svojimi poslanci pri poskusu doseganja<br />

političnih točk na evropskih<br />

volitvah brez pomisleka uporabil tudi<br />

trpljenje Palestincev.<br />

V Gazi je bilo ob izraelskih napadih<br />

na pripadnike teroristične organizacije<br />

Hamas ubitih že več deset tisoč civilistov,<br />

kar naj bi bil povod (tudi) za slovensko<br />

priznanje. Da je bilo za Svobodo<br />

nujno izpeljati priznanje še pred volitvami,<br />

dokazuje njihovo kršenje poslovnika<br />

državnega zbora pri tem.<br />

PREGRETE GLAVE<br />

Stranka <strong>SDS</strong> je skušala z manevrom<br />

predloga za razpis posvetovalnega referenduma<br />

za 30 dni zamakniti priznanje,<br />

vendar je predsednica državnega zbora<br />

Urška Klakočar Zupančič nato na hitro<br />

sklicala izredno sejo državnega zbora,<br />

na kateri so koalicijski poslanci predlog<br />

<strong>SDS</strong> zavrnili in ob obstrukciji tako <strong>SDS</strong><br />

kot NSi priznali državo Palestino.<br />

Predsednik <strong>SDS</strong> Janez Janša je sicer<br />

ob predlogu za posvetovalni referendum<br />

kot razlog navedel željo, da se v<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Po oceni vrhovnega sodnika Jana Zobca<br />

je kršitev vladavine prava naravno stanje<br />

predsednice državnega zbora Urške Klakočar<br />

Zupančič.<br />

30 dneh na vladi »pregrete glave (glede<br />

priznanja) ohladijo«. To seveda ni<br />

PROFIMEDIA<br />

namen predlogov za posvetovalne referendume,<br />

toda kot bomo predstavili,<br />

gre še vedno za legalno potezo, medtem<br />

ko se je Klakočarjeva temu zoperstavila<br />

z očitnim kršenjem poslovnika.<br />

Tudi pravni strokovnjak dr. Rajko<br />

Pirnat je ocenil, da je nora in nesprejemljiva<br />

razlaga, da noben rok v poslovniku<br />

DZ ne velja več, če skličeš izredno<br />

sejo. Janša je sklep o priznanju zaradi<br />

kršenja poslovnika označil za ničnega,<br />

toda postavlja se vprašanje, ali zoper ta<br />

akt obstaja pravno sredstvo oziroma ali<br />

se ga da izpodbiti.<br />

POT NA USTAVNO SODIŠČE<br />

Dejanje vladajoče koalicije v državnem<br />

zboru je po besedah vrhovnega sodnika<br />

Jana Zobca (nekdanjega ustavnega sodnika)<br />

zavestna in huda kršitev poslovnika<br />

državnega zbora. Kot je povedal<br />

za Domovino, to v temeljih spodkopava<br />

vladavino prava ravno tam, kjer bi morala<br />

domovati, torej v državnem zboru.<br />

Vladajoča koalicija je sklep o priznanju Palestine (na sliki pripadniki teroristične organizacije<br />

Hamas) načrtno tempirala na čas tik pred evropskimi volitvami.<br />

Procedura v državnem<br />

zboru je bila v nasprotju<br />

z drugim členom ustave,<br />

ki določa, da je Slovenija<br />

pravna in socialna država.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

AKTUALNO<br />

27<br />

Matija Sušnik/ DZ RS<br />

Poslovnik DZ večkrat imenujejo tudi<br />

mala ustava, pri čemer vrhovni sodnik<br />

poudarja, da se sprejema z dvotretjinsko<br />

večino glasov (navzočih) poslancev.<br />

Proceduralne napake v sprejemanju zakonov<br />

se lahko uveljavljajo kot razlog za<br />

njihovo protiustavnost.<br />

Tokratna procedura v državnem<br />

zboru je bila v nasprotju z drugim členom<br />

ustave, ki določa, da je Slovenija<br />

pravna in socialna država. Vprašanje pa<br />

je, ali zoper tak sklep o priznanju obstaja<br />

kakšno pravno sredstvo. Pred ustavnim<br />

sodiščem se lahko izpodbijajo zakoni<br />

in podzakonski akti, pri sklepu o<br />

priznanju države Palestine pa ne gre za<br />

to. To je politična deklaracija z mednarodnimi<br />

pravnimi posledicami.<br />

Ustavno sodišče je v preteklosti že<br />

večkrat pojasnilo, da je treba njegovo<br />

pristojnost v skladu z ustavo in zakonom<br />

o ustavnem sodišču razlagati ozko.<br />

Pa vendar bi bilo kršenje procedure lahko<br />

razlog za ustavno spornost pravnega<br />

akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati z<br />

zahtevo za presojo ustavnosti, ocenjuje<br />

Zobec. Kršenje procedure ima za posledico<br />

pravno defekten akt, je nedavno<br />

dejal za portal Nova24TV.<br />

Vsi pravni akti parlamenta bi morali<br />

biti podvrženi nadzoru ustavnega sodišča;<br />

to terja sistem zavor in ravnovesij<br />

med vejami oblasti. To sodišče ščiti<br />

pred uzurpacijo, samovoljo oblastnikov<br />

oziroma drugih vej oblasti. Za vložitev<br />

zahteve za presojo ustavnosti je potrebna<br />

podpora vsaj 30 poslancev, torej<br />

bi jo opozicijski poslanci lahko vložili.<br />

Vprašanje je tudi, ali imajo poslanci, ki<br />

so obstruirali glasovanje v državnem<br />

zboru, pravni interes za vložitev zahteve.<br />

Po mnenju Zobca jim kljub temu,<br />

da poslanci <strong>SDS</strong> in NSi zaradi protestne<br />

obstrukcije niso glasovali, ustavno sodišče<br />

ne bi smelo odreči legitimacije za<br />

vložitev zahteve za ustavno presojo, saj<br />

so jasno izrazili nasprotovanje kršenju<br />

Klakočarjeva kot predsednica državnega zbora izvaja samovoljo, je arbitrarna.<br />

poslovnika in ravno zaradi tega niso želeli<br />

sodelovati pri tem.<br />

KLJUČ ZA KONEC SPOPADOV<br />

Našemu sogovorniku se sicer zdi sklep<br />

o priznanju države Palestine tudi vsebinsko<br />

sporen. »Predstavljajte si, da bi<br />

državni zbor priznal Islamsko državo in<br />

s to teroristično organizacijo vzpostavil<br />

diplomatske odnose.« Priznanje države<br />

ne more biti v nasprotju z Ustanovno listino<br />

Združenih narodov, pravi vrhovni<br />

sodnik, saj bi šlo za kršitev mednarodnega<br />

prava.<br />

Opozarja, da je del ozemlja, na katerem<br />

naj bi nastala Palestina, ugrabila<br />

teroristična organizacija Hamas. Ta<br />

je 7. oktobra 2023 izvedla teroristični<br />

napad na Izrael, ki je po brutalnosti nedoumljiv.<br />

Najhujši pokol Judov po holokavstu.<br />

Zobec je prepričan, da je priznanje<br />

države, v kateri bi imel Hamas<br />

zelo velik vpliv, v nasprotju z Ustanovno<br />

listino OZN.<br />

Glede razlage vladajoče koalicije, da<br />

naj bi priznanje pripomoglo k vzpostavitvi<br />

premirja, pa je izpostavil, da bi se<br />

Dr. Rajko Pirnat opozarja, da je nora in<br />

nesprejemljiva razlaga, da noben rok v<br />

poslovniku DZ ne velja več, če skličeš<br />

izredno sejo.<br />

Linkedin @Mojca-Cernelc-Koprivnikar<br />

Dejanje vladajoče koalicije<br />

v državnem zboru<br />

v temeljih spodkopava<br />

vladavino prava<br />

ravno tam, kjer bi<br />

morala domovati.<br />

lahko vojna končala praktično takoj:<br />

Hamas bi moral izpustiti vse izraelske<br />

talce in vrniti posmrtne ostanke pobitih<br />

talcev. Tedaj bi Izrael izgubil legitimnost<br />

za napade, in ker gre vendarle<br />

za razvito demokratično državo, bi po<br />

mnenju Zobca takrat nastopilo premirje.<br />

Priznanje v sedanjem trenutku pa je<br />

bil korak v napačno smer.<br />

NARAVNO STANJE<br />

KLAKOČARJEVE<br />

Opisani precedens s kršitvijo poslovnika<br />

DZ bo lahko povzročil podobno<br />

ravnanje katerekoli bodoče vladne koalicije,<br />

opozarja Zobec. Morda bodo v<br />

prihodnje naredili še korak dlje pri razgrajevanju<br />

vladavine prava.<br />

Kako komentira, da je poslovnik<br />

povozila predsednica državnega zbora<br />

iz Gibanja Svoboda Urška Klakočar<br />

Zupančič, ki je bila celo sodnica? Ta gospa<br />

je storila že zelo veliko pravnih »kiksov«<br />

na tej funkciji, ugotavlja Zobec.<br />

Kršitev vladavine prava je njeno naravno<br />

stanje; izvaja samovoljo, je arbitrarna.<br />

Vladavina prava ravno to omejuje,<br />

vendar ona v imenu svoje koristi oziroma<br />

koristi stranke tega ne priznava.<br />

Glede ravnanja <strong>SDS</strong> se Zobec strinja,<br />

da je ta stranka pri predlogu za posvetovalni<br />

referendum o priznanju zlorabila<br />

proceduro v DZ. Svojo pristojnost<br />

je izvajala v nasprotju z namenom poslovnika.<br />

Ni jim dejansko šlo za posvetovalni<br />

referendum, pač pa za odložitev<br />

sprejetja sklepa o priznanju Palestine<br />

na čas po volitvah. Toda takšno dejanje<br />

<strong>SDS</strong> nikakor ni opravičilo, da je nato<br />

vladajoča koalicija grobo prekršila pravila<br />

poslovnika. Opozicijska stranka se<br />

je še vedno gibala v pravnih gabaritih,<br />

vladajoči pa so iz njih jasno izstopili.<br />

Na stranko <strong>SDS</strong> smo naslovili vprašanje,<br />

ali bodo skušali sklep o priznanju<br />

Palestine izpodbiti na ustavnem<br />

sodišču. Pravijo, da se bodo temu vprašanju<br />

posvetili zdaj, v času po evropskih<br />

volitvah.<br />

<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

28<br />

AKTUALNO<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Komentar<br />

POLICIJA USTRAHUJE<br />

novinarja dr. Jožeta Možino<br />

Slovenija je res narobe svet. Za policijo je novinar TVS dr. Jože Možina, med drugim<br />

avtor odmevne oddaje Pričevalci, osumljenec za kaznivo dejanje neupravičenega<br />

slikovnega snemanja. Zato, ker je na ulici posnel provokatorja Tadeja Hasičevića,<br />

ki ga je več sto metrov zasledoval in verbalno nadlegoval.<br />

Pred mesecem in pol smo pisali o<br />

incidentu pred državnim zborom,<br />

pri katerem so štirje moški,<br />

ki so posedali v bližini, najprej<br />

verbalno napadli mimoidočega novinarja<br />

dr. Jožeta Možino. Kot pravi, so za<br />

njim vpili in ga žalili. Med njimi je prepoznal<br />

Gregorja Breznika, ki ga je v preteklosti<br />

že odrinil in zmerjal. In to zgolj<br />

zaradi njegovega novinarskega dela.<br />

Da bi se zaščitil pred njimi, jih je<br />

posnel s telefonom. V hipu, ko je ven<br />

potegnil telefon, so prenehali, eden od<br />

levičarskih skrajnežev, kot jih je ocenil,<br />

pa je vstal, hodil za njim in vpil, da ga ne<br />

sme snemati, ter ga še naprej žalil.<br />

POZIV NA POLICIJO<br />

Možina je zapis o nadlegovanju skupaj<br />

s fotografijo moškega, ki mu je sledil,<br />

Kot pravi Jože Možina,<br />

bo vsakega, ki ga<br />

bo žalil in napadal<br />

na ulici, fotografiral<br />

ali posnel. Za svojo<br />

zaščito.<br />

Jaka Krenker/DOMOVINA<br />

Po besedah Možine ga je Tadej Hasičević (na sliki)<br />

nekaj sto metrov spremljal in ga nadlegoval.<br />

X @JozeMozina<br />

objavil na družbenem omrežju X.<br />

Pri objavi na tem omrežju je označil tudi profil policije,<br />

ki je bila o dogodku na ta način obveščena. Očitno pa je policiji<br />

svojo verzijo dogodka v obliki kazenske ovadbe zoper<br />

novinarja posredoval tudi moški, ki je novinarja nadlegoval.<br />

Očital mu je kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega<br />

snemanja po 138. členu kazenskega zakonika.<br />

Ta določa denarno kazen ali kazen zapora do enega<br />

leta za tistega, ki »neupravičeno slikovno snema ali naredi<br />

slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez<br />

njegovega soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost,<br />

ali kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji<br />

osebi, ali ji tak posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči,<br />

da se z njim neposredno seznani«. Ob zapisu in fotografiji<br />

na omrežju X je tedaj Možina uporabnike omrežja vprašal,<br />

ali kdo osebo pozna.<br />

GRE ZA ZAŠČITO<br />

Da je za policijo zdaj osumljenec on, je sam na omenjenem<br />

omrežju označil za noro. »Globoka država je očitno v naletu<br />

proti novinarjem, ki nismo na ›liniji‹. Namesto da bi policija<br />

preganjala moškega, ki me je nadlegoval na javnem mestu,<br />

skupaj z drugimi, ki so mi že večkrat fizično grozili (ne le<br />

meni), sem osumljenec jaz. In grozijo mi s prisilno privedbo.«<br />

Pravi, da tonemo v totalitarizem.<br />

Kot je za naš tednik povedal Možina, je ista oseba pred<br />

nekaj leti provocirala na predstavitvi njegove knjige Slo-<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

AKTUALNO<br />

29<br />

X @JozeMozina<br />

Arhiv Domovine<br />

Hasičević je pred nekaj leti z rdečo zvezdo provociral<br />

na predstavitvi knjige Slovenski razkol<br />

(levo), novinarko Demokracije Petro Janša pa<br />

je fizično napadel pred sodiščem (desno).<br />

venski razkol v knjigarni Konzorcij v<br />

Ljubljani. Z rdečo zvezdo in vzkliki je<br />

motila predstavitev knjige. Sprašuje<br />

se, zakaj policija ščiti takšne provokatorje,<br />

in dodaja, da se ne bo pustil<br />

ustrahovati.<br />

Na policiji se mora zglasiti 13. julija,<br />

sicer mu grozi prisilna privedba. Kot<br />

pravi odvetnik Zoran Hartman (ni zastopnik<br />

Možine), ne gre za kaznivo dejanje<br />

neupravičenega slikovnega snemanja, če snemaš nekoga,<br />

ki te verbalno ali fizično napada oziroma grozi. Človek<br />

se ima pravico s snemanjem zaščititi, gre za zavarovanje dokazov.<br />

Problem ni snemanje, pač pa nadlegovanje. Če bi nekdo<br />

sredi Ljubljane na ta način verbalno napadel aktivistko<br />

Niko Kovač, bi bil cel cirkus in polni mediji, meni Hartman.<br />

Odvetnik Zoran Hartman opozarja, da se ima človek s snemanjem pravico<br />

zaščititi pred nadlegovanjem. Gre za dokaz.<br />

Osebni arhiv<br />

Če bi nekdo sredi Ljubljane<br />

tako verbalno napadel<br />

aktivistko Niko Kovač,<br />

bi bil cel cirkus.<br />

INCIDENTI TADEJA HASIČEVIĆA<br />

Izvedeli smo, da je Možino zasledoval<br />

Tadej Hasičević. Poznavalci o njem pravijo,<br />

da je pred leti prodajal časopise v<br />

kiosku pred Filozofsko fakulteto v Ljubljani.<br />

Klasični filolog, docent na Filozofski<br />

fakulteti v Ljubljani, dr. Brane Senegačnik,<br />

ga je prepoznal na fotografiji.<br />

Možini je sporočil, da je imel tudi sam s<br />

tem moškim že neprijetne izkušnje. Ko<br />

je Senegačnik enkrat v kiosku nekaj kupil, ga je Hasičević žalil.<br />

Drugič je to storil na ulici v bližini v družbi še drugih ljudi. Sicer<br />

pa je redno provociral na shodih Odbora 2014 pred sodno palačo.<br />

Znan je tudi po tem, da je na enem izmed shodov fizično<br />

napadel novinarko tednika Demokracija Petro Janša.<br />

Ne vemo, ali je Hasičević v kakšni policijski evidenci, je pa<br />

v evidenci Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana,<br />

ki je 25. aprila letos objavil prednostno listo za dodelitev<br />

neprofitnih stanovanj v najem. Znašel se je na listi samskih<br />

prosilcev za neprofitno stanovanje, vendar je bil daleč od uspeha.<br />

V najem je stanovanjski sklad od MOL v tej kategoriji oddal<br />

24 stanovanj, omenjeni pa se je znašel na šele 1103. mestu.<br />

SLABE IZKUŠNJE<br />

Možina je za Domovino že aprila, v času incidenta, pojasnil,<br />

da je treba takšne ljudi javno izpostaviti, saj lahko njihovo<br />

zmerjanje in žalitve vodijo tudi do fizičnega nasilja. Takšni<br />

ljudje iščejo razloge, da bi se lahko z nekom soočili. Tega človeka<br />

in njegove prijatelje moti njegovo novinarsko delo. Po<br />

besedah novinarja bo vsakega, ki ga bo žalil in napadal na<br />

ulici, fotografiral ali posnel.<br />

Gre za potencialno nevarne ljudi, z ekstremno levico pa<br />

imamo v zgodovini že zelo slabe izkušnje. Pred nekaj leti je<br />

imel izkušnjo z osebo, ki mu je grozila na Twitterju. Šlo je za<br />

Safeta Alibegića. Ta je na omenjenem družbenem omrežju zapisal:<br />

»Stojim pred prehodom za pešce pri TV SLO. Gneča. Čez<br />

gre Ivo Milovanović. Kar je v redu. Ne vem, kako bi miril konje<br />

pod pokrovom motorja, če bi šel Jože Možina. Bi imeli pričevalci<br />

kaj povedati.« Policija je Alibegića kazensko ovadila, a zadeva<br />

ni dobila sodnega epiloga. Storilec ni bil sankcioniran. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

30<br />

SVET<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

Bo v Bosni NOVA VOJNA?<br />

Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je konec maja glasovala za določitev<br />

vsakoletnega dneva spomina na genocid v Srebrenici leta 1995. Temu so ostro<br />

nasprotovali bosanski Srbi in Srbija. Srbski politiki, ki so doslej zanikali genocid,<br />

namigujejo, da bo sprejetje osnutka resolucije sprožilo nov konflikt. Od Daytonskega<br />

s<strong>poraz</strong>uma je bilo vprašanje »Bo v Bosni nova vojna?« pogosto zastavljeno.<br />

Je tokrat drugače?<br />

Resolucija, ki sta jo napisali<br />

Nemčija in Ruanda, je v četrtek<br />

prejela 84 glasov za in 19 proti,<br />

68 se jih je glasovanja vzdržalo.<br />

S tem je postal 11. julij mednarodni dan<br />

spomina na genocid v Srebrenici.<br />

Resolucija poleg določitve dneva<br />

spomina obsoja »vsako zanikanje« genocida<br />

in poziva države članice ZN, naj<br />

»ohranijo ugotovljena dejstva«. Nemčija<br />

in Ruanda sta v pismu drugim članicam<br />

ZN glasovanje opisali kot »ključno<br />

priložnost za združitev v počastitvi<br />

žrtev in priznanju osrednje vloge mednarodnih<br />

sodišč«.<br />

Da bi poskušali ublažiti napetosti,<br />

so avtorji resolucije – na zahtevo Črne<br />

gore – dodali, da je krivda za genocid<br />

»individualizirana in je ni mogoče pripisati<br />

nobeni etnični, verski ali drugi<br />

skupini oziroma skupnosti kot celoti«.<br />

Sile bosanskih Srbov so Srebrenico,<br />

takrat zaščiteno enklavo ZN, zavzele<br />

11. julija 1995, nekaj mesecev pred<br />

koncem državljanske vojne v Bosni in<br />

Hercegovini. V naslednjih dneh so sile<br />

bosanskih Srbov ubile približno 8000<br />

muslimanskih moških in najstnikov –<br />

zločin, ki sta ga Mednarodno sodišče<br />

za vojne zločine na območju nekdanje<br />

Jugoslavije in Meddržavno sodišče<br />

označila za genocid.<br />

11. julij je postal mednarodni dan<br />

spomina na genocid, ki se je v Srebrenici<br />

zgodil leta 1995.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

GROŽNJE IN ZANIKANJE<br />

Pred glasovanjem je srbski predsednik<br />

Aleksandar Vučić generalno skupščino<br />

posvaril, da bo poteza »samo odprla<br />

stare rane in povzročila popolno politično<br />

opustošenje«. Vendar pa je dodal,<br />

da ne zanika pobojev v Srebrenici, in<br />

dejal, da »sklanja glavo pred vsemi žrtvami<br />

spopadov v Bosni«.<br />

Srbski odpravnik poslov Saša Mart<br />

je v pismu, poslanem vsem delegacijam<br />

ZN, opozoril, da odpiranje »zgodovinsko<br />

občutljivih tem samo poglablja<br />

delitve in lahko prinese dodatno nestabilnost<br />

na Balkanu«. Ruski veleposlanik<br />

pri ZN Vasilij Nebenzja pa je resolucijo<br />

označil za »provokativno« in »grožnjo<br />

miru in varnosti«.<br />

Vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik<br />

je medtem zanikal, da bi se v bosanskem<br />

mestu zgodil genocid, in dejal, da<br />

njegova administracija ne bo priznala<br />

resolucije ZN. Dan pred glasovanjem je<br />

ponovil grožnjo z odcepitvijo od te balkanske<br />

države.<br />

Dodik je v preteklosti sicer že<br />

večkrat zagrozil, da se bo večinsko<br />

srbska entiteta odcepila od Bosne in se<br />

morda pridruži sosednji Srbiji. On in<br />

nekateri drugi uradniki bosanskih Srbov<br />

so pod sankcijami ZDA, Združenega<br />

kraljestva, Nemčije in drugih držav<br />

– delno zaradi ogrožanja mirovnega<br />

načrta, ki so ga posredovale ZDA in je<br />

končal vojno v Bosni v letih 1992–1995.<br />

Dodik je v preteklosti že<br />

večkrat zagrozil, da se<br />

večinsko srbska entiteta<br />

odcepi od Bosne in se morda<br />

pridruži sosednji Srbiji.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

SVET<br />

31<br />

PROFIMEDIA<br />

Srbski predsednik Aleksandar Vučić<br />

je posvaril, da bo sprejetje resolucije<br />

odprlo stare rane.<br />

STRAH PRED VOJNO<br />

Medtem vlada v prestolnici Sarajevo<br />

srhljiva tišina. Pred izbruhom vojne leta<br />

1991 Bosanci niso pričakovali, da bo do<br />

nje prišlo. Kljub temu pa naj bi bilo tokrat<br />

drugače. Bosna iz leta 2024 in Bosna<br />

iz leta 1991 sta si na več načinov različni,<br />

trdi sociolog Özgür Dirim Özkan.<br />

Z vojaškega vidika VRS (Armija<br />

Republike Srbske) nima več težkega<br />

Avtorji resolucije so zapisali,<br />

da je krivda individualizirana<br />

in je ni mogoče pripisati<br />

nobeni etnični, verski ali<br />

drugi skupini kot celoti.<br />

orožja, tankov in topov, ki so ostali od<br />

JLA za morebitne prihodnje spopade.<br />

Poleg tega se je politična konjunktura<br />

močno spremenila. Predvsem pa se ne<br />

zdi logično, da bi Zahod, ki se trenutno<br />

ukvarja z ukrajinsko krizo, dopustil<br />

takšno vojno »sredi Evrope«. Toda podoben<br />

diskurz je prevladoval leta 1991.<br />

Govorilo se je, da »takšna vojna v 20.<br />

stoletju sredi Evrope ni mogoča«.<br />

Politične elite so leta in leta z nacionalističnim<br />

hujskanjem zagotavljale<br />

stabilnost svojih kleptokratskih režimov.<br />

Z nadaljevanjem »vojnega diskurza«<br />

torej v prvi vrsti skrbijo za ohranitev<br />

svojih položajev. V tem primeru je<br />

odgovor na naše vprašanje nedvoumen:<br />

v Bosni ne bo izbruhnila nova vojna, zaključi<br />

Özkan.<br />

KAKO DO SPRAVE<br />

Srbski zunanji minister Marko Đurić v<br />

prispevku za Politico medtem piše, da je<br />

predlagana resolucija ZN ozko usmerjena<br />

in je bila pripravljena brez posvetovanja<br />

z vsemi regionalnimi skupnostmi<br />

in stranmi v balkanskih vojnah, zato se<br />

bo verjetno izkazala za zelo razdiralno<br />

znotraj Bosne in celotne regije.<br />

»Vsaka resolucija ZN o trpljenju v<br />

balkanskih vojnah bi morala spoštovati<br />

več kot 100.000 žrtev konflikta. Te<br />

žrtve si zaslužijo enako pravico, obravnavo<br />

in spomin ter spoštovanje mednarodne<br />

skupnosti ne glede na svojo<br />

narodnost, raso ali vero. Na žalost pa<br />

poskuša osnutek resolucije obeležiti in<br />

izpostaviti eno skupino,« trdi Đurić.<br />

Poleg tega naj bi osnutek resolucije<br />

spodkopaval ustavo in pravno državo<br />

v Bosni. Osnutek je pripravil, predlagal,<br />

ga sponzoriral in zanj lobiral stalni<br />

predstavnik ZN v BiH, veleposlanik<br />

Zlatko Lagumdžija, brez zakonsko<br />

predpisanega soglasja tristranskega<br />

predsedstva države, ki zastopa Bošnjake,<br />

Hrvate in Srbe. Resolucija je napredovala<br />

v tajnosti, brez posvetovanja s<br />

srbsko entiteto v državi ali njenimi izvoljenimi<br />

predstavniki in brez kakršnegakoli<br />

poskusa priznanja več deset tisoč<br />

drugih žrtev vojne.<br />

Đurić opozarja na opažanja dobitnika<br />

Nobelove nagrade za mir, nadškofa<br />

Desmonda Tutuja: »Ni bližnjice ali<br />

preprostega recepta za zdravljenje ran<br />

in delitev družbe po dolgotrajnem nasilju.<br />

Ustvarjanje ozračja zaupanja in razumevanja<br />

med nekdanjimi sovražniki<br />

je izjemno težko.« Ob tem poudarja, da<br />

je srbska vlada pripravljena sodelovati<br />

z vsemi balkanskimi vladami in vsemi<br />

državami članicami ZN, da bi se soočila<br />

s tem izzivom iskanja pravice za vse.<br />

»Doseganje soglasja o obeleževanju<br />

preteklosti na način, ki ne deli, je najboljši<br />

način za zagotovitev, da se to ne<br />

bo ponovilo in se ne more ponoviti. To<br />

je najboljši način, kako lahko ZN prispevajo<br />

k medskupinski in medverski<br />

spravi na Balkanu,« zaključi Đurić. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

32<br />

SVET<br />

»BOŽJA JEZA« ali kako se bo Izrael<br />

maščeval Hamasovim teroristom<br />

Sedmi oktober 2023 je pretresel Izrael in svet. Dobro oborožene enote Palestincev so iz Gaze vdrle<br />

v Izrael in v drznem terorističnem napadu pobile približno 1.300 Izraelcev. Storjeni so bili grozljivi zločini,<br />

zajeti talci pa so bili odpeljani v Gazo. Izraelska vlada je na napad odgovorila z vso silo.<br />

Začela je vojaško operacijo, ki še vedno poteka.<br />

BOŠTJAN PERNE<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Izrael je bil 7. oktobra 2023 v šoku.<br />

Zatajil je celoten obveščevalno-varnostni<br />

sistem. »Kljub vrsti ukrepov,<br />

ki smo jih izvedli, žal nismo zbrali<br />

podatkov, ki bi omogočili preprečitev<br />

napada,« je dejal Ronen Bar, direktor<br />

notranje obveščevalne službe Sin Bet. A<br />

o hudi napaki Izraela kdaj drugič.<br />

PALESTINSKI KOMANDOSI<br />

Teroristični napad palestinskih komandosov<br />

je bil izpeljan profesionalno.<br />

Šlo je za kompleksno operacijo, saj<br />

so komandosi napad izvedli z morja,<br />

iz zraka in po kopnem. Pred tem so se<br />

usmerjeno usposabljali za izvedbo napada.<br />

Glavni organizator napada je bil<br />

Mohammed Deif, vodja Hamasovega<br />

oboroženega krila, brigade, imenovane<br />

Qassam. On in dva druga voditelja<br />

Hamasa so oblikovali tričlanski vojaški<br />

svet, ki je načrtoval in izvedel omenjeni<br />

napad. Najbolj krvav teroristični napad<br />

v 75-letni zgodovini Izraela so poimenovali<br />

Poplava Al Aksa, kar nakazuje<br />

glavni razlog za napad. Aprila 2023,<br />

med ramadanom, so namreč izraelski<br />

varnostni organi vdrli v mošejo Al Aksa<br />

in precej brutalno obračunali z muslimanskimi<br />

verniki, ki so tam molili.<br />

Napad je izvedlo od 2.000 do 3.000<br />

palestinskih komandosov. Poleg Hamasa<br />

naj bi sodelovale še druge oborožene palestinske<br />

skupine. Tri skupine – PIJ, Brigade<br />

mučenikov in Brigade Al-Nasser Salah<br />

al-Deen – so skupaj s Hamasom zajele<br />

253 talcev. Glavno vlogo v napadu pa so<br />

imeli Hamasovi specialci, ki se imenujejo<br />

Nukba (v arabščini »elita«). Izraelci trdijo,<br />

da so prav komandosi Nukbe odgovorni<br />

za množično pobijanje civilistov.<br />

TAJNE OPERACIJE MOSADA<br />

Izrael si je po prvotnem šoku opomogel.<br />

Izraelska vlada se je odločila, da bo na<br />

napad odgovorila z vso silo. Začela je<br />

vojaško operacijo, ki še vedno poteka.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

Napad je 7. oktobra 2023<br />

izvedlo od 2.000 do 3.000<br />

palestinskih komandosov.<br />

Toda bolj zanimiva je operacija, o<br />

kateri se le malo ve, je pa bistveno pomembnejša<br />

in dolgoročnejša od vojaških<br />

operacij. Gre namreč za tajno operacijo<br />

obveščevalnih služb, ki je ločena<br />

od vseh drugih varnostnih operacij, namenjena<br />

pa je likvidaciji vseh vpletenih<br />

v oktobrski teroristični napad. Podatki<br />

o tem so skopi in niso uradno potrjeni,<br />

vendar pa glede na poznavanje zgodovine<br />

lahko trdim, da gre za dokaj zanesljive<br />

informacije.<br />

Operacija, o kateri govorimo, ni<br />

nekaj novega. Najbolj znana izraelska<br />

tajna operacija se je imenovala Božji<br />

srd oziroma Božja jeza ali operacija<br />

Bajonet. Šlo je za povračilno operacijo<br />

Izraela po brutalnem terorističnem napadu<br />

palestinske organizacije Črni september<br />

leta 1972 na olimpijskih igrah<br />

v Münchnu. Palestinski komandosi so<br />

takrat ubili 11 izraelskih športnikov.<br />

Tedanja oblast pod predsednico Goldo<br />

Meir se je odločila, da bo obračunala<br />

z vsemi, ki so bili kakorkoli vpleteni v napad.<br />

Operacija je trajala skoraj 20 let. Na<br />

seznamu tarč je bilo od 25 do 30 palestinskih<br />

posameznikov, po dostopnih podatkih<br />

jih je bilo usmrčenih 22. Enota, odgovorna<br />

za likvidacije, je bila najelitnejši del<br />

obveščevalne službe Mosad, imenovana<br />

Kidon ali po slovensko Bajonet. Likvidacije<br />

so izvajali po evropskih mestih, od<br />

Rima, Varšave do Pariza. Ob tem so bile<br />

storjene tudi številne napake. Na Norveškem<br />

so Izraelci pomotoma ubili natakarja<br />

maroškega rodu, ki so ga zamenjali<br />

za palestinskega aktivista. Kakorkoli, Izraelci<br />

so pokazali, da so odločeni in imajo<br />

čas likvidirati vse, ki ogrožajo Izrael.<br />

Eden izmed teroristov na balkonu stanovanja<br />

izraelske ekipe v olimpijski vasi<br />

(München, 1972).<br />

WIKIPEDIA

SVET<br />

33<br />

Uboji s pomočjo dronov<br />

so postali stalnica. Večino<br />

pomembnih pripadnikov<br />

Islamske države so ZDA in<br />

Rusi pobili ravno z droni.<br />

Trg Habima, Tel Aviv, Izrael, 10. november<br />

2023: instalacija »Prazne postelje«<br />

simbolizira 240 praznih postelj izraelskih<br />

talcev, ki jih Hamas zadržuje v Gazi<br />

od 7. oktobra 2023.<br />

»PRAVICI BO ZADOŠČENO«<br />

Enako odločnost je Izrael pokazal po<br />

zadnjem, oktobrskem napadu. Nalogo<br />

ustanovitve posebne operacije sta<br />

dobili ključni izraelski varnostno-obveščevalni<br />

službi Shin Bet (notranja<br />

varnostna služba) in Mosad (zunanja<br />

obveščevalna služba). Skupaj sta ustanovili<br />

posebno enoto za izsleditev in<br />

usmrtitev članov Hamasa. Enota naj bi<br />

bila znana kot NILI (hebrejska kratica<br />

za svetopisemski stavek »Netzah Yisrael<br />

Lo Yeshaker« oziroma v smiselnem<br />

prevodu »Zmagovito judovsko ljudstvo<br />

je večno«). Ime enote ima tudi zgodovinski<br />

pomen. NILI je bilo namreč ime<br />

judovske vohunske mreže, ki je podpirala<br />

Združeno kraljestvo v boju proti<br />

Osmanskemu cesarstvu v Palestini<br />

med letoma 1915 in 1917.<br />

Shin Bet je nakazal, da bo enota<br />

NILI delovala neodvisno od obstoječih<br />

protiterorističnih enot in vojaških<br />

operacij v Gazi. Osredotočila se bo izključno<br />

na identifikacijo in likvidacijo<br />

vpletenih v umore in mučenje Izraelcev<br />

med oktobrskim napadom. Mark Regev,<br />

svetovalec izraelskega premierja<br />

Netanjahuja, je pojasnil, v katero smer<br />

bo delovala NILI: »Dosegli jih bomo in<br />

pravici bo zadoščeno.«<br />

Delovanje obveščevalnih služb se je<br />

od leta 1972 spremenilo. Glavna orožja<br />

NILI bodo zdaj droni in natančno vodene<br />

rakete. Uboji s pomočjo dronov<br />

so postali na Bližnjem vzhodu stalnica.<br />

Večino pomembnih pripadnikov<br />

Islamske države so ZDA in Rusi pobili<br />

ravno z droni.<br />

NILI pa ne bo omejena le na delovanje<br />

v Izraelu in na Bližnjem vzhodu,<br />

ampak bo delovala po vsem svetu. Ravno<br />

zato bo klasična udarna pest NILI<br />

še vedno enota komandosov, in sicer že<br />

prej omenjena enota Kidon. Gre za enoto,<br />

ki deluje znotraj Mosadovega oddelka<br />

za tajne operacije v tujini, imenovanega<br />

Cezareja. Kidon je likvidatorska elita. V<br />

zadnjem času so agenti Kidona izvedli<br />

več atentatov na iranske jedrske znanstvenike.<br />

Najbolj odmeven je bil atentat<br />

na iranskega jedrskega inženirja Dariousha<br />

Rezaeinejada, ki so ga leta 2011<br />

pred njegovim domom ubili napadalci<br />

na motorju. V Iranu seveda. Leta 2020<br />

so ubili glavnega iranskega jedrskega inženirja<br />

Mohsena Fakhrizadeha.<br />

Agenti Kidona so rekrutirani iz posebnih<br />

enot izraelske vojske na čelu z<br />

elitno izvidniško enoto Sayeret Matkal.<br />

Modus operandi Kidona ni prikrito ubijanje,<br />

ampak je njihov cilj, da z usmrtitvijo<br />

pošljejo jasno sporočilo teroristom.<br />

Zato likvidacije izvajajo s strelnim<br />

orožjem ali eksplozivom. Podoben modus<br />

ima tudi ruska vojaška obveščevalna<br />

služba GRU, ki je z zastrupitvami z<br />

bojnim strupom novičok dajala jasen<br />

podpis likvidacijam disidentov.<br />

Prva naloga NILI je identifikacija<br />

vseh vpletenih v oktobrski napad. To<br />

nalogo so Izraelcem olajšali teroristi<br />

sami. Velik del svojih dejavnosti so namreč<br />

snemali in slikali ter to potem objavljali.<br />

Izraelci imajo najboljši sistem<br />

prisluškovanja in nadzorovanja GSM<br />

ter svetovnega spleta. Imajo vrhunska<br />

orodja, s katerimi lahko razbijejo<br />

večino kod in šifer. Analitična spletna<br />

orodja dnevno pregledujejo ogromno<br />

količino podatkov na spletu in izločajo<br />

uporabne informacije (slike, sporočila,<br />

dokumente …). Analitični oddelek bo<br />

skrbno pregledal vse to gradivo. Med<br />

najbolj iskanimi je sicer poveljniški kader<br />

Hamasa, iščejo pa tudi vse druge, ki<br />

so bili kakorkoli vpleteni v napad.<br />

DOLGA ROKA IZRAELA<br />

Prvi rezultati izraelskega maščevanja<br />

so že vidni. Januarja je bil z dronom v<br />

Libanonu ubit Saleh al-Arouri, soustanovitelj<br />

oboroženega krila Hamasa. Z<br />

droni sta bila ubita tudi Ali Quadi in<br />

Billal Al Kedra, visoka poveljnika Hamasovih<br />

komandosov Nukbe. Ne gre pa<br />

samo za poveljnike. V javnosti je odmevala<br />

slika s Hamasovci, ki vozijo truplo<br />

mlade Shani Louk. Velika večina (vsi?)<br />

pripadnikov Hamasa na sliki je bila<br />

identificirana in likvidirana.<br />

NILI bo delo nadaljevala še dolgo po<br />

tem, ko bo v Gazi že mir. Hamasovci nikoli<br />

več ne bodo javno paradirali. Leta<br />

1972 so imeli Izraelci le 30 »tarč«, danes<br />

jih imajo 2.000 ali 3.000. Do zdaj je bilo<br />

ubitih približno tretjina pripadnikov<br />

Hamasa (okoli 12.000). Visoki poveljniki<br />

se skrivajo v Katarju in Turčiji,<br />

podporniki tudi po Evropi. Izrael jih bo<br />

poiskal in odstranil.<br />

Če je operacija Božja jeza trajala<br />

20 let, lahko domnevamo, da bo tudi<br />

NILI delovala dolgo, dolgo časa. Izrael<br />

ima dolgo roko. In ne odpušča. <br />

Modus operandi Kidona<br />

ni prikrito ubijanje;<br />

z likvidacijo želijo posredovati<br />

jasno sporočilo teroristom.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

34<br />

GOSPODARSTVO<br />

Pred volitvami obljubljali<br />

30.000 stanovanj. Do danes:<br />

niti enega gradbenega dovoljenja.<br />

Nova obljuba: 20.000<br />

stanovanj.<br />

V DVEH LETIH NITI ENEGA<br />

gradbenega dovoljenja<br />

Pred volitvami v državni zbor leta 2022 so vladne stranke Svoboda, Levica in SD obljubljale,<br />

da bodo do leta 2030 zgradile 30.000 novih neprofitnih stanovanj. Do danes niso uspele zgraditi niti<br />

enega stanovanja. Celo več. Izdano ni bilo niti eno gradbeno dovoljenje. Vlada je tik pred evropskimi<br />

volitvami objavila novo obljubo: v 10 letih bo zgradila 20.000 stanovanj.<br />

SIMONA KOŠIR, JAKOB VID ZUPANČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Državna televizija RTV je tik<br />

pred volitvami nekritično objavila<br />

novo vladno obljubo o<br />

gradnji 20.000 novih stanovanj,<br />

ne da bi poročala o tem, kaj je bilo<br />

doslej uresničenega od vladnih obljub<br />

na stanovanjskem področju. Objavila je<br />

napoved Levice, da bo vlada za gradnjo<br />

stanovanj v 10 letih namenila kar milijardo<br />

evrov. Ob novih obljubah vlade<br />

novinarji državne RTV vladnih politikov<br />

niso vprašali, kako nameravajo<br />

Vlada bo milijardo zagotovila<br />

od davkoplačevalcev.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

ostati na oblasti naslednjih 10 let, da<br />

bi uresničili obljube. Nihče ni dobil niti<br />

odgovora, kje bo vlada našla milijardo<br />

evrov. Trenutno naj bi iskali denar za<br />

naslednje dve leti: »Danes že pripravljamo<br />

proračuna za leti 2025 in 2026,<br />

sredstva za ta namen so že predvidena,«<br />

je izjavil premier Robert Golob.<br />

DODATNA OBREMENITEV<br />

DAVKOPLAČEVALCEV<br />

Čeprav vlada vlada trdi, da nima denarja<br />

za dvig plač stavkajočim zdravnikom<br />

in javnim uslužbencem v upravnih<br />

enotah, da ni denarja za gasilce, za<br />

zdravstvo, prometno infrastrukturo,<br />

dolgotrajno oskrbo in za domove za<br />

upokojence, pa vodilni politiki Levice<br />

trdijo povsem nasprotno. Luka Mesec,<br />

minister za delo, družino, socialne zadeve<br />

in enake možnosti, trdi, da je denarja<br />

dovolj, da bodo svoje cilje tudi<br />

uresničili in za ta namen vsako leto<br />

namenili 100 milijonov evrov. Trdi, da<br />

je milijarda evrov za stanovanja brezpogojna.<br />

Če ne bo drugega vira, bo po<br />

ministrovih besedah vlada milijardo<br />

zagotovila od davkoplačevalcev.<br />

Vladne stranke so že 2022 stale pred<br />

državnim zborom in v družbi Jaše Jenulla,<br />

političnega aktivista, predstavnika<br />

nevladne organizacije Glas ljudstva ter<br />

sina vrhovnega tožilca, obljubile gradnjo<br />

30.000 stanovanj: »Zagotoviti je<br />

treba urgentna sredstva in sistemske<br />

vire financiranja za izgradnjo novih<br />

neprofitnih stanovanj ter tako rešiti<br />

stanovanjski primanjkljaj, ki smo ga

GOSPODARSTVO<br />

35<br />

s pomanjkljivo stanovanjsko politiko<br />

ustvarili v zadnjih 30 letih,« je civilna<br />

iniciativa Glas ljudstva sporočila na<br />

svoji spletni strani.<br />

Na vprašanja opozicijskih medijev,<br />

kdaj se bo začela gradnja stanovanj, nihče<br />

ni znal odgovoriti. Do leta 2023 vladi<br />

ni uspelo niti začeti načrtov za gradnjo<br />

stanovanj. Po koalicijskem vrhu v februarju<br />

2023 so predstavniki vlade začeli<br />

govoriti o dosti manjših številkah.<br />

Takrat je premier Golob govoril le še o<br />

3000 stanovanjih do leta 2026, potem<br />

pa o 2000 stanovanjih na leto. Kot je na<br />

istem koalicijskem vrhu povedal Luka<br />

Mesec, je treba zmogljivosti za gradnjo<br />

javnih stanovanj zgraditi počasi, z leti.<br />

A obljuba o zgrajenih 2000 novih stanovanjih<br />

na leto je ostala. Iz tega kasneje<br />

ni bilo nič. Do danes, v dveh letih,<br />

niso zgradili niti enega stanovanja.<br />

Letos pa je na vladi prišlo tudi do<br />

nesoglasij glede tega, kje dobiti ta<br />

sredstva. Aprila letos je ministrstvo za<br />

solidarno prihodnost povedalo, da bo<br />

moral biti vir teh sredstev dovolj visok<br />

(najverjetneje v višini že omenjenih 100<br />

milijonov evrov), a da konkretno zadev<br />

še ne morejo komentirati, saj še potekajo<br />

usklajevanja med ministrstvom za<br />

solidarno prihodnost in ministrstvom<br />

za finance. Tej radodarnosti pa baje<br />

niso preveč naklonjeni na ministrstvu<br />

za finance Klemna Boštjančiča, kjer<br />

bi denar zagotavljali po višji obrestni<br />

meri, po vsaj takšni, po kakršni se zadolžuje<br />

država.<br />

REPUBLIŠKI STANOVANJSKI<br />

SKLAD PRIVILEGIRAN<br />

Predstavili so tudi spremembe stanovanjskega<br />

zakona, ki bi republiškemu<br />

skladu dal kar precejšnjo moč. V delovnem<br />

osnutku predloga zakona je tako<br />

zapisano, da lahko republiški sklad v<br />

imenu in za račun ustanovitelja (vlade)<br />

daje dolgoročna posojila z ugodno obrestno<br />

mero za pridobivanje neprofitnih<br />

najemnih stanovanj lokalnim skupnostim,<br />

javnim stanovanjskim skladom in<br />

pravnim osebam, vpisanim v register<br />

neprofitnih stanovanjskih organizacij.<br />

Sklad bi za ta namen moral podpisati še<br />

pogodbo z ministrstvom za solidarno<br />

prihodnost, v njej pa bi bil določen tudi<br />

obseg opravljanja naloge – pomeni, s<br />

koliko državnega denarja za dajanje posojil<br />

lahko republiški sklad razpolaga.<br />

Republiški stanovanjski sklad, ki ima<br />

v gradnji okoli 2500 stanovanj, je pridobil<br />

nepovratna sredstva iz okvira načrta<br />

za okrevanje in odpornost, pridobil je<br />

tudi posojilo Razvojne banke Sveta Evrope,<br />

zasnove za to pa so nastale še v času<br />

prejšnje Janševe vlade. Lani je bilo kljub<br />

obljubam vlade zgrajenih 900 stanovanj,<br />

letos naj bi jih bilo 1.100 (oziroma naj bi<br />

začeli z gradnjo takšnega števila stanovanj),<br />

prihodnje leto pa 1.700. Gradnja<br />

vseh navedenih stanovanj je bila sprožena<br />

še pred nastopom Golobove vlade.<br />

VELIKO OBLJUB,<br />

MALO URESNIČITEV<br />

Glede gradnje stanovanj so obljube delili<br />

tudi pri Socialnih demokratih. Lansko<br />

leto so zapisali, da želijo v obdobju<br />

od 2023 do 2029 za gradnjo javnih<br />

najemnih stanovanj nameniti 1,3 milijarde<br />

evrov javnega denarja v obliki<br />

nepovratnih in povratnih sredstev ter<br />

državnih poroštev, da bi Slovenija pridobila<br />

novih 10.000 javnih najemnih<br />

stanovanj. Kot je povedala takratna<br />

predsednica stranke Tanja Fajon, mora<br />

biti stanovanje pravica in ne problem.<br />

Njihov cilj je bil, da bi bila mesečna<br />

najemnina za 65 m 2 veliko novo stanovanje<br />

v Ljubljani 350 evrov, kar pa se<br />

seveda ni uresničilo.<br />

Ministra Mesec in Maljevac<br />

svojih obljub ne držita.<br />

@vladaRS<br />

Simon Maljevac z ministrstva za<br />

solidarno prihodnost je januarja 2023<br />

v imenu Levice obljubljal: »Cilj pa je,<br />

da do konca mandata oblikujemo sistem,<br />

ki bo zmožen zagotoviti vsaj 2.000<br />

stanovanj na leto.« Dodal je, da bi po<br />

nekaterih ocenah do konca mandata<br />

lahko začeli z gradnjo 5.000 stanovanj.<br />

Za to je iz proračuna za čas 2023–2025<br />

zagotovljenih po 25,5 milijonov evrov,<br />

ki jih je v upravljanje dobil stanovanjski<br />

sklad, še skupno 60 milijonov predvideva<br />

načrt za okrevanje. Sistemski vir naj<br />

bi bil opredeljen do leta 2025.<br />

Medtem ko je večina medijev nekritično<br />

povzela novo vladno obljubo premiera<br />

Goloba, je opozicija skeptična.<br />

Aleš Hojs iz <strong>SDS</strong> je za 24UR Zvečer dejal:<br />

»Če ne bi gospod predsednik vlade<br />

pred časom povedal, da je konec z obljubami,<br />

da bodo začeli delati, bi lahko<br />

v tak resen namen tudi verjel.« Premier<br />

je takoj po lanskoletnih katastrofalnih<br />

poplavah obljubljal, da bodo zgradili<br />

sto hiš v enem mesecu po poplavah, kar<br />

se ni uresničilo, številni ljudje nimajo<br />

še niti odločbe o nadomestni gradnji.<br />

Hojs še trdi: »Gospod Golob je uresničil<br />

približno 14 odstotkov zavez iz koalicijske<br />

pogodbe, znižal je plače, dvignil je<br />

davke, ukinil dolgotrajno oskrbo, očistil<br />

janšiste na policiji, RTV-ju in javni<br />

upravi. Ko človek posluša take obljube<br />

dan ali dva pred evropskimi volitvami,<br />

se lahko le prime za glavo in si reče, kdo<br />

za ljubega boga bo temu verjel?« <br />

Gradijo se samo stanovanja,<br />

katerih gradnja se je<br />

začela pred nastopom<br />

Golobove vlade.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

GOSPODARSTVO<br />

CENE NEPREMIČNIN RASTEJO<br />

zaradi omejevanja ponudbe<br />

in zgrešene urbanistične politike<br />

36<br />

Cene najemnin v Ljubljani so od lani, ko je začela veljati nova obdavčitev najemnin, narasle.<br />

Ekonomist prof. dr. Anže Burger ocenjuje, da sta glavna vzroka rasti cen nepremičnin pri nas načrtno<br />

omejevanje ponudbe in neustrezna urbanistična politika. Rešitev vidi v gradnji vsaj 50.000 stanovanj v Ljubljani,<br />

saj ima ta veliko prostora.<br />

PIA KOS<br />

Prejšnja vlada je obdavčitev najemnin<br />

znižala na 15 % na osnovi<br />

90 %, nato pa jo je aktualna<br />

vlada povišala na 25 % z enako<br />

osnovo. Cene najemnin so v slovenski<br />

prestolnici v primerjavi z lani 6–20 %<br />

višje, piše Žurnal. Če je lani najemnina<br />

za stanovanje v Ljubljani s 70–80<br />

kvadratnimi metri uporabne površine<br />

znašala od 1.170 do 1.330 evrov, se letos<br />

75 % stanovanj oddaja po ceni med<br />

1.000 in 1.500 evri. Povprečna cena<br />

kvadratnega metra je sicer nekoliko<br />

nižja kot lani, to je 16,35 evra.<br />

Povprečna najemnina dvosobnih<br />

stanovanj je bila lani 14 evrov za kvadratni<br />

meter, letos pa je več kot 17 evrov.<br />

Gre za skoraj 20-odstotni poskok.<br />

Večina oziroma 80 % trisobnih stanovanj,<br />

ki merijo po navedbah oglasov<br />

50–100 kvadratnih metrov, se letos oddaja<br />

po ceni od 1.000 do 2.000 evrov<br />

mesečno. Lani so se trisobna stanovanja<br />

takšne velikosti oddajala za<br />

1.000–1.500 evrov in tretjina stanovanj<br />

za 500–1.000 evrov. Letos je stanovanj<br />

s tolikšno najemnino približno 26 %.<br />

Najemnina za kvadratni meter takšnih<br />

stanovanj se je podražila za 6 % oziroma<br />

s 15 na 16 evrov.<br />

Povprečna cena za najem štirisobnih<br />

stanovanj v Ljubljani je letos 16,4<br />

evra za kvadratni meter, medtem ko je<br />

lani znašala 14 evrov. Najemnine so glede<br />

na ta izračun višje za skoraj 15 %. Kot<br />

še piše Žurnal24, je najemnina glede na<br />

ceno kvadratnega metra garsonjere letos<br />

v Ljubljani padla z lanskih 23 na 21,5<br />

evra. Glede na absolutne cene pa je slika<br />

nekoliko drugačna: če se je lani večina<br />

garsonjer v Ljubljani oddajala za 500–<br />

700 evrov na mesec, letos večina najemodajalcev<br />

ponuja garsonjere za ceno v<br />

razponu 500–1.000 evrov.<br />

VIŠJE CENE TUDI DRUGOD<br />

Najemnine so se zvišale tudi v drugih<br />

slovenskih mestih. Kot kaže analiza<br />

cen stanovanj s 50 kvadratnimi metri,<br />

ki so jo naredile Finance, je v Mariboru<br />

mesečna najemnina letos z lanskih<br />

480 narasla na 500 evrov. Razmerje<br />

med zaslužkom in stroški se je letos<br />

za najemodajalce znižalo z lanskih<br />

2,54 % na 2,5 %. V Celju je znašala lanska<br />

predvidena najemnina za takšno<br />

Burger: Načrtno se omejuje<br />

gradnja novih stanovanj,<br />

da se ohranjajo astronomske<br />

cene zemljišč, nepremičnin,<br />

najemnin ...<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

GOSPODARSTVO 37<br />

Dr. Anže Burger<br />

stanovanje 500 evrov, letos pa znaša<br />

550 evrov. Pri tem se je razmerje med<br />

zaslužkom in stroški v enem letu znižalo<br />

z 2,71 % na 2,67 %.<br />

Najemnine so narasle tudi na Primorskem.<br />

V Kopru je lani povprečna<br />

najemnina znašala 750 evrov mesečno,<br />

letos pa 830 evrov; v Novi Gorici se je<br />

povišala s 500 na letošnjih 520 evrov.<br />

V Kopru se je prav tako spremenilo razmerje<br />

med zaslužkom in stroški: z lanskih<br />

2,55 % je padlo na 2,46 %.<br />

Enak trend so zasledili na Dolenjskem:<br />

mesečna najemnina v Novem<br />

www.instore.si www.fdv.si<br />

mestu je letos narasla na 580 evrov z<br />

lanskih 550, razmerje med zaslužkom<br />

in stroški pa je padlo na 2,42 % z lanskih<br />

2,48 %. Izjema je le Murska Sobota, kjer<br />

je ocena nakupne vrednosti za razliko<br />

od drugih mest ostala nespremenjena.<br />

NAČRTNO<br />

OMEJEVANJE GRADNJE<br />

Ekonomist prof. dr. Anže Burger s FDV<br />

ocenjuje, da sta glavna vzroka rasti cen<br />

nepremičnin pri nas načrtno omejevanje<br />

ponudbe in neustrezna urbanistična<br />

politika. MOL na območju, kjer<br />

Na Tržaški so dovolili gradnjo prostorsko<br />

potratnega supermarketa SPAR.<br />

Ključna rešitev je<br />

gradnja 50.000 ali več<br />

stanovanj v Ljubljani,<br />

ki ima veliko prostora.<br />

danes stoji remiza LPP, načrtuje ureditev<br />

50.000 kvadratnih metrov velikega<br />

območja, kjer bodo na 5.000 kvadratih<br />

zgradili mestna stanovanja. Vse ostalo<br />

bo park. »Namesto da bi torej redko<br />

zemljo v mestu učinkovito in urbanistično<br />

primerno namenili za povečanje<br />

stoga stanovanj, bodo zgradili le 500<br />

stanovanj, preostalo pa bo park. Tivoli<br />

je 900 metrov stran od dotične lokacije.«<br />

Burger sicer meni, da davki na najemnine<br />

niso težava in da bi utegnili<br />

biti prenizki. Meni, da je ključna rešitev<br />

gradnja 50.000 ali več stanovanj v<br />

Ljubljani, ki ima po njegovem ogromno<br />

prostora. Ocenjuje, da bi se na ta način<br />

donos na naložbe v stanovanja sicer<br />

znižal na minimum, vendar bi bile<br />

cene dostopnejše tudi za mlade, ki iščejo<br />

stanovanja.<br />

»Na Tržaški so dovolili gradnjo prostorsko<br />

potratnega supermarketa SPAR,<br />

namesto da bi tam stal večstanovanjski<br />

objekt z garažami v kletni etaži, Sparom<br />

v pritličju in stanovanji v zgornjih petih<br />

etažah. Skratka, načrtno se omejuje<br />

gradnja novih stanovanj, da se ohranjajo<br />

astronomske cene zemljišč, nepremičnin,<br />

najemnin in vseh storitev gradnje in<br />

posredovanja,« ocenjuje Burger.<br />

OMEJITEV AIRBNBJA<br />

Ministrstvo za gospodarstvo vpeljuje<br />

tudi nove omejitve za sobodajalce Airbnb.<br />

V dosedanji ureditvi je lahko sobodajalec<br />

svojo nepremičnino oddajal pet<br />

mesecev v letu, oddajalo pa se je lahko<br />

le 15 postelj. Možnost oddajanja stanovanj<br />

bo po novem omejena na 30 dni v<br />

letu, razen v primeru, da občina določi<br />

drugače. Takšna ureditev je strožja kot<br />

v drugih državah: v Parizu je omejitev<br />

120 dni, v Berlinu, na Dunaju in v Londonu<br />

pa 90 dni.<br />

Burger meni, da omejitev Airbnbja ni<br />

rešitev stanovanjske problematike, saj<br />

so turistične in namestitvene kapacitete<br />

na turističnih destinacijah povezane s<br />

previsokimi cenami nepremičnin.<br />

Minister za finance Klemen Boštjančič<br />

je sicer do konca leta napovedal<br />

predlog davka na nepremičnine. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

38<br />

GOSPODARSTVO<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Vlada z dodatnimi<br />

OMEJITVAMI ZA AIRBNB<br />

Ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Matjaža Hana je razkrilo omejitve, ki bodo<br />

doletele manjše sobodajalce. Po novem bo možnost oddajanja stanovanj prek Airbnbja<br />

omejena na samo 30 dni v letu, razen če se bo posamezna občina odločila drugače. Nova<br />

ureditev je strožja kot v drugih državah. Dr. Anže Burger meni, da to ne bo rešilo stanovanjske<br />

problematike.<br />

Po dosedanjem sistemu je sobodajalec<br />

svoje stanovanje ali hišo<br />

lahko po poenostavljenem in z<br />

vidika plačila prispevkov cenejšem<br />

sistemu oddajal pet mesecev v letu.<br />

Oddajalo se je lahko le 15 postelj, razen<br />

vpisa v poseben register sobodajalcev<br />

pa drugih omejitev za to ni bilo.<br />

STROŽJE KOT V TUJINI<br />

Po stanovanjskem zakonu naj bi sicer<br />

sobodajalec potreboval 100-odstotno<br />

soglasje sosedov v bloku, a se v praksi<br />

tega pogoja ni preverjalo oziroma se<br />

za to niso izvajale nikakršne sankcije.<br />

Burger: »Turizem<br />

je treba spodbujati, za<br />

to pa je potrebnih dovolj<br />

namestitvenih kapacitet.«<br />

Soglasje sosedov tudi ni pogoj za vpis v<br />

register in plačevanje turističnih taks.<br />

Po novem pa bo možnost oddajanja<br />

stanovanj omejena na samo 30 dni v<br />

letu. Razen v primeru, če bi se sama občina<br />

odločila, da se lahko nepremičnine<br />

oddajajo dlje časa. Razlike bi se lahko<br />

pojavile tudi znotraj same občine. Teoretično<br />

bi lahko občina dovolila oddajanje<br />

stanovanj celo leto, a lahko po drugi<br />

strani tudi pusti omejitev 30 dni. Ureditev<br />

je strožja kot v drugih državah.<br />

V Parizu je omejitev 120 dni, v Berlinu,<br />

Dunaju in Londonu pa 90 dni.<br />

Kot že rečeno, bo občina lahko določila<br />

merila, ki bodo veljala za celotno<br />

občino, lahko pa se bodo ta v različnih<br />

predelih občine razlikovala.<br />

Potrebno bo tudi 75-odstotno soglasje<br />

lastnikov drugih stanovanj v<br />

bloku, vključno z mejaši. Brez soglasja<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

GOSPODARSTVO<br />

39<br />

sosedov občina za oddajanje stanovanj<br />

ne bo dala soglasja, brez soglasja občine<br />

pa ne bo možen vpis v register.<br />

Omejitev bo veljala tudi pri oddajanju<br />

zgolj ene sobe s kopalnico v hiši<br />

ali stanovanju. Omejitve se torej tičejo<br />

tudi upokojencev, ki so del svoje hiše ali<br />

kmetije čez poletne mesece oddajali turistom.<br />

Za njih ne bi npr. prišlo v poštev,<br />

da bi odprli redni gostinski nastanitveni<br />

posel prek s.p.-ja, saj bi s tem izgubili<br />

del pokojnine, plačevati pa bi morali<br />

višje prispevke.<br />

Ugodnejša je le sprememba, po kateri<br />

je število ležišč omejeno na enoto, ki<br />

jo sobodajalci oddajajo, in ne na status<br />

sobodajalca. V večstanovanjski stavbi<br />

se bo tako lahko oddajalo šest ležišč, v<br />

hiši pa petnajst.<br />

Z novo ureditvijo so zadovoljne predvsem<br />

občine. Župan občine Bled, Anton<br />

Mežan, je na tiskovni konferenci vlado<br />

pohvalil, češ da so bili uslišani. Pojavlja<br />

se tudi vprašanje, ali bo nova ureditev<br />

omogočila predvsem več oddajanja na<br />

črno, a je treba poudariti, da se v zadnjem<br />

času nadzor in inšpekcija na tem<br />

področju poostrujeta. Več si od nove zakonodaje<br />

obetajo tudi klasični nastanitveni<br />

ponudniki, torej hoteli, ki bi z omejitvami<br />

Airbnbja imeli manj tekmecev,<br />

čeprav gre v osnovi za drugačne goste.<br />

PREMAJHNA<br />

PONUDBA NEPREMIČNIN<br />

Ali so nove omejitve Airbnbja pravi korak<br />

pri reševanju stanovanjske problematike,<br />

smo vprašali ekonomista prof.<br />

dr. Anžeta Burgerja z ljubljanske Fakultete<br />

za družbene vede.<br />

Kot pravi Burger, stanovanjska problematika<br />

na ta način ne bo rešena.<br />

Turizem je namreč treba omogočati in<br />

spodbujati. Za to pa je potrebnih tudi<br />

dovolj turističnih in namestitvenih kapacitet<br />

na turističnih destinacijah. To<br />

je povezano z reševanjem stanovanjskega<br />

problema, torej s previsokimi cenami<br />

nepremičnin. Govorimo namreč o<br />

premajhni ponudbi nepremičnin.<br />

Oba problema kličeta k popolnoma<br />

drugi rešitvi. Treba je torej delati na<br />

povečanju ponudb nepremičnin. Kar se<br />

tiče omejitev, se Burger v določeni meri z<br />

njimi sicer strinja. Pri vprašanju pristojnosti<br />

občin oziroma lokalni skupnosti je<br />

dejstvo, da morajo tako občine kot prebivalci<br />

imeti glavno vlogo. Na vsakih nekaj<br />

let morajo biti preference preverjene na<br />

lokalnih referendumih, denimo, koliko<br />

takšnih kapacitet si želijo imeti v občini<br />

in kje je zgornja meja.<br />

Če si občine želijo več turistov in so<br />

jih pripravljene sprejeti, če menijo, da<br />

imajo od tega koristi, jim mora biti to<br />

Če si občine želijo<br />

več turistov in so jih<br />

pripravljene sprejeti, jim<br />

mora biti to omogočeno.<br />

omogočeno; če si tega ne želijo, pa jim<br />

mora biti dana tudi ta možnost. Kar se<br />

tiče strinjanja sosedov, Burger nove<br />

omejitve podpira. Takšna dejavnost,<br />

ki je izven regularnih rezidenc, je bolj<br />

moteča kot samo prebivanje lastnikov.<br />

Treba je doseči ustrezno strinjanje.<br />

Burger pa ima določene pomisleke<br />

pri omejitvi oddajanja na zgolj 30 dni na<br />

leto. Če je neka nepremičnina v okviru<br />

kvote dovoljena za oddajanje, zakaj<br />

ne bi tega izkoristili 365 dni na leto? A<br />

seveda le, če se lokalna skupnost s tem<br />

strinja ter če to ni preveliko breme za<br />

okolje in skupnost.<br />

Obstoječo ureditev je treba še<br />

ustrezno obdavčiti, meni Burger. Nepremičnine<br />

morajo biti z nepremičninskim<br />

davkom ustrezno obdavčene,<br />

za uporabo infrastrukture pa<br />

dodatno obdavčene tudi s pavšalnimi<br />

turističnimi taksami.<br />

<br />

Anže Burger meni, da stanovanjska<br />

problematika z omejitvami Airbnbja<br />

ne bo rešena.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

40<br />

GOSPODARSTVO<br />

Možnosti koriščenja sončne energije se širijo.<br />

Svetovna inovacija<br />

slovenskega podjetja<br />

JE NAVDUŠILA V TUJINI<br />

V zadnjih letih smo videli, kako hitro lahko naraste cena elektrike. Prav zato si vse<br />

več ljudi želi vgraditi samooskrbno sončno elektrarno. Želijo si biti čim bolj energetsko<br />

neodvisni in samozadostni. Toda vsi nimajo možnosti za vgradnjo sončne elektrarne.<br />

KATJA BENČINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Nekateri ne morejo vgraditi<br />

samooskrbne sončne elektrarne,<br />

ker ne dobijo soglasja<br />

za priključitev, za druge je<br />

investicija v sončno elektrarno previsoka,<br />

prebivalci stanovanjskih blokov<br />

pa nimajo prostora, kamor bi jo lahko<br />

postavili. Te težave zaenkrat uspešno<br />

rešuje inovacija slovenskega podjetja<br />

SunContract, ki s pomočjo tržnice električne<br />

energije omogoča, da ima lahko<br />

vsak Slovenec svojo sončno elektrarno.<br />

SONČNI PANELI IN ŽETONI<br />

Podjetje SunContract je postavilo štiri<br />

večje žetonizirane sončne elektrarne v<br />

Sloveniji in omogočilo, da lahko elektriko<br />

iz sončne elektrarne uporabljajo tudi<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

Omogočili smo,<br />

da ima lahko vsak lastno<br />

sončno elektrarno.<br />

tisti, ki nimajo postavljene svoje sončne<br />

elektrarne. Denimo tisti, ki živijo v stanovanjskem<br />

bloku in na strehi ne morejo<br />

postaviti sončne elektrarne, ali tisti,<br />

ki niso dobili soglasja za priključitev<br />

samooskrbne sončne elektrarne.<br />

V štirih velikih žetoniziranih sončnih<br />

elektrarnah, ki jih je postavilo podjetje<br />

SunContract, lahko z nakupom<br />

NFT-žetonov vsak, ki živi v Sloveniji,<br />

»najame« nekaj solarnih panelov, za<br />

dobavitelja elektrike izbere podjetje<br />

SunContract in v svojem gospodinjstvu<br />

uporablja energijo, ki jo proizvajajo ti<br />

»najeti« sončni paneli. »Smo edini na<br />

svetu, ki smo žetonizirali sončno elektrarno,<br />

jo postavili na blockchain in jo<br />

dali na globalni trg. Tako smo omogočili,<br />

da ima praktično vsak lahko lastno<br />

sončno elektrarno,« pove Gregor Novak,<br />

solastnik skupine Sonce in direktor<br />

energetske tržnice SunContract.<br />

Ker je sončna elektrarna na globalnem<br />

trgu, lahko vsak najame panel v njihovi<br />

sončni elektrarni in energijo, proizvedeno<br />

s tem sončnim panelom, prodaja<br />

naprej na trgu, v svojem gospodinjstvu<br />

pa jo lahko uporabljajo le tisti, ki živijo

GOSPODARSTVO<br />

41<br />

na območju, kjer je SunContract trenutno<br />

tudi dobavitelj električne energije.<br />

»Jasno je, da elektrika od NFT-jev<br />

iz Višenj nad Ajdovščino ne more priti<br />

do vsakega, ki lahko kupi NFT. Neposredno<br />

lahko to elektriko uporabljajo le<br />

tisti, ki so znotraj naše bilančne skupine,<br />

torej tisti, ki živijo na področjih, kjer<br />

je SunContract dobavitelj električne<br />

energije,« pojasni Jošt Štrukelj, direktor<br />

podjetja SunContract.<br />

Podjetje je trenutno dobavitelj električne<br />

energije v Sloveniji, v kratkem<br />

bodo energijo iz sončne elektrarne<br />

lahko dobavljali tudi na Hrvaškem, to<br />

možnost pa načrtujejo še v Avstriji.<br />

KAKO DELUJE<br />

Koliko natanko stane najem enega panela<br />

v žetonizirani sončni elektrarni, je<br />

odvisno od trenutne vrednosti NFT-žetona.<br />

Z nakupom enega NFT-kovanca<br />

za deset let najamemo en sončni panel.<br />

Trenutna vrednost enega NFT-kovanca<br />

je 160 evrov, pove Jošt Štrukelj. NFT-<br />

-kovanec lahko kupimo le s kriptokovancem<br />

SNC, ki je digitalno plačilno<br />

sredstvo, namenjeno nakupu in prodaji<br />

elektrike in energetskih produktov na<br />

energetski tržnici. Vrednost SNC-ja se<br />

ves čas nekoliko spreminja.<br />

Koliko sončnih panelov potrebujemo,<br />

da bi lahko pokrili letno porabo<br />

elektrike v gospodinjstvu, je odvisno<br />

od naše porabe. »Povprečna poraba gospodinjstva<br />

v stanovanju je drugačna<br />

kot v hiši. V hiši imamo lahko toplotno<br />

črpalko, električni avto, savne … Vse to<br />

so veliki porabniki električne energije.<br />

Toda če gledamo gospodinjstvo v stanovanjskem<br />

bloku, bo 10 NFT-kovancev<br />

zagotovo dovolj, da pokrijemo letno<br />

porabo,« doda.<br />

Da bi elektrika, ki jo proizvaja najeti<br />

sončni panel, prišla do vašega gospodinjstva,<br />

je treba skleniti dogovor z dobaviteljem<br />

električne energije SunContract,<br />

hkrati pa dobavitelj tudi omogoča,<br />

da imate na voljo električno energijo<br />

tudi tedaj, ko sončni paneli ne proizvajajo<br />

energije, denimo ponoči. Omogoča<br />

tudi, da presežek energije prodate na<br />

trgu. »Vi ste kupili žeton in s tem najeli<br />

sončni panel iz sončne elektrarne. To<br />

je sedaj vaša lastna elektrarna. Čeprav<br />

ta panel ni na vaši strehi, natanko veste,<br />

kateri je, in lahko spremljate, koliko<br />

sončne energije proizvede. Za to elektriko<br />

morate plačati omrežnino, ker se<br />

elektrika prenaša skozi omrežje. Uporaba<br />

omrežja se plača, elektrika je vaša.<br />

Ker pa panel ponoči ne proizvaja<br />

elektrike, slednjo kupujete na tržnici<br />

od drugih uporabnikov, ki imajo energijo<br />

iz drugih virov. Dobavitelj SunContract<br />

zagotovi, da se pokrijejo obdobja,<br />

ko vaš sončni panel ne proizvede dovolj<br />

energije. Če proizvedete več elektrike,<br />

jo lahko podarite svojim sorodnikom<br />

ali pa prodate na trgu,« pove Jošt Štrukelj,<br />

direktor SunContract.<br />

SONČNA ENERGIJA,<br />

DOSTOPNA VSEM<br />

Tako skušajo v podjetju čim več ljudem<br />

omogočiti uporabo sončne energije.<br />

Gre za inovacijo, ki je pritegnila pozornost<br />

predsednice Svetovnega solarnega<br />

združenja Sonie Dunlop, ki je obiskala<br />

Slovenijo in si ogledala prvo žetonizirano<br />

sončno elektrarno v Višnjah nad<br />

Ajdovščino. »To je popolna svetovna<br />

inovacija. Najprej so ustvarili tržnico<br />

električne energije, ki omogoča trgovanje<br />

z elektriko iz obnovljivih virov, nato<br />

pa svetovno inovacijo, saj so v sončni<br />

elektrarni žetonizirali vsak sončni panel<br />

posebej in omogočili, da je vsakdo<br />

v Sloveniji in celo v svetu lahko lastnik<br />

Podjetje Suncontract ponuja najem sončnih panelov.<br />

suncontract.org<br />

Vstopamo v novo<br />

fazo ustvarjanja<br />

električne energije.<br />

sončnega panela, ne glede na to, kje živi<br />

– v stanovanjskem bloku ali kje drugje.<br />

Tako so omogočili uporabo res poceni<br />

sončne energije. To sta dva modela, ki<br />

bi ju želela ponesti v svet in ju predstaviti<br />

tudi drugod, recimo v Avstraliji ali<br />

na Nizozemskem,« je povedala Dunlopova.<br />

Takšne rešitve omogočajo, da postaja<br />

sončna energija vse bolj dostopna.<br />

Ključna težava uporabe sončne<br />

energije je, da je investicija v sončno<br />

elektrarno visoka. »Pomembno je, da<br />

znižamo stroške sončne energije,« pove<br />

Dunlopova in nadaljuje: »Težava pri<br />

uporabi sončne energije je za razliko od<br />

drugih tehnologij v tem, da vsi vaši stroški<br />

pridejo na prvi dan uporabe. Kupiti<br />

morate solarne panele, postaviti sončno<br />

elektrarno, potem pa v nadaljevanju<br />

skorajda nimate stroškov. A vseeno je ta<br />

prvi vložek izjemno visok v primerjavi<br />

s termoelektrarno, od katere naslednjih<br />

30 let kupujete plin. Stroški začetnega<br />

financiranja so tako pomemben odločevalec<br />

pri tem, ali se lahko odločite za<br />

to, da boste uporabljali sončno energijo<br />

ali ne, četudi je kasneje elektrika poceni.<br />

Velik del naših prizadevanj gre v<br />

zmanjševanje stroška sončne energije.«<br />

Prav to so naslovili z žetonizirano sončno<br />

elektrarno. »Nakup NFT-žetona je<br />

cenejši, kot če si sami zgradite sončno<br />

elektrarno, in to predvsem zato, ker mi<br />

zgradimo veliko elektrarno in je potem<br />

cena posameznega panela nižja, kot če<br />

bi imeli več manjših elektrarn. NFT je<br />

najcenejši nakup osebne elektrarne,« je<br />

prepričan Gregor Novak. Dunlopova pa<br />

dodaja, da so pri zniževanju stroškov<br />

vse bolj uspešni, zaradi česar postaja<br />

uporaba sončne energije vse bolj dostopna.<br />

»Globalno gledano vstopamo v<br />

novo fazo ustvarjanja električne energije.<br />

Stroški sončnih panelov in s tem<br />

elektrike, ki jo proizvajajo, so se v zadnjih<br />

15–20 letih znižali za 90 %. Zato<br />

je sončna energija, ki jo proizvedejo<br />

sončne elektrarne, najcenejša energija<br />

v zgodovini človeštva in tudi najhitreje<br />

rastoči vir energije. Do konca stoletja<br />

bo prevladujoči obnovljivi vir. Prav zato<br />

je izjemno pomembno, da premislimo,<br />

kakšni so naši energetski sistemi<br />

v Sloveniji, v Evropi in po svetu.« <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

42<br />

DRUŽBA<br />

Nimamo skrajne<br />

desnice, imamo pa<br />

SKRAJNO LEVICO<br />

Kolumna<br />

»Mi, ki smo na levi, skrajni levi, lahko.« Tako razumem delovanje aktualne<br />

leve vlade, ki si dovoli vse. Vse! Krši sklenjene in podpisane dogovore,<br />

krši poslovnik državnega zbora, krši odločbe ustavnega sodišča,<br />

krši naravne zakone, ukinja praznike, ki niso njihova intimna opcija …<br />

Upam, da bo/je v nedeljo prišla streznitev.<br />

IGOR GOŠTE<br />

SHUTTERSTOCK<br />

To kolumno, kot vsak teden<br />

poprej, namreč pišem v sredo<br />

zvečer. V četrtek zjutraj še kaj<br />

dodam, včasih kaj odvzamem<br />

in pošljem na uredništvo. Vi pa to v tiskani<br />

obliki berete teden kasneje. Zatorej<br />

ne morem pisati o tem, kako smo se v<br />

Sloveniji odločili na evropskih volitvah.<br />

Lahko pa zapišem, kakšna so nekaj dni<br />

pred volitvami moja pričakovanja.<br />

TRIKRAT PROTI<br />

V nedeljo (nekateri že tudi na predčasnih<br />

volitvah) bomo lahko oddali svoj<br />

glas o pravici do pomoči pri prostovoljnem<br />

končanju življenja, o uvedbi preferenčnega<br />

glasu in o rabi konoplje.<br />

Brez najmanjše slabe vesti bom sam<br />

trikrat obkrožil proti. Kajti res si ne<br />

želim, da ob morebitni potrditvi omenjenih<br />

referendumskih vprašanj ta<br />

nesposobna leva vladna koalicija uzakoni<br />

evtanazijo in vsem, predvsem pa<br />

mladim, na široko odpre vrata do drogiranja.<br />

Uživanje marihuane, kot ugotavljajo<br />

znanstveniki in zdravniki, slabo<br />

vpliva na razvoj človeških možganov,<br />

še posebej pri otrocih in mladostnikih,<br />

saj se njihovi možgani še razvijajo. Zato<br />

srčno upam, da bo zmagal razum.<br />

Pri meni že vse od prvih demokratičnih<br />

volitev ni nobenega dvoma, ko<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

se odločam, kateri stranki bom dal svoj<br />

glas. Vedno je to katera od pomladnih<br />

strank. Tako bo tudi v nedeljo.<br />

Upam, da je bilo podobno mislečih<br />

veliko oziroma več kot tistih, ki so dali<br />

svoj glas aktualni levi vladi, ki nas iz<br />

dneva v dan reže kot salamo in nas vse<br />

bolj in pogosteje vodi v brezpravje. V<br />

stilu, ko smo mi na oblasti, si lahko dovolimo<br />

vse. Ko nismo, pa znamo tako in<br />

tako proti onim drugim naščuvati vse<br />

bolj številne nevladne organizacije, ki<br />

znajo še kako pobirati dobrote z bogatinove<br />

mize. Medtem se morajo vsi drugi<br />

zadovoljiti z drobtinicami, ki morebiti<br />

padejo z nje.<br />

Le še redki branijo<br />

novinarsko čast.<br />

Pa še teh bi se samovšečni<br />

politiki najraje znebili.<br />

OH, MEDIJI<br />

Nekaj podobnega, kar sledi, sem enkrat<br />

že zapisal. Pa bom še enkrat. Novinarski<br />

poklic so politiki, predvsem tisti na<br />

levici, tako spretno razvrednotili, da<br />

so v tem poklicu ostali le še tisti, ki se<br />

znajo in zmorejo hitro prilagoditi, ki so<br />

poslušni do ukazov vladajoče politike<br />

in ki radi štejejo denarce.<br />

Medtem le še redki branijo novinarsko<br />

čast. Pa še teh bi se samovšečni politiki<br />

najraje znebili. Mar ni zanimivo: ko<br />

je premier Janez Janša, so skoraj vsi proti<br />

njemu in njegovi vladi; ko je premier kdo<br />

iz nasprotnega političnega pola, pa delajo<br />

z njim v rokavicah, medtem pa je Janša<br />

še vedno prvi na tapeti. Mediji vedo, kje<br />

je denar, novinarji pa žal tudi.<br />

A vendarle se nekaj premika na<br />

bolje. Na strani, ki ni podložna »zblujeni«<br />

levičarski ideologiji, zaničevanju<br />

krščanstva, naravnih zakonov, ki ne<br />

izumlja novih in novih spolov, ki ni<br />

dovzetna za vedno več in več, je vse<br />

več medijev, ki še znajo in zmorejo opravljati<br />

svoje poslanstvo. Med njimi sta<br />

predvsem <strong>Domovina</strong> in radio Ognjišče,<br />

ki ga poslušam tudi ob pisanju člankov.<br />

Veseli me, da nista edina.

Kolumna<br />

Kam je šla<br />

ZDRAVA PAMET?<br />

JU3 2052<br />

Slovenci smo se skozi zgodovino pogosto sklicevali na »zdravo kmečko<br />

pamet«. Bili smo ponosni nanjo, prepričani, da nas rešuje iz številnih<br />

kočljivih situacij. Žal si mečemo pesek v oči.<br />

43<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

Zdrava pamet nas je že tolikokrat<br />

pustila nas cedilu, da bi bil čas,<br />

da si priznamo, da je med nami<br />

tistih, ki nasedejo na vsako<br />

sladko finto, ki jo maček na repu prinese,<br />

veliko preveč. Ob naivnosti, s katero<br />

smo kot narod prežeti, bi se morali<br />

resno zamisliti. Kako se je znebiti, pa je<br />

vprašanje, ki terja hitre odgovore!<br />

NORMANDIJA<br />

Že osemdeset let naivno verjamemo le<br />

v eno plat NOB zgodovine. Nedavno je<br />

Evropa praznovala 80. obletnico izkrcavanja<br />

zaveznikov v Normandiji. Kako<br />

je mogoče, da na praznovanje niso povabili<br />

nas? Kaj pa, če morda ne drži, da<br />

bi bila naša NOB med najbolj zaslužnimi<br />

za konec 2. svetovne vojne?<br />

Ne nazadnje: danes se borimo za<br />

svobodno Palestino, Sudan, Jemen,<br />

Niger, Kubo, Venezuelo, Nikaragvo, za<br />

svobodno Osetijo, Belorusijo, za svobodni<br />

Krim, pa svet tega tudi ne opazi<br />

niti ne ceni? Kaj pa, če svet pozna tudi<br />

drugo plat naše preteklosti? Tisto, ki jo<br />

predstavlja več kot 800 morišč, posejanih<br />

po vsej Sloveniji? Zakaj naivno rinemo<br />

z glavo v pesek? Mar ni že čas, da<br />

mladi rodovi izvedo za resnico? Ne gre<br />

metati vseh v isti koš, a vseeno.<br />

Če se vrnem k dokazom o slovenski<br />

naivnosti, pred katero bi morali<br />

zardevati, pa jo žal raje pometamo pod<br />

preprogo. Vsak, ki ima pet minut časa,<br />

se lahko poigra z nami! Zakaj, za božjo<br />

voljo, nasedamo tistim, ki obljubljajo,<br />

da bomo obogateli, če na družabnih<br />

omrežjih delimo všečke? Zakaj verjamemo,<br />

da bodo ob pomoči posebne kreme<br />

lasje na glavi spet začeli rasti, ostarela<br />

koža pa se bo čudežno pomladila?<br />

Na trgu so kilometri knjig, ki obljubljajo,<br />

da bomo srečni, če jih kupimo in<br />

preberemo. Sto in sto milijonov vsako<br />

leto zmečemo za prehranska dopolnila,<br />

da pa bi si privoščili teden dni oddiha v<br />

toplicah? Ne, to pa ne. Je škoda denarja!<br />

Konec leta 1991 je skupina prebrisancev<br />

lahkega zaslužka željnim Slovencem<br />

podtaknila znamenito denarno<br />

verižno igro, imenovano Catch the<br />

cash. Bili so redki, ki niso nasedli. Leta<br />

1992 je v sistem vstopilo neverjetnih<br />

120.000 naivnežev, skupaj pa so v igro<br />

vložili okoli 140 milijonov mark. Mediji<br />

so o tej goljufiji veliko pisali, a še premalo:<br />

Slovencev ni streznilo. Sicer so grdo<br />

prevarani naivneži preklinjali lastno<br />

neumnost, medtem ko so tisti, ki so jih<br />

naplahtali, izginili v noč, a na vrata je<br />

trkal že nov nateg.<br />

Je bilo to gibanje »Happy-happy«?<br />

Čaj »Čang-šlang«? Tudi.<br />

Se spomnite Kitajke Aiping Wang, ki<br />

je pred približno tridesetimi leti s svojimi<br />

»zdravilnimi« seansami večkrat<br />

dnevno napolnila Kino Šiška do zadnjega<br />

kotička?! O tem, kakšno vzdušje<br />

je vladalo v dvorani, vem iz prve roke.<br />

Sin Tomaž je bil hudo bolan (glioblastom),<br />

pa smo doma sklenili, da<br />

gremo pogledat, kaj pa, če ta Kitajka res<br />

zdravi? Dvorana je bila polna do zadnjega<br />

kotička, v njej pa je bilo tako zatohlo,<br />

da se ni dalo dihati. Kasneje so »zdravilko«<br />

ovadili trije sladkorni bolniki, ki<br />

so, ker so se odrekli zdravilom, padli v<br />

tako imenovano sladkorno komo.<br />

Vsak, ki ima pet minut časa,<br />

se lahko poigra z nami!<br />

Wangova je bila osumljena tudi mazaštva,<br />

vendar jo je višje sodišče leta<br />

1997 oprostilo, saj slušateljem menda<br />

ni nikoli izrecno naročila, naj opustijo<br />

zdravila. Žal pa je njen lik v naslednjih<br />

letih sprožil val različnih zdravilcev in<br />

duhovnih učiteljev. Zelo slab zgled je bil<br />

tudi dr. Janez Drnovšek, ki je za nekaj<br />

časa celo obrnil hrbet uradni medicini in<br />

se predal v zdravilne roke »dr. Oskarja«.<br />

OD ESMERALDE<br />

DO GOLOBOVE VLADE<br />

Koliko potnikov je hodilo na »operacije«<br />

k šamanki v Brazilijo? Spomnimo se,<br />

kako je na desettisoče ljudi pričakalo v<br />

Ljubljani Esmeraldo, da so se na lastne<br />

oči prepričali, da je ozdravela, da ni več<br />

slepa. Spomnimo se trum izletnikov,<br />

ki so romali v Avstrijo h »Gorskemu<br />

zdravniku« in to kar s svojimi zdravniškimi<br />

izvidi, da bi si pridobili njegovo<br />

»strokovno mnenje«.<br />

Nateg, ki bo šel v zgodovino, se je<br />

zgodil pred dvema letoma in pol. Več kot<br />

400.000 jih je bilo, ki so pri polni zavesti<br />

pristali na večje davke, nižje plače in<br />

kvazi obljube o 30 dneh do specialista.<br />

Drži, da so pred dnevi, na zadnjih EU volitvah,<br />

prišli k pameti, a še zmeraj je bilo<br />

več kot 22 odstotkov volivcev prepričanih,<br />

da jim bo Golob tudi v resnici podaril<br />

milijardo za gradnjo novih stanovanj.<br />

Malo za vmes, da nam ni dolgčas,<br />

pošiljamo na desettisoče evrov<br />

spletnim prevarantom v upanju, da<br />

bomo tako prišli do obljubljene bogate<br />

dediščine. Sladke besede prevarantov<br />

še zmeraj padajo na plodna tla.<br />

Takšnih naivnežev, kot smo Slovenci,<br />

ni niti v vesolju.<br />

<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

44<br />

REPORTAŽA<br />

Skenderbegova Kruja.<br />

IGOR GOŠTE<br />

Po (NE)ZNANI ALBANIJI<br />

Moja generacija, ki je odraščala v času komunizma, o Albaniji, ki je bila v tistih časih pod<br />

vodstvom komunističnega voditelja in diktatorja Enverja Hoxhe podobno hermetično<br />

zaprta, kot je dandanes Severna Koreja, ni veliko vedela.. Potem ko je diktator umrl in so<br />

počasi opravili s komunizmom, so se v prvem desetletju precej težko privadili na neko<br />

drugo življenje, a so v zadnjih dveh desetletjih postali podobni drugim državam na Balkanu.<br />

Glede na še vedno nižje cene,<br />

kot jih imamo pri nas, ne čudi,<br />

da predvsem v obalnih mestih<br />

ob Jadranskem morju dopustuje<br />

vse več Slovencev. Sam zadnja leta<br />

za letovanja ali večdnevna potovanja<br />

izbiram države južneje od nas iz čisto<br />

preprostega razloga. Cene južneje od<br />

nas, predvsem na Balkanu, pa tudi v<br />

Turčiji in celo v Italiji, so ali nižje kot<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

pri nas ali vsaj niso bistveno višje. Zato<br />

obiske severnih dežel, denimo Skandinavije<br />

ali držav Združenega kraljestva,<br />

Francije, Švice in Beneluksa, malce<br />

puščam ob strani v pričakovanju, da se<br />

bodo kdaj za moj žep malce pocenile.<br />

RAD POTUJEM Z AVTOBUSOM<br />

Če ne potujete radi z avtobusom, če nimate<br />

radi utesnjenosti med bolj ali manj<br />

udobnimi sedeži, potem vam ne priporočam<br />

tovrstnega potovanja. Meni pa<br />

to ugaja. Ni mi treba spremljati prometa,<br />

tako kot ga moram, ko sam sedim za<br />

volanom osebnega avtomobila, ni mi<br />

treba iskati parkirišč, za nameček pa je<br />

potovanje z avtobusom zame tudi svojevrstno<br />

spoznavanje sopotnikov. Če<br />

je avtobus poln, jih je tudi do petdeset.<br />

Kakšno bogastvo! Sploh če si klepetav

REPORTAŽA<br />

45<br />

in zvedav, kot sem sam. Z ženo Mojco<br />

rada potujeva tudi s kakšno tujo agencijo.<br />

Tokrat sva potovala s turistično<br />

agencijo Transturist Tuzla. Vedela sva,<br />

da bo to pomenilo, da bova verjetno na<br />

avtobusu edina potnika, ki prihajava iz<br />

Slovenije. Tako je tudi bilo.<br />

Ko avtobus zapusti vstopno postajo<br />

v Tuzli, se začne ne le spoznavanje pokrajin,<br />

skozi katere se vije dolga pot do<br />

končne destinacije, ampak tudi spoznavanje<br />

sopotnikov. Ne vem, kaj je večje<br />

bogastvo potovanja – spoznavanje novih<br />

držav ali tkanje novih prijateljstev.<br />

Slednje je še preprosteje, če poznaš<br />

njihov jezik. V tem primeru bosanskega,<br />

včasih, v nekdanji Jugoslaviji, smo<br />

rekli srbohrvaškega. Srbohrvaški jezik<br />

je naša generacija spoznavala tudi v<br />

osnovni šoli, moški del pa na služenju<br />

vojaškega roka.<br />

Pot do Albanije nas je peljala prek<br />

Sarajeva, Bosne in Hercegovine ter gorate<br />

Črne gore. V nočnih urah smo poskušali<br />

na sedežih vsaj malo zaspati, kar<br />

za mnoge ni ravno preprosto. A z leti se<br />

privadiš. V Albanijo smo vstopili v jutranjih<br />

urah pri Skadarskem jezeru, ki<br />

je največje jezero na Balkanskem polotoku<br />

in se nahaja na meji med Albanijo<br />

in Črno goro. Naša pot se ni končala tu,<br />

ampak v velikem turističnem naselju<br />

Golem, ki se ponaša z dolgo peščeno<br />

obalo in po moji oceni z več sto hoteli,<br />

ki imajo štiri ali pet zvezdic. Naš hotel,<br />

imenovan Albanian Star, se je ponašal<br />

s štirimi zvezdicami, z zelo močnim internetom<br />

in tudi brezplačnim dostopom<br />

do njega, ki je »vlekel« do obale oziroma<br />

vse do morja, ki je bilo v zadnjih dneh<br />

aprila in prvih dneh maja že primerno<br />

toplo za kopanje. Tega seveda nisem<br />

smel zamuditi, čeravno mi plaže z drobnim<br />

peskom ali mivko niso najljubše.<br />

PRISTANIŠKO<br />

MESTO DRAČ<br />

A še preden smo se za tri dni nastanili v<br />

hotelu, smo si ogledali nekaj kilometrov<br />

oddaljeno pristaniško mesto Drač. Žal<br />

je, tako kot v mnogih drugih albanskih<br />

mestih, še vedno opaziti barbarstvo<br />

nekdanjega komunističnega diktatorja,<br />

ki je dal podreti vse katoliške cerkve in<br />

muslimanske džamije, iz naroda pa je<br />

želel narediti popolne ateiste. Saj poznate<br />

tisto, kar so tudi pri nas govorili<br />

komunisti, da je vera opij za ljudstvo.<br />

V resnici pa je bil največji opij in tragedija<br />

za vse nas komunizem. Še bolj<br />

za Albance. Naša vodička Samira nam<br />

je denimo povedala, da so bile v času<br />

vladavine Enverja Hoxhe državne meje<br />

povsem zaprte in da tudi turizma ni<br />

bilo. Albanci se celo niso smeli premikati<br />

iz kraja v kraj. Za nameček so bile<br />

vse družine prepletene s tajno policijo,<br />

telefonov in televizij ni bilo, niso smeli<br />

imeti drugih prevoznih sredstev kot<br />

koles ali vpreg, po celotni Albaniji pa<br />

je dal diktator zgraditi od 250 do 300<br />

tisoč značilnih bunkerjev. Menda jih je<br />

želel zgraditi 700 tisoč. Enega z mnogimi<br />

podzemnimi sobanami in dvoranami<br />

so zanj zgradili tudi v Tirani. V njem<br />

je sedaj muzej. Mnogi drugi bunkerji,<br />

nekaj tudi blizu našega hotela, so ohranjeni<br />

kot relikt nekega časa, o katerem<br />

Albanci ne govorijo spoštljivo.<br />

V Draču je vseeno nekaj zanimivih<br />

objektov, ki so vredni ogleda. Denimo<br />

ostanki rimskih časov, kot sta amfiteater<br />

in mestna hiša, v centru mesta pa<br />

najdete tudi nekaj restavracij, v katerih<br />

pripravljajo okusne jedi, ki so precej<br />

poceni. Verjetno ne za Albance, za nas,<br />

ki imamo višji standard, pa kar. A cena<br />

ni nižja povsod. Kot zanimivost naj povem,<br />

da je v času mojega potovanja po<br />

Albaniji liter dizla pri nas stal približno<br />

evro in pol, pri njih pa skoraj dva evra<br />

oz. 200 lekov.<br />

PO POTEH SKENDERBEGA<br />

Kot zanimivost naj povem, da nam je<br />

naša prijetna vodička Samira Salihović<br />

vedno, ko nas je ogovorila, rekla »moji<br />

dragi«. Ko je govorila o davnih časih, pa<br />

je vedno rekla, da je bilo to ali ono zgrajeno<br />

v času pred Kristusom. Zanimivo,<br />

mar ne? Pri nas se te besede mnogi zelo<br />

Ob kavici se prileže sočna albanska sladica tri leče.<br />

izogibajo, raje kot pred Kristusom rečejo<br />

pred našim štetjem. Tudi sicer je njen<br />

odnos do ver zelo zanimiv, pravzaprav<br />

zdrav. Vedno je poudarila, da je lepo na<br />

V Albaniji spoštovana mati Terezija.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

46<br />

REPORTAŽA<br />

Ta bunker v prestolnici Albanije je bil<br />

zgrajen za diktatorja Enverja Hoxho.<br />

enem mestu videti tri različne cerkve –<br />

našo, muslimansko in pravoslavno – in<br />

dodala, da ni prav, da nas vera deli.<br />

Drugi dan smo si najprej ogledali<br />

glavno mesto Albanije – Tirano, kjer je<br />

Enver Hoxha želel imeti svojo piramido,<br />

češ da bo pokopan tako, kot so bili<br />

faraoni. Zdaj je piramida preurejena v<br />

kulturni center, v center za seminarje<br />

in tudi za turistične oglede. Na glavnem<br />

trgu so v njegovem času stali trije<br />

kipi. Njegov kip, kip Stalina in kip Mussolinija.<br />

Zdaj stoji kip vojskovodje in<br />

nacionalnega junaka Skenderbega, blizu<br />

njega pa zanimivo poslikana Ethem<br />

Begova džamija. Ko si v Albaniji, moraš<br />

nujno naročiti kavo, ki je res dobra, poleg<br />

pa se prileže njihova slaščica tri leče,<br />

zame najbolj sočna sladica. Še nekaj je<br />

treba omeniti. Ko recimo nekomu v Albaniji<br />

ali s Kosova rečeš »šiptar«, to radi<br />

slišijo, ker se Republika Albanija po albansko<br />

reče Republika e Shqipërisë. Seveda,<br />

če ne rečemo tega zaničljivo.<br />

Sledil je ogled prekrasnega mesteca<br />

Kruja, ki je rodno mesto albanskega narodnega<br />

junaka Skenderbega. Če njega<br />

ne poznate, zagotovo poznate albanski<br />

Mnogi bunkerji so ohranjeni<br />

kot relikt nekega časa,<br />

o katerem Albanci ne<br />

govorijo spoštljivo.<br />

konjak, ki nosi njegovo ime. Skenderbeg<br />

je izhajal iz katoliške albanske družine<br />

Kastrioti. Ko je Albanija postala<br />

del Otomanskega cesarstva, je, tako kot<br />

mnogi Slovenci, tudi on postal janičar.<br />

Najprej je bil kot deček talec na dvoru<br />

sultana Mehmeda I. in bil vzgojen v<br />

islamu. Leta 1443 je pobegnil iz turške<br />

vojske in prestopil nazaj v pravoslavno<br />

krščanstvo. Sonarodnjake je pritegnil<br />

k boju za osvoboditev Albanije izpod<br />

Turkov. V letih 1444–1466 je zavrnil kar<br />

13 turških vpadov. Leta 1450 je premagal<br />

celo sultana Murata II. Povezan je<br />

bil z Beneško republiko, Ogrsko in Neapljem.<br />

V letih 1466–1467 je obranil tudi<br />

Krujo. V času njegovih uporov so Turki<br />

nehali vdirati na slovanska ozemlja.<br />

Skenderbeg je umrl zaradi malarije.<br />

Nikoli se ni imel za vladarja, ampak le<br />

za enega od enakih. Po njegovi smrti so<br />

njegovi nasledniki še uspeli Krujo zadržati<br />

izven Otomanskega cesarstva, a<br />

le za nekaj let.<br />

Peščene plaže v Golemu pri Draču tik ob<br />

hotelskem kompleksu so že privabile prve turiste.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

REPORTAŽA<br />

47<br />

Berat, mesto tisočerih oken.<br />

Ko ste že v tem zgodovinsko pomembnem<br />

mestecu, si vzemite čas in<br />

si oglejte tamkajšnji slikoviti bazar,<br />

kjer boste lahko kupili ročno izdelan<br />

nakit in ostalo iz srebra, bakra, kože,<br />

lesa in volne. Seveda obiščite tudi Skenderbegov<br />

in etnografski muzej znotraj<br />

utrdbe, ki je mestece varovala pred turškimi<br />

vpadi.<br />

BERAT, MESTO<br />

TISOČERIH OKEN<br />

Dan pred odhodom smo se odpeljali še<br />

v dobri dve uri oddaljeno mestece Berat.<br />

Pravijo, da je to najlepše albansko<br />

mesto, ki se ponaša s prostrano trdnjavo,<br />

od koder seže prekrasen pogled na<br />

mesto Berat z glavno ulico, ki jo bogatijo<br />

različni verski objekti, trgovinice,<br />

parki in restavracije. Pogled s trdnjave<br />

je zanimiv tudi zaradi hiš, v katere je<br />

vzidanih veliko oken. Naša vodička<br />

nam je povedala, da so bili domačini<br />

zaradi pomanjkanja elektrike in energentov<br />

za ogrevanje primorani v hiše<br />

umestiti čim več oken, da jim je sonce<br />

čim bolj ogrelo notranje prostore in jim<br />

nudilo dovolj svetlobe vse do mraka.<br />

MATI TEREZIJA,<br />

VELIK PONOS ALBANCEV<br />

O znameniti kristjanki materi Tereziji,<br />

ki je bila rojena v Makedoniji, a je albanskega<br />

rodu, Albanci radi govorijo.<br />

Ne čudi, da je kar nekaj ulic poimenovanih<br />

po njej, postavljenih je tudi nekaj<br />

njenih kipov. Prelep kip je v Skadru, ki<br />

je četrto največje mesto v Albaniji in ki<br />

smo si ga ogledali na poti domov. Na večer<br />

pred odhodom so nam domačini v<br />

Golemu organizirali tudi enourni ogled<br />

tradicionalne albanske folklore. Ne le<br />

čudovite narodne noše, izvrstno izpeljan<br />

ples, ampak predvsem to, da so bili<br />

člani folklorne skupine predvsem mladi,<br />

nas je navdušilo. Pri nas se s folkloro<br />

ukvarjajo le še bolj kot ne pripadniki<br />

moje generacije in malo starejši, mladih<br />

pa je vse manj.<br />

Ob koncu bi omenil še precej slabe<br />

cestne povezave, saj pravih avtocest<br />

skorajda ni. Kar groza me je, ko pomislim,<br />

kako se pri njih promet odvija<br />

v času turistične špice. Že mi smo se le<br />

počasi prebijali iz mesta v mesto, pa se<br />

je turistična sezona šele dobro začela.<br />

Tudi tam, kjer sta dva pasova za eno<br />

smer, je en ponavadi zaseden s parkiranimi<br />

avtomobili, ki očitno nikogar ne<br />

motijo. Tudi policistov ne. Mnogi svoje<br />

avtomobile parkirajo kar na voznem<br />

pasu, gredo na kavo in potem spet nazaj<br />

v avto. Opazimo lahko tudi veliko še ne<br />

do konca zgrajenih hiš. Menda je to namerno,<br />

saj dokler ni povsem zgrajena,<br />

ni treba plačevati davka. Albanija je res<br />

dežela nasprotij. Ob cestah, na ulici in<br />

na plažah je ogromno odvrženih ali nanesenih<br />

odpadkov, medtem ko je v hotelih<br />

in okoli njih vse skrbno očiščeno.<br />

Pa še nekaj bi rad omenil ob koncu<br />

te reportaže. Tako v Albaniji kot tudi<br />

v Bosni in Hercegovini, kjer sem se po<br />

vrnitvi iz Albanije mudil še nekaj dni,<br />

so vsi v hotelih, trgovinah in restavracijah<br />

zelo prijazni, vse delajo z nasmeškom.<br />

Četudi je kakšna cena zasoljena,<br />

dobiš prijeten občutek, da si več kot<br />

dobrodošel, kar ni vedno praksa pri<br />

nas, v sicer prekrasni Sloveniji. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

48<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

PO VOLITVAH<br />

EVROPSKE BORZE<br />

V RDEČIH ŠTEVILKAH<br />

Dan po volitvah v Evropski parlament so<br />

evropske borze začele v rdečem. Razlogi<br />

za negotovost so vzpon skrajno desnih<br />

strank in predčasne volitve v Franciji,<br />

piše novinar Marko Rabuza za spletni<br />

portal Forbes Slovenija. Evro je namreč v<br />

primerjavi z dolarjem dan po volitvah, že<br />

v ponedeljek, padel na najnižjo vrednost<br />

v zadnjem mesecu. V primerjavi s<br />

petkovim trgovanjem je bilo ob 13. uri za<br />

en evro treba odšteti 1,0738 dolarja, kar<br />

je za 0,59 odstotka manj kot ob koncu<br />

petkovega trgovanja. Hkrati pa so se<br />

znižali tudi evropski borzni tečaji. Najbolj<br />

je bila na udaru pariška borza, kjer<br />

sta delnici bank BNP Paribas in Societe<br />

Generale izgubili več kot šest odstotkov<br />

vrednosti, poroča Bloomberg. Francoski<br />

indeks CAC 40 je bil za 1,73 odstotka<br />

nižji kot v petek.<br />

Kot poroča Forbes Slovenija, je razloge<br />

za padec iskati v velikem <strong>poraz</strong>u aktualnega<br />

francoskega predsednika Emmanuela<br />

Macrona na evropskih volitvah,<br />

kjer je močno pridobila skrajna desnica<br />

voditeljice Marine Le Pen. Kmalu po<br />

objavi rezultatov je namreč Macron razpustil<br />

parlament in napovedal predčasne<br />

volitve. Močan pretres na evropskih volitvah<br />

je doživela tudi vladajoča koalicija<br />

Olafa Scholza v Nemčiji.<br />

Forbes Slovenija poroča, da je za evro<br />

tveganje nedeljskih rezultatov v tem,<br />

da se bo evropski skrajno desni pogled<br />

zasidral na višjih položajih moči, kar je<br />

za Bloomberg ocenil tudi vodja deviznih<br />

analiz pri družbi Monex Europe Simon<br />

Harvey. Trend bi se lahko nadaljeval še<br />

nekaj časa, sploh dokler bodo ankete<br />

javnega mnenja kazale rast podpore<br />

Marine Le Pen. Evropska skupna valuta<br />

je sicer že petkovo trgovanje končala<br />

na nizki ravni. Razlogi za to so bili boljši<br />

signali o zaposlovanju v ZDA. Naslednji<br />

pomemben podatek bo odločitev Feda o<br />

obrestnih merah.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

BITKA ZA ZDRAVO<br />

PAMET NA ZAHODU<br />

»Na Zahodu se bije boj za zdravo pamet<br />

in proti njej. Takšen je vsaj vtis, ki nam<br />

ga vedno znova daje pregled dnevnih<br />

novic v zahodnih medijih. In zdi se, da<br />

ta boj z leti postaja vedno bolj žolčen.<br />

Posebej v Združenih državah Amerike,<br />

kjer pred novembrskimi predsedniškimi<br />

volitvami poteka tudi predvolilni boj,<br />

kakršnega še ni bilo nikoli,« piše Maksimilijan<br />

Fras za +Portal.<br />

Na demokratski strani se za mesto predsednika<br />

poteguje aktualni in najstarejši<br />

predsednik v zgodovini ZDA, 81-letni Joe<br />

Biden, ki ga v predvolilnem času izzivajo<br />

volivci demokratov s propalestinskimi<br />

protesti. Na republikanski strani se za<br />

mesto predsednika poteguje Donald<br />

Trump, ki mu ankete kljub temu, da bi<br />

utegnil predvolilno kampanjo voditi<br />

iz zapora, kažejo dobro. Kot povzame<br />

misli ameriškega libertarnega profesorja<br />

Gada Saada, se je širjenje slabih idej tudi<br />

v akademski sferi sprevrglo v na glavo<br />

obrnjene mehanizme nagrajevanja:<br />

»Tako je nagrajena čredna miselnost,<br />

inovativni misleci pa so kaznovani. Vse,<br />

kar opredeljuje intelektualni pogum, se<br />

obravnava kot težava. Meritokracija ob<br />

tem ostaja nepriljubljena.«<br />

Univerzitetni raziskovalci se izogibajo<br />

raziskovanju tako imenovanih prepovedanih<br />

tem, da jih ne bi obtožili seksizma<br />

ali rasizma. Ameriške profesorje<br />

silijo, da pri nagovarjanju študentov<br />

uporabljajo nesmiselne spolne zaimke.<br />

Študenti pa od univerz zahtevajo, da jih<br />

»zaščitijo« pred idejami, ki so nasprotne<br />

njihovim. Saad ugotavlja, da ta strah<br />

slabi ameriško kulturo, saj se ljudje ne<br />

morejo več pogovarjati med seboj z racionalnim<br />

in utemeljenim diskurzom, ki<br />

bi bil osvobojen dogmatične in plemenske<br />

miselnosti. Vsak poskus omejevanja<br />

tega, kaj lahko posamezniki mislijo ali<br />

govorijo, po njegovem slabi »temeljni<br />

etos Zahoda«, namreč neomejeno zavezanost<br />

iskanju resnice, ki je neobremenjena<br />

z okovi miselne policije.<br />

BO PETER<br />

GREGORČIČ IZKORISTIL<br />

POLITIČNI KAPITAL?<br />

Evropske volitve so bile po eni strani za<br />

SLS razočaranje, glede na to, kako malo<br />

jim je manjkalo, po drugi strani pa gre za<br />

preporod stranke, ki se je zadnjih nekaj<br />

volitev svaljkala med 2 in 4 odstotki<br />

podpore, piše v svoji kolumni za spletni<br />

portal Nova24TV Mitja Iršič. Kot dodaja,<br />

je pri tem odločilno vlogo odigral Peter<br />

Gregorčič, ki je »levičarske robote tipa<br />

Joveva šokiral tako z jasnostjo svojih<br />

misli kot z napadalnostjo«. Iršič sklepa,<br />

da se je na desni rodil nov pomemben<br />

igralec. Gregorčič je namreč dobil 32.023<br />

preferenčnih glasov, kar ga postavlja na<br />

četrto mesto med vsemi kandidati.<br />

»Pri tem je pomembno, da je v kampanji<br />

naredil dve omembe vredni napaki, ki ju<br />

je desni bazen volivcev najbrž kaznoval:<br />

zavzemanje za subvencije in želja po<br />

tem, da se izraelsko vodstvo pošlje<br />

pred ICC, a je kljub temu uspel s svojimi<br />

nastopi animirati določen del desne<br />

populacije, ki ni prebegnila iz <strong>SDS</strong>, ampak<br />

očitno iz NSi,« piše Iršič. Gregorčič<br />

je zdaj po mnenju avtorja na meji, kjer<br />

se sam lahko odloči, ali bo svoj politični<br />

kapital vnovčil na naslednjih državnozborskih<br />

volitvah, ki bodo skoraj gotovo<br />

prej kot v dveh letih, ali pa se bo vrnil<br />

nazaj v akademske vode. »Kot pomemben<br />

del enačbe na desni lahko zdaj SLS<br />

popelje v državni zbor, kar bi bilo ključno<br />

za oblikovanje desnosredinske vlade.«<br />

Iršič dodaja, da ima SLS še iz zlatih časov<br />

razvejano mrežo županov ter hrbtenico<br />

lokalnih odborov, ki je instant stranke<br />

nimajo. Zaključuje pa z dilemo, kaj se bo<br />

zgodilo, če se bosta Logar z novo stranko<br />

in Gregorčič s SLS na volitvah borila<br />

za isti bazen volivcev. Oba bi utegnila<br />

ostati pred vrati parlamenta.

Priporočilo<br />

P. DR.<br />

ANDRAŽ ARKO<br />

WWW.IMDB.COM<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

Anton, BOŽJI BOJEVNIK<br />

Plemič Ferdinand Martins de Bulhões se je rodil 15. 8. 1195 v Lizboni. Najprej je postal<br />

avguštinec, nato frančiškan z imenom Anton. Po neuspelem misijonu v Maroku je pridigal<br />

po Franciji in Italiji ter predaval v Bologni. Nazadnje je branil reveže pred oderuhi v Padovi,<br />

kjer je tudi umrl 13. 6. 1231. Papež Gregor IX. ga je že 30. 5. 1232 razglasil za svetega.<br />

Goduje 13. junija.<br />

49<br />

Ostareli frančiškan leta 1263 v<br />

Padovi ob krsti ekshumiranega<br />

Antona pripoveduje, kako<br />

se je svetnik po brodolomu<br />

rešil na Sicilijo. Sočasno se v Padovi<br />

oblastni oderuhi na čelu z okrutnim<br />

in neizprosnim Tebaldom izživljajo<br />

nad reveži. Tebaldo se želi dokopati do<br />

matematičnega znanja na potopljeni<br />

ladji, zato tja pošlje Baldrica in tatiča<br />

Folca. Medtem pa notranje razrvani<br />

Anton sam prikolovrati do Assisija.<br />

Tu se med množico bratov sreča tudi<br />

z bratom Frančiškom, ki ga opogumi v<br />

duhovnem boju …<br />

Prvenec režiserja Antonella Belluca<br />

ni klasična hagiografska ali biografska<br />

drama, ampak se zdi bolj kot detektivka<br />

ali akcijski triler, v katerem mora Anton<br />

skozi mnoge notranje boje, da najprej<br />

postane zares Božji in šele nato tudi bojevnik.<br />

Tako glavni junak ni že od začetka<br />

zgodbe, ki ji sledimo od brodoloma<br />

na Siciliji, izklesan heroj in neustrašen<br />

svetnik. Nasprotno, je človek dvomov,<br />

skušnjav, napuha in nečimrnosti, saj je<br />

s študijem Svetega pisma in pridobljenim<br />

znanjem želel postati pomemben<br />

učenjak v redu avguštincev, zatem pa<br />

se je kot novopečeni frančiškan želel<br />

proslaviti z mučeništvom v Maroku. V<br />

ospredju je bilo iskanje lastne volje in<br />

ne Božje. V tej točki se izjemno naveže<br />

na Frančiška in njegovo duhovnost.<br />

Marsikdaj življenjepisi in filmi o<br />

asiškem ubožcu s svojo hagiografsko<br />

sladkobnostjo zameglijo bistvo Frančiškovega<br />

uboštva – biti brez vsega,<br />

biti razlaščen zato, da je Bog edino, kar<br />

imam, edini, ki se ga lahko zares oklenem.<br />

Prav to pa je Bellucu uspelo z<br />

Antonovo zgodbo, saj je za Padovanca<br />

Frančišek učitelj, ki mu želi slediti na<br />

duhovni poti. Šele kot svoboden razlaščenec<br />

lahko Anton nastopi proti oderuhom<br />

kot Božji bojevnik za uboge, ki mu<br />

ni mar zase. Kljub fiktivnim okoliščinam<br />

in likom, kot sta matematik Fibonacci<br />

ali pa posebnež Folco, film temelji<br />

na zgodovinskih dejstvih in izvrstni<br />

igri španskega igralca Jordija Mollà,<br />

ki je svojo italijanščino nadgradil z<br />

iberskim dialektom, tako da je podobna<br />

jeziku, ki ga je govoril Anton. Pri tem pa<br />

ima gledalec vtis globoke udeleženosti<br />

pri Antonovih dejanjih in predvsem pri<br />

njegovem trpljenju – brez morbidnosti<br />

ali spektakularnih prizorov bolečine.<br />

Ostaja le pristna duhovna bližina, daleč<br />

od pomaziljenosti.<br />

<br />

O FILMU:<br />

• naslov: Anton, Božji bojevnik<br />

(Antonio, guerriero di Dio)<br />

• čas trajanja: 98 minut<br />

• država in leto: Italija, 2006<br />

• režija: Antonello Belluco<br />

• igralska zasedba: Jordi Mollà,<br />

Paolo De Vita, Andrea Ascolese<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

Režiser Antonello Belluco je leta<br />

2020 posnel še en film o svetniku iz<br />

Padove – Na mojih ramenih (Sulle<br />

mie spalle), v katerem prikaže spovednika<br />

sv. Leopolda Mandića.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG-13 – zaradi nekaterih intenzivnih<br />

prizorov nasilja, prostaštva in<br />

eksplicitnega samomora naj si mlajši<br />

od 13 let ogledajo film v spremstvu<br />

staršev.<br />

DOSTOPNOST:<br />

Film - S. Antonio, guerriero di Dio -<br />

2006 (completo/ita) - YouTube<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

50<br />

VZGOJA<br />

BENJAMIN TOMAŽIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Kljub vsem oviram je pomembno<br />

vedeti, da se lahko s pravimi<br />

pristopi in trudom težke teme<br />

premagajo in da lahko iz teh<br />

izkušenj zrasteta tako starš kot otrok.<br />

Da pa se neprijetni trenutki med pogovori<br />

ne bodo nenehno ponavljali,<br />

predlagamo tri korake k vzpostavitvi<br />

zaupanja med otroki in starši. To so:<br />

varno okolje, zgled in zaupanje. Poglejmo<br />

si vsakega od teh.<br />

1. VARNO OKOLJE – TEMELJ<br />

ZA ODKRITO KOMUNIKACIJO<br />

Prvi korak k vzpostavitvi učinkovite<br />

komunikacije z otroki je zagotovitev<br />

varnega okolja. To ne pride niti samo po<br />

sebi niti ne po enem pogovoru, ampak<br />

želeni odnos gradimo dlje časa. Gre za<br />

proces. Danes postavimo najstniku eno<br />

vprašanje s področja, o katerem bi se<br />

radi pogovarjali (npr. o spolnosti, mentalnem<br />

zdravju …), naslednji teden še<br />

drugo, vmes pa ga samo poslušajmo, kaj<br />

bo o tem povedal.<br />

Vzdržujmo odprt dialog. Tak dialog<br />

se ne ustavi po enem pogovoru, temveč<br />

se nadaljuje dlje časa, kar še bolj krepi<br />

občutek zaupanja med starši in otroki.<br />

Občutek varnosti raste počasi, za<br />

to rast pa potrebuje potrpežljivost in<br />

vztrajnost. V pogovoru je potrebna velika<br />

previdnost, še bolj pa tenkočutnost.<br />

Ni vseeno, kako postavimo vprašanje<br />

oz. kako na vprašanje odgovorimo. Takoj<br />

ko bo otrok v pogovoru z odraslim<br />

zaslutil obsojanje ali vsiljivost, bo stopnja<br />

zaupanja padla. Pomembno je, da<br />

se otrok čuti slišanega in razumljenega,<br />

ne glede na vsebino in zaključke, čeprav<br />

tudi to ni zanemarljivo.<br />

Gradnja varne<br />

komunikacije:<br />

UČINKOVIT POGOVOR<br />

o težkih temah z otroki<br />

Učinkovita komunikacija o težkih temah z otroki za marsikaterega<br />

starša predstavlja skoraj neuresničljive sanje. Otroku želi predati misli,<br />

ki prihajajo iz prve roke in niso nikakor zlorabljene, vendar je pogovor<br />

težko začeti in ga nadaljevati brez neprijetnih občutkov z druge strani.<br />

Starš želi otroku pojasniti kompleksne teme, a se sooča z negotovostjo<br />

glede tega, kako pristopiti ali kako oblikovati besede, da bodo razumljive<br />

in sprejemljive. Poleg tega se morda boji, da bi razprava sprožila<br />

neugodne odzive, kot so strah, jeza ali zmedenost, zaradi česar je<br />

nadaljevanje pogovora še težje. Vam je to znano?<br />

Sprejemajmo otrokovo<br />

nepopolnost in njegove<br />

napake ter ga naučimo,<br />

kako je z učenjem iz napak<br />

možno rasti.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

VZGOJA<br />

51<br />

Sprejemajmo otrokovo nepopolnost<br />

in njegove napake ter ga naučimo, kako<br />

je z učenjem iz napak možno rasti. Naš<br />

cilj naj ne bo, da otroke pred nevarnostmi<br />

skrivamo in jih tako »zavijamo<br />

v vato«. Postavimo si cilj, da bomo otrokom<br />

dajali občutek, da smo jim vedno v<br />

oporo, da je dom varen prostor, kamor<br />

se lahko zatečejo in odkrito govorijo o<br />

vsem, kar se jim je zgodilo. Ne glede na<br />

to, ali imajo občutek, da so sami storili<br />

nekaj groznega ali pa se oni čutijo žrtev.<br />

2. ZGLED – OTROKE UČIMO<br />

S SVOJIM VEDÊNJEM<br />

»Zgled starejših več velja kakor vsaka<br />

pridiga.« To bi bilo lahko vse, kar bi si<br />

veljalo zapomniti pri tem koraku. Če<br />

bodo otroci videl, da je nam neprijetno,<br />

da smo nezaupljivi in zaprti, se tudi<br />

sami ne bodo mogli sproščeno pogovarjati<br />

o temah, ki so zanje neprijetne.<br />

Ni treba, da smo popolni, da se lahko<br />

otroci učijo od nas. Tudi če bi bili<br />

Otroci se učijo predvsem<br />

z opazovanjem in<br />

posnemanjem, zato so naše<br />

vedenje in odzivi na določene<br />

situacije ključni za<br />

njihov razvoj.<br />

»idealni«, ne bi bilo samoumevno, da<br />

nam bodo otroci pritekli v objem in<br />

z nami govorili o vseh svojih stiskah.<br />

Dovolj je, da otrokom pokažemo svojo<br />

nepopolnost; tako bodo tudi sami sebe<br />

lažje sprejemali v tistem, v čemer so<br />

nepopolni. Ne navdajajmo jih z mislijo,<br />

da nimajo napak – vsak človek jih ima,<br />

povejmo pa jim, da so tudi napake lahko<br />

spodbude na poti rasti v pravo smer.<br />

Pomembno je tudi, da se trudimo<br />

ubesediti svoja čustva in jih razložiti<br />

otrokom. Čustva ne smejo biti zatrta.<br />

Pazimo pa, da bodo nadzorovana, saj<br />

bomo tudi tako otrokom dober zgled,<br />

kako med zahtevnim pogovorom »upravljati«<br />

s čustvi.<br />

Če storimo napako (oziroma ko<br />

storimo napako, kar je čisto človeško),<br />

stopimo tudi mi izven cone udobja in se<br />

opravičimo. Čeprav se morda zdijo otroci<br />

še nezreli ali pa mislimo, da bomo<br />

s tem izgubili avtoriteto, je prav, da se<br />

opravičimo za napake. Otroci se učijo<br />

predvsem z opazovanjem in posnemanjem,<br />

zato so naše vedenje in odzivi na<br />

določene situacije ključnega pomena za<br />

njihov razvoj. Ko vidijo, da se tudi mi<br />

soočamo s težavami in napakami ter da<br />

smo pripravljeni prevzeti odgovornost<br />

zanje, se učijo sprejemanja lastnih slabosti<br />

in odgovornega ravnanja v podobnih<br />

situacijah.<br />

3. (ZA)UPANJE:<br />

SPREJEMANJE NEVEDNOSTI<br />

Dejanja in vedênje otrok marsikdaj niso<br />

v rokah staršev. Otroci imajo svobodno<br />

voljo in ne moremo nadzorovati vsake<br />

njihove odločitve. Morda v mlajših letih<br />

to še nekako gre, ko pa bodo odrasli,<br />

bodo morali stopiti na lastne noge in<br />

takrat ne bomo vedno ob njih, da bi jim<br />

svetovali, kaj naj naredijo. Nihče nima<br />

pravice, da odloča o drugem oziroma<br />

namesto drugega.<br />

Med pogovorom z otrokom imejmo<br />

vedno v podzavesti, da ne vidimo celotne<br />

slike. Otroku se lahko v glavi plete<br />

milijon in ena misel, ki nam je ne bo zaupal,<br />

ker se mu ne zdi omembe vredna<br />

ali pa na to še ni pripravljen. Trudimo<br />

se za tisto, kar nam je v določenem trenutku<br />

dano, in verjemimo, da se bo vse<br />

to na najboljši možen način sestavilo v<br />

velikansko sestavljanko. Vloga staršev<br />

je, da otroku nudimo podporo, razumevanje<br />

in ljubezen ter ga usmerjamo<br />

v razvoju njegove lastne sposobnosti<br />

razmišljanja in odločanja. S tem mu<br />

omogočamo, da postane samostojen<br />

in odgovoren posameznik, ki se zaveda<br />

posledic svojih dejanj in zavestno sprejema<br />

odločitve.<br />

ODNOS SE GRADI POČASI<br />

Komunikacija o težkih temah zahteva<br />

veliko truda, potrpežljivosti in predvsem<br />

odprtosti ter zaupanja. Pri tem ne<br />

pozabimo ohraniti rdeče niti, bodimo<br />

jasni in razumljivi. Nikdar ne vsiljujmo<br />

pogovorov in prilagodimo se otrokovemu<br />

dojemanju določene teme. Brez obsojanja<br />

prisluhnimo njegovi perspektivi<br />

in mu pokažimo, da ga skušamo razumeti<br />

in da spoštujemo njegove občutke.<br />

S postopno gradnjo mostov za vzpostavitev<br />

varnega okolja ter s tem, ko<br />

bomo sami odprti, ranljivi in zaupanja<br />

vredni, lahko ustvarimo okolje, v katerem<br />

se bodo naši otroci počutili varne<br />

in sprejete ne glede na to, s kakšnimi izzivi<br />

se bodo srečevali. Ko s pomočjo komunikacije<br />

gradimo mostove, gradimo<br />

tudi močne vezi med nami in svojimi<br />

otroki, ki bodo lahko trajne. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

52<br />

VZGOJA<br />

ERIKA AŠIČ<br />

V<br />

današnjem času se informacija<br />

v trenutku prenese z enega<br />

na drugi konec sveta, (skoraj)<br />

neovirano lahko potujemo po<br />

vsem svetu in veliko olajšanje pri tem<br />

je, če znamo govoriti več jezikov. Smo v<br />

dobi, ko se bolj kot kadarkoli prej med<br />

seboj prepletajo različne kulture, jeziki,<br />

običaji, značaji, načini življenja, rase in<br />

narodi, politike in gospodarske panoge.<br />

Priča smo velikemu prepletu lokalnega<br />

z globalnim.<br />

To je poseben izziv za našo nacionalno<br />

identiteto. Pri Slovencih gre za<br />

vprašanje našega odnosa do domovine<br />

Slovenije, do slovenskega geografskega<br />

območja, do slovenske kulture, jezika,<br />

zgodovine, običajev in izročila. Pri drugih<br />

narodih pa gre za ljubezen do njihove<br />

kulturne in naravne dediščine. Pri teh<br />

NARODNI PONOS<br />

v globaliziranem svetu<br />

V pripravi mednarodnih konferenc Vzgoja za ljubezen do domovine in države (Društvo<br />

katoliških pedagogov Slovenije) v pogovorih vedno razmišljamo o tem, kaj gradi pokončnega<br />

državljana, ki zmore spoštovati sebe in druge. Letošnja tema je zelo široka:<br />

Narodni ponos v globaliziranem svetu.<br />

vprašanjih pa – vsaj v Sloveniji – takoj trčimo<br />

ob očitke, da gre za nacionalizem.<br />

LJUBITI SVOJE<br />

IN SPOŠTOVATI DRUGE<br />

Če se malo ozremo po zgodovini in tudi<br />

po trenutni situaciji v svetu, vidimo, da<br />

ljubezen do domovine, tj. izgrajena narodna<br />

identiteta, nima nič skupnega z<br />

nacionalizmom. Pravzaprav si močno<br />

Nekateri učitelji najdejo<br />

pot za oblikovanje ljubezni<br />

do domovine tudi pri<br />

predmetih, pri katerih je to<br />

na videz nemogoče.<br />

nasprotujeta. Nacionalizem naj bi danes<br />

pomenil »prepričanje o večvrednosti<br />

lastnega naroda in prizadevanje<br />

za uveljavitev njegovih koristi ne glede<br />

na pravice drugih narodov« (Fran.si).<br />

Kdor pa ima izgrajeno narodno<br />

identiteto na temeljih ljubezni in spoštovanja,<br />

je sposoben spoštovati tudi<br />

druge narode, saj se zaveda moči, ki jo<br />

človeku dajejo njegove korenine. Vemo,<br />

kako je z drevesom, če mu poškodujemo<br />

korenine …<br />

Zelo konkreten dokaz za to so slovenske<br />

skupnosti po svetu in v zamejstvu.<br />

Pomislimo na izseljence<br />

(Argentina, Kanada …), na zamejske<br />

Slovence, pa tudi na vrsto slovenskih<br />

misijonarjev, ki so v svetu ohranjali<br />

slovenski jezik, kulturo, običaje. Iz tega<br />

so črpali moč za svoje delo ter – najpomembnejše<br />

– spoštovali deželo, v kateri<br />

so živeli. Zaradi ljubezni<br />

do svojega so zmogli ljubiti<br />

deželo, v kateri so živeli.<br />

Toda niso se podredili in<br />

niso zahtevali (ali pričakovali),<br />

da se morajo drugi<br />

(tam živeči) prilagoditi<br />

njim. To je bistveno. Ko gre<br />

za spoštovanje, je možno<br />

sobivanje, tako da zmore<br />

vsak v ljubezni in ob<br />

ohranjanju svojih korenin<br />

spoštovati korenine drugega,<br />

da smo si med seboj<br />

enakovredni. Od tu naprej<br />

je možno sobivanje, sodelovanje,<br />

ustvarjanje. Če na<br />

teh temeljih »pogorimo«,<br />

če ne spoštujemo svojega<br />

ali želimo nadvladati drugega<br />

(ali drugi nas), se tisti,<br />

Spored mladinskega glasbenega<br />

večera, Spittal 1948 (foto: ASS<br />

2 Zbirka gradiva iz avstrijskih<br />

begunskih taborišč po II. svetovni<br />

vojni, škatla 46).<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

VZGOJA<br />

53<br />

ki je v podrejenem položaju, prej ali slej<br />

ukloni, se »posuši«.<br />

NARODNI PONOS<br />

Ko razmišljam o narodnem ponosu,<br />

imam pred očmi skupnosti v Argentini,<br />

v zamejstvu in tiste, ki so tem podobne.<br />

Marsikdaj slišimo, da gre za »argentinski<br />

čudež«. Toda ne gre za čudež, ki bi<br />

se zgodil sam od sebe. Gre za ljubezen,<br />

znanje, jasen cilj in trdo delo. Tja so<br />

med vojnama prišli Slovenci, ki so si s<br />

tem rešili življenje. Celo do tretjega in<br />

četrtega rodu (tj. do danes) so zmogli<br />

ohraniti slovenski jezik, kulturo, običaje,<br />

neverjetno ljubezen do vsega slovenskega<br />

in tudi znanje – poznavanje<br />

slovenske literature, geografije, zgodovine,<br />

umetnosti, krščanskega izročila<br />

in vrednot. Zakaj? Čeprav so vedeli, da<br />

jih je rodna domovina zavrgla, do nje<br />

niso gojili sovraštva. Že v begunskih<br />

taboriščih so takoj poskrbeli za šolo, za<br />

tisk, za kulturo ipd. Gradili so na temeljih<br />

ljubezni in znanja. Imeli so jasen cilj<br />

– naslednjemu rodu izročiti to, kar jim<br />

je bilo najbolj vredno, celo sveto: ljubezen<br />

do Slovenije in krščanske vrednote.<br />

Veliko svojega časa so namenili temu,<br />

načrtno so se organizirali kot skupnost.<br />

Ustanovili so šole, pripravljali kulturne,<br />

športne, izobraževalne in verske dogodke.<br />

In uspelo jim je. Z znanjem, neizmerno<br />

ljubeznijo in vztrajnim delom.<br />

Ob tem pa so redno hodili v tamkajšnje<br />

šole, se naučili jezika, se zaposlili v tamkajšnjih<br />

podjetjih ali ustanovili svoja in<br />

zaposlili tamkajšnje prebivalce. Niso<br />

pričakovali, da bi jih država gostiteljica<br />

preživljala, ampak so jo soustvarjali. To<br />

je možno le, če so temelji pravi, če je izhodišče<br />

ljubezen in spoštovanje – sebe<br />

in drugega.<br />

KAKO PA PRI NAS?<br />

Ko razmišljamo o vzgoji za ljubezen do<br />

domovine, se lahko opremo na tri področja:<br />

družino, šolo in družbo. Pri vsakem<br />

od njih se za trenutek ustavimo.<br />

Gradili so na temeljih<br />

ljubezni in znanja.<br />

DRUŽINA<br />

V družini se otrok oblikuje; najbolj v<br />

prvih letih življenja, pa tudi v obdobju<br />

otroštva in mladostništva vpliv družine<br />

ni zanemarljiv. Nekateri starši se zavedajo,<br />

da je otrokom pomembno oblikovati<br />

tudi narodno identiteto. Otroke<br />

učijo lepe slovenske besede, jim prebirajo<br />

pravljice o slovenskem izročilu, si<br />

za izlete izberejo naravne in kulturne<br />

lepote Slovenije, jih učijo slovenskih<br />

pesmi, obujajo slovenske običaje, ohranjajo<br />

kulinarične značilnosti, ob državnih<br />

praznikih redno izobešajo zastavo,<br />

vestno hodijo na volitve ter spremljajo<br />

politično in družbeno dogajanje, da se<br />

lahko na volitvah modro odločijo. Nekateri<br />

pa tega ne počnejo. Otroci slednjih<br />

bodo težje oblikovali pozitiven<br />

odnos do svojega naroda in domovine.<br />

ŠOLA<br />

Ko gledamo stare šolske učbenike – od<br />

obdobja Avstro-Ogrske do leta 1991 –<br />

vidimo, kako velik poudarek je bil na<br />

oblikovanju narodne zavesti otrok. V<br />

poudarjanju sposobnosti in moči voditeljev,<br />

naravnih lepot, značajev ljudi. V<br />

današnjem času je v osnovnih šolah sicer<br />

predmet domovinska in državljanska<br />

kultura in etika – DDKE, pri katerem<br />

naj bi učence ozaveščali o osnovnih<br />

pojmih državne ureditve ter jih poleg<br />

tega vzgajali še v etičnem smislu. Toda<br />

te predmete poučujejo tisti učitelji, ki<br />

pač »imajo čas«; formalno izobraževanje<br />

učiteljev – razen različnih seminarjev<br />

– za ta predmet ne obstaja.<br />

Tako imajo učitelji veliko manevrskega<br />

prostora. Nekateri to s pridom izkoristijo<br />

in otrokom predajo izredno veliko<br />

ljubezni do slovenskega, npr. z izoblikovanim<br />

slovenskim jezikom, pesmijo,<br />

poučevanjem o pomembnih slovenskih<br />

osebnostih, spoznavanjem domačega<br />

in malo bolj oddaljenega (slovenskega)<br />

okolja, risanjem ali izrezovanjem<br />

državnih simbolov, pogovorom ipd.<br />

Najbolj preprosto je to pri zgodovini,<br />

geografiji, slovenščini, glasbi. Nekateri<br />

učitelji pa najdejo<br />

pot za oblikovanje<br />

ljubezni do<br />

domovine tudi pri<br />

predmetih, pri katerih<br />

je to na videz<br />

nemogoče, npr.<br />

pri matematiki,<br />

kemiji, biologiji,<br />

športni vzgoji, pri<br />

angleškem jeziku,<br />

tehniki, tudi pri fiziki.<br />

To je čar učiteljeve<br />

avtonomije<br />

– če imajo voljo,<br />

najdejo tudi pot.<br />

DRUŽBA<br />

Velikokrat rečemo, kako velik je pomen<br />

družbe pri vzgoji otrok. Tu gre predvsem<br />

za medije, pa tudi politiko ter<br />

različne obšolske – neobvezne dejavnosti<br />

otrok. V pevskih zborih, interesnih<br />

skupinah, tudi športnih društvih je<br />

veliko priložnosti za vzgojo pozitivnega<br />

odnosa do domovine. Vprašanje je, ali<br />

imajo voditelji teh skupin v sebi to zavest<br />

in jo želijo posredovati tudi mlajšim<br />

generacijam. Če vsakdo pomisli na<br />

svoje okolje, si lahko odgovori sam.<br />

Mediji informacije oblikujejo po<br />

svoji želji in po svojem prepričanju ter<br />

seveda cilju: kaj želijo dati bodisi bralcem<br />

bodisi poslušalcem, v kaj nas želijo<br />

vzgojiti. Pomislimo, kolikokrat informacije<br />

iz medijev poudarijo (realno)<br />

pozitivno; kolikokrat s strani medijev<br />

dobimo povabilo, naj vendarle izobesimo<br />

zastave; kolikokrat nas opomnijo na<br />

slovenske lepote, na slovensko pesem,<br />

kulturo, znanost, kulinariko ... Nekateri<br />

pogosteje, drugi redkeje. Sami pa se<br />

vsak dan sproti odločamo, kaj prebiramo,<br />

kaj poslušamo, kaj in kdo nas oblikuje.<br />

Naj nas oblikuje le dobro.<br />

NARODNI PONOS NAJ TEMELJI<br />

NA LJUBEZNI IN SPOŠTOVANJU<br />

S pristnim narodnim ponosom,<br />

ki temelji na ljubezni in spoštovanju,<br />

ni nič narobe. Ta nas utemeljuje, nam<br />

daje korenine. Ko so korenine drevesa<br />

trdne, lahko pihajo močni vetrovi. Morda<br />

bo listje odpadlo, kakšna veja se bo<br />

polomila. Toda drevo bo obstalo v različnih<br />

vremenskih okoliščinah, zrasle<br />

mu bodo nove veje, novi listi. Ko bo<br />

dovolj košato, bo dajalo senco drugim,<br />

mimoidoči pa se bo lahko nanj naslonil.<br />

Poskrbimo, da bomo močno drevo in<br />

da bodo tudi naši otroci lahko pognali<br />

močne korenine.<br />

<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

54<br />

OKOLJE<br />

Strah na Hrvaškem: INVAZIJA KAČ<br />

Hrvaška slovi za eno najbolj priljubljenih počitniških destinacij med Slovenci, ki se pogosto odločijo, da bodo<br />

svoj poletni oddih preživeli pri sosedih. Letos pa se med nekaterimi domačini porajata tudi strah in skrb.<br />

Na enem od njihovih najbolj obiskanih otokov, na Krku, se je namreč pojavila prava invazija nestrupenih kač,<br />

medtem ko so se na jugu Hrvaške razmnožili strupeni modrasi. Previdnost in poznavanje zato nista odveč,<br />

saj so posledice za nas ali naše hišne ljubljenčke lahko usodne.<br />

NINA RAZINGER<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Pred začetkom poletne sezone se<br />

o Hrvaški letos ne piše le zaradi<br />

visokih cen hrane in pijače v<br />

obmorskih mestih, ampak tudi<br />

zaradi kač. O pravi invaziji poročajo<br />

prebivalci majhnega mesta Čižići na severnem<br />

delu otoka Krka. »Nenadoma so<br />

se pojavile v vasi. Res smo bili presenečeni,<br />

vsem je neugodno. Ker jih je vedno<br />

več, smo se obrnili tudi na občino. Bojimo<br />

se za turistično sezono. Če bo šlo<br />

tako naprej, bo to vplivalo na vse nas,«<br />

je za hrvaški portal 24sata povedal<br />

eden od domačinov.<br />

Zaskrbljeni pa niso le zaradi njihovega<br />

števila, ampak tudi zaradi njihovega<br />

nenavadnega vedenja, zato so se obrnili<br />

na pristojne službe in občino. Ta je<br />

že začela izvajati ukrepe, da bi situacijo<br />

čim prej rešila. Povezali so se z naravovarstveniki<br />

in strokovnjaki za plazilce,<br />

ki zdaj pripravljajo načrt za obvladovanje<br />

populacije kač, hkrati pa domačine<br />

seznanjajo s tem, kako ravnati v primeru<br />

srečanja s temi plazilci.<br />

Hkrati priznavajo, da tudi njih<br />

skrbi morebiten upad prihodkov od turizma.<br />

Zoolog v zagrebškem živalskem<br />

vrtu Ivan Cizelj je pojasnil, da gre pri<br />

njih za vrsto kače, imenovano črnica,<br />

ki je neškodljiva in nestrupena, njihovo<br />

nenavadno vedenje pa je pripisal sezoni<br />

parjenja.<br />

VEČ UGRIZOV MODRASA<br />

Medtem pa Dnevnik.hr poroča, da so se<br />

v južnem delu Hrvaške razmnožili veliko<br />

bolj nevarni modrasi, ki poleg navadnega<br />

gada in malega gada spadajo med<br />

strupene vrste kač pri naših sosedih.<br />

Preostalih 13 vrst, ki jih najdemo na Hrvaškem,<br />

je nestrupenih. Še pred začetkom<br />

turistične sezone poročajo o primerih<br />

ugrizov, ki so jih obravnavali tudi<br />

v splitski bolnišnici. Čeprav je v preteklosti<br />

ob invaziji kač pri njih marsikdaj<br />

primanjkovalo protistrupa, zatrjujejo,<br />

da letos ni tako, saj ga imajo dovolj.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

Zadnji primer se je zgodil v vasi Vrgorac,<br />

ki spada pod okrilje Splitsko-dalmatinske<br />

županije. Modras je ugriznil<br />

70-letno žensko, medtem ko je delala<br />

na vrtu pred domačo hišo. Čeprav je<br />

imela obute nogavice in copate, so strupniki<br />

prodrli do kože. »Običajno ni bilo<br />

toliko kač. Ko sem šla ob sedmih zjutraj<br />

nabirat bob, pa sem jo videla. Mislim, da<br />

ni bil modras, ampak gad,« pa je svoje<br />

srečanje s kačami opisala tudi Damirka<br />

Mihanović, prebivalka naselja Sitno<br />

Donje, ki leži nekaj kilometrov zahodno<br />

Strokovnjaki pripravljajo<br />

načrt za obvladovanje<br />

populacije kač, hkrati pa<br />

domačine seznanjajo s tem,<br />

kako ravnati v primeru<br />

srečanja s temi plazilci.<br />

V južnem delu Hrvaške so<br />

se namnožili modrasi.<br />

od Splita. Za hrvaški medij je dodala:<br />

»Vsake toliko jih srečam, na poti na<br />

njivo sem gotovo videla dve ali tri povožene<br />

kače. Tudi ko grem po šparglje,<br />

zagotovo vidim vsaj dve ali tri. Tudi njive<br />

so zanemarjene, manj se dela, prej bi<br />

vsako kačo na njivi ubili, zdaj jih ne. In<br />

to so res velike kače.«<br />

NEVARNE PREDVSEM ZA PSE<br />

Te zgodbe pa niso edine, ki polnijo strani<br />

hrvaških medijev. Pred dnevi je namreč<br />

tudi pri nas po spletu zaokrožila<br />

vest, da je v okolici Reke strupena kača<br />

ugriznila psa. Pripeljali so ga na zagrebško<br />

veterinarsko fakulteto, da bi mu<br />

vbrizgali protistrup, a ga tam niso imeli,<br />

prav tako ne krvne protoplazme. Na<br />

pomoč so priskočili tudi v Društvu za<br />

zaščito in dobrobit živali Indigo iz Zagreba,<br />

obrnili pa so se tudi na veterinarsko<br />

fakulteto v Ljubljani. Na svoji strani<br />

so objavili zapis: »Bili smo v stiku z<br />

vsemi večjimi poliklinikami v Zagrebu,<br />

a plazme ni. Veterinarska fakulteta v

OKOLJE<br />

55<br />

Ljubljani ima 300 mililitrov plazme, a je<br />

ne more prodati do jutra. Veterinarska<br />

fakulteta v Zagrebu zdaj nima ljudi, ki<br />

bi lahko pridobivali plazmo. Javljajo se<br />

donatorji. Iščemo nekoga, ki ima plazmo<br />

ali jo zna centrifugirati.« Za zdaj še<br />

ni znano, kako se je zgodba razpletla.<br />

Mesto ugriza primerno oskrbimo, poškodovana<br />

oseba naj miruje. Čim prej priskrbimo<br />

pomoč reševalcev.<br />

KAJ STORITI OB UGRIZU?<br />

Čeprav pravimo, da kača piči, v resnici<br />

ugrizne z zobmi, pri čemer izloči strup.<br />

Ugrizi sicer niso pogosti, vendar so lahko<br />

zelo nevarni, kadar gre za strupeno<br />

vrsto. Če ne dobimo protistrupa, so lahko<br />

posledice usodne. Kače se v naravi<br />

izogibajo človeku in pičijo le, kadar se<br />

počutijo ogrožene ali se ne morejo nikamor<br />

umakniti. Ker s hibernacijo končajo<br />

konec aprila, jih v naravi srečujemo vse<br />

do septembra. Da jih ne bi srečali, se je<br />

dobro izogibati nepreglednim območjem<br />

z visoko travo in grmičevjem. Kače<br />

so aktivne tako podnevi kot ponoči.<br />

Pri kačah gre večinoma za ugrize v<br />

nogo pod kolenom, ob katerih moramo<br />

ukrepati hitro in pravilno. Kot posledice<br />

kačjega ugriza se namreč lahko pojavijo<br />

težave z dihanjem, težave s premikanjem<br />

mišic in odmrtje mišičnega tkiva,<br />

odpoved ledvic ali motnje v strjevanju<br />

krvi. Mesto ugriza najprej očistimo s tekočo<br />

vodo in razkužilom. Prizadeti del<br />

telesa nato imobiliziramo. Pomembno je<br />

tudi, da poškodovana oseba miruje, saj<br />

tako strup počasneje potuje po krvnem<br />

obtoku. V primeru ugrizov strupenih<br />

kač naredimo še prevez uda nad ugrizom,<br />

ki pa mora biti dovolj ohlapen, da<br />

ne moti pretoka krvi. Čim prej priskrbimo<br />

tudi pomoč reševalcev. Če je možno<br />

in varno, kačo fotografiramo, saj tako<br />

pomagamo zdravnikom, da se bodo lažje<br />

odločili za ustrezno zdravljenje.<br />

KAKO POMAGATI<br />

LJUBLJENČKU?<br />

Kačji strup je zelo nevaren tudi za naše<br />

živali, še posebej za pse, ki jih najpogosteje<br />

vzamemo s seboj na dopust.<br />

Ogrožene so predvsem manjše pasme,<br />

saj je pri njih količina strupa glede na<br />

telesno maso večja. Da bo varen tudi<br />

vaš pes, ga imejte pod nadzorom, najbolje<br />

na povodcu. Na območjih, kjer se<br />

v toplejših mesecih pojavljajo kače, ga<br />

vodite po uhojeni poti ali pa se sprehodu<br />

po takem terenu raje izognite. Če<br />

kačo vseeno srečate, se ustavite, umirite<br />

sebe in psa ter kači omogočite, da se<br />

odplazi stran. Pomaga tudi, če smo na<br />

sprehodu glasni, saj se bo kača tako že<br />

prej umaknila sama. Na spletni strani<br />

Veterinarske fakultete Univerze v<br />

Ljubljani svetujejo sledeče: »Če je žival<br />

ugriznila strupena kača, morate nujno<br />

takoj poiskati veterinarsko pomoč. Psa<br />

poskušajte čim bolj pomiriti in čim prej<br />

odpeljati v najbližjo veterinarsko ambulanto.<br />

Žival naj čim bolj miruje, zato<br />

je dobro, da ga, če je le mogoče, nosite<br />

Pri kačah gre večinoma<br />

za ugrize pod kolenom, ob<br />

katerih moramo ukrepati<br />

hitro in pravilno. Del telesa,<br />

kamor nas je ugriznila kača,<br />

imobiliziramo. Poškodovana<br />

oseba naj miruje.<br />

v naročju. Nikakor pa ne izsesavajte<br />

strupa, zarezujte in prevezujte mesta<br />

ugriza, saj s tem lahko povzročite še<br />

dodatno škodo živali, izsesavanje pa<br />

lahko škoduje tudi vam. Smiselno je le<br />

trdo povijanje nad mestom, če je do tega<br />

prišlo na kateri izmed okončin, in še to,<br />

če je takoj po samem ugrizu, drugače je<br />

nesmiselno.« Ugriz kače lahko povzroči<br />

lokalne in sistemske znake, klinični<br />

odziv žrtve na strup je edini način za<br />

oceno resnosti posameznega kačjega<br />

ugriza. »Priporočljivo je, da psa po kačjem<br />

ugrizu hospitaliziramo in intenzivno<br />

spremljamo vsaj 24 ur, zdravljenje pa<br />

moramo vedno prilagoditi kliničnemu<br />

stanju živali,« so še zapisali. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

56 OKOLJE<br />

Ljubljana se podgan otepa,<br />

ponekod pa te rešujejo ŽIVLJENJA<br />

V prestolnici so se namnožile podgane, zato so ogradili enega od parkov. Opravili bodo postopek deratizacije.<br />

Medtem na drugih koncih sveta podgane postajajo pravi heroji, ki rešujejo milijone življenj.<br />

SIMONA KOŠIR<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

Prebivalce Ljubljane, ki so se te<br />

dni sprehodili po prestolnici, je<br />

nasproti sodišča presenetil ograjen<br />

Miklošičev park. Razlog<br />

ni zasaditev novih dreves ali kakšna<br />

gradbena prenova, pač pa podgane.<br />

Le-te so se namreč tako namnožile, da<br />

je potrebno ukrepanje. Tudi sicer ne<br />

gre za prvo deratizacijo na tem mestu.<br />

To so že dvakrat opravili v letu 2022.<br />

Obakrat je odstranitev podgan odredil<br />

zdravstveni inšpektorat.<br />

Postopek deratizacije bo izvedel<br />

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje<br />

in hrano (NLZOH), ki je po opravljenem<br />

pregledu stanja že začel ograjevati<br />

prostor. Vodja občinskega oddelka<br />

za gospodarske dejavnosti in promet<br />

Maja Žitnik je na novinarski konferenci<br />

Hrane ne mečimo v odtoke<br />

in stranišča. To je poleg<br />

hranjenja živali najpogostejši<br />

razlog za namnožitev<br />

glodavcev.<br />

Mestne občine Ljubljana (MOL) povedala,<br />

da je med ukrepi, ki jih je laboratorij<br />

predlagal občini, tudi povečana<br />

prisotnost mestnih redarjev za nadzor<br />

spoštovanja prepovedi hranjenja<br />

prostoživečih živali. Da bi bilo namernih<br />

ali nenamernih kršitev čim manj,<br />

bo potekalo tudi ozaveščanje o pomenu<br />

spoštovanja omenjene prepovedi. Eden<br />

glavnih pozivov ob tem je tudi, da hrane<br />

ne mečemo v odtoke in stranišča. To je<br />

poleg hranjenja živali namreč najpogostejši<br />

razlog za namnožitev glodavcev.<br />

Podgane so si dom uredile predvsem<br />

v dveh velikih kavkaških krilatih<br />

oreškarjih, na plano pa običajno pridejo,<br />

ko se stemni. Ob tem številni domačini<br />

opozarjajo, da so v Miklošičevem parku<br />

pogosteje kot podgane težava številni<br />

brezdomci, ki so si ta prostor vzeli za<br />

svoj dom. Ti pogosto v zabojnikih kopičijo<br />

zbrano hrano, spijo na klopeh, ki so<br />

si jih preuredili v ležišča, in celo urinirajo<br />

ter v središču mestnega parka sredi<br />

belega dne opravljajo veliko potrebo.<br />

OGRAJEN MIKLOŠIČEV PARK<br />

Pa se vrnimo k podganam … Ograda,<br />

ki sicer zdaj kazi podobo mesta, je potrebna,<br />

da ne bi prihajalo do nevarnosti<br />

zaradi nastavljenih vab, ki bi lahko<br />

škodile ljudem in njihovim hišnim ljubljenčkom.<br />

Pri deratizaciji bodo namreč<br />

uporabili parafinske vabe z aktivno<br />

substanco, ki jih bodo postavili v deratizacijske<br />

bokse in odprtine, kjer so<br />

glodavci. Postopek naj bi se zaključil v<br />

devetih tednih. V okviru kampanje Človek,<br />

čuvaj svoje mesto so pripravili tudi<br />

več opozorilnih tabel, ki bodo v času<br />

deratizacije in po njej občane opozarjale<br />

na to problematiko. V prestolnici je z<br />

odlokom že prepovedano hraniti živali<br />

na javnih površinah, razen če gre za<br />

projekte, ki jih je občina odobrila. Občanom,<br />

ki bi to določbo odloka prekršili,<br />

grozi kazen v višini 100 evrov.<br />

To pa ni edino območje, kjer srečujejo<br />

nezaželene glodavce. Konec lanskega<br />

leta se je na portalu za pobude občanov<br />

pojavilo še nekaj lokacij, kjer naj bi imeli<br />

podobno težavo, med drugim na območju<br />

parka Tabor, vzdolž obrežja Ljubljanice,<br />

na območju Metelkove in Wolfove<br />

ulice, Bavarskega dvora in Poljanskega<br />

nasipa. Tovrstne pobude občina sicer<br />

posreduje nacionalnemu laboratoriju.<br />

Če zaznajo preveliko prisotnost glodav-<br />

Ograda v Miklošičevem parku v Ljubljani naj<br />

bi omogočila varno deratizacijo podgan.

OKOLJE<br />

57<br />

V Mozambiku, Angoli, Kambodži, na Tajskem,<br />

v Vietnamu in Laosu podgane pomagajo<br />

odkrivati mine in druga eksplozivna sredstva.<br />

cev in je situacija zrela za posredovanje,<br />

deratizacijo tudi izvedejo.<br />

OD PODGAN TUDI KORIST<br />

Podgane so lahko mnogo več kot nadležni<br />

glodavci, ki se jih ljudje na daleč<br />

ogibajo. Veljajo namreč za zelo pametne<br />

živali, njihova inteligenca pa je celo<br />

višja od mačje. Če pogledamo, kako<br />

hitro žival osvoji nove naloge oziroma<br />

vzpostavi vzročno-posledične povezave<br />

med dogodki, so podgane nedvomno<br />

ene izmed najpametnejših živali, kar<br />

jih poznamo. Zaradi tega jih lahko enostavno<br />

usposobimo za različne naloge,<br />

zato sodelujejo v različnih akcijah.<br />

Belgijska nevladna organizacija<br />

APOPO za odkrivanje kopenskih min<br />

in tuberkuloze poleg psov usposablja<br />

prav podgane, in sicer južno vrsto velikih<br />

podgan. Te se s svojim izostrenim<br />

vonjem – imajo kar 1.000 različnih receptorjev<br />

zanj – naučijo prepoznavati<br />

vonj eksploziva, hkrati pa so prelahke,<br />

da bi mino aktivirale. Njihov dodatni<br />

APOPO posnetek zaslona<br />

APOPO posnetek zaslona<br />

bonus je hitrost. V pičlih 20 minutah<br />

lahko raziščejo 200 kvadratnih metrov,<br />

medtem ko bi pregled z detektorji kovin<br />

trajal 25 ur. Njihovi dreserji pravijo,<br />

da delo z njimi ni naporno, zahtevajo<br />

pa veliko potrpežljivosti in zbranosti.<br />

Urijo jih s pomočjo povodcev, na poligonu,<br />

kjer jim na poti v posebne posode<br />

skrijejo kavo, cigarete, začimbe in razstrelivo,<br />

ki ga morajo najti. Za uspešno<br />

opravljeno nalogo jih nagradijo z arašidi<br />

in koščki banan. Podgane, vsaka<br />

ima tudi svoje ime, morajo opraviti sedemstopenjsko<br />

urjenje, nakar začnejo z<br />

delom. Pri urjenju podgan za odkrivanje<br />

min je pomembno tudi dejstvo, da je<br />

urjenje poceni.<br />

APOPO vodi projekte, povezane z<br />

odkrivanjem min in drugih eksplozivnih<br />

sredstev v Mozambiku, Angoli,<br />

Kambodži, na Tajskem, v Vietnamu<br />

in Laosu. Na teh območjih so pogoste<br />

tudi številne tropske bolezni. Podgane<br />

so nanje bolj odporne kot psi. Organizacija<br />

je z delom s podganami in drugimi<br />

projekti pregledala in očistila že<br />

Podgane hitro osvojijo<br />

nove naloge oziroma<br />

vzpostavijo vzročnoposledične<br />

povezave med<br />

dogodki.<br />

več kot 18 milijonov kvadratnih metrov<br />

zemlje. Uničili so več kot 50 tisoč min<br />

in drugih eksplozivnih sredstev ter<br />

pomagali več kot milijonu ljudi. Ena<br />

njihovih najuspešnejših podgan je bila<br />

Magawa, ki je imela petletno misijo v<br />

Kambodži. Pri svojem delu je bila tako<br />

uspešna, da je prejela tudi posebno<br />

odlikovanje. »Je prva podgana v 77-letni<br />

zgodovini dobrodelne organizacije,<br />

ki spoštuje živali, ki je prejela medaljo<br />

PDSA – pridružila se je vrsti pogumnih<br />

psov, konjev, golobov in mačk,« so zapisali<br />

na strani APOPO.<br />

POMEMBNE TUDI V ZDRAVSTVU<br />

Drugo področje, kjer so se podgane izkazale,<br />

je področje odkrivanja tuberkuloze<br />

v slini pacientov. Tako bi bilo<br />

mogoče zajeziti širjenje virusa HIV v<br />

Afriki, saj kar 70 % obolelih za AIDS-<br />

-om zboli tudi za tuberkulozo. Po zadnjih<br />

testiranjih namreč podgane ta<br />

virus najdejo veliko hitreje kot znanstveniki<br />

v laboratorijskih preiskavah.<br />

»Ena izmed možnosti je tudi iskanje<br />

ljudi, ujetih pod ruševinami. Raziskave<br />

smo opravili tudi na področju ugotavljanja<br />

vonjav. Vzeli smo vzorce zraka iz<br />

zabojnikov, v katerih so bili na primer<br />

droge, orožje in eksplozivi, ter preverjali,<br />

ali jih podgane lahko prepoznajo.<br />

Prvi rezultati so obetavni. Zanimajo pa<br />

nas tudi različne možnosti v medicini.<br />

Opravljene so bile pozitivne raziskave o<br />

sposobnosti psov, da odkrijejo določene<br />

vrste raka pri človeku. Zanima nas, ali<br />

bi to lahko počele tudi podgane, zato<br />

smo naredili prve korake na tej poti,« je<br />

že pred časom povedal dr. Tim Edwards<br />

iz organizacije APOPO.<br />

Njihovo pomoč koristijo tudi v<br />

Evropi. Nizozemska policija je že pred<br />

desetimi leti začela s projektom, v okviru<br />

katerega so podgane uporabili za<br />

pomoč forenzikom pri odkrivanju sledi<br />

smodnika, drog in krvi. S tem so prihranili<br />

na tisoče evrov, ki bi jih drugače<br />

zapravili za dolgotrajne teste. Projekt so<br />

začeli z Derrickom, podgano, ki je imela<br />

prav v kar 98,8 % primerov. <br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

58<br />

SLEDI MOJIH POTI<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

Razlika med ZAJCI<br />

IN KUNCI je očitna<br />

Pravi zajci, tisti zajci v naravi, imenovani tudi divji zajci, zaradi nevarnosti, ki jim preži<br />

na vsakem koraku, vidijo že ob skotitvi. Slepi se skotijo samo kunci, torej tisti iz zajčjega<br />

rodu, ki se skotijo v zajčnikih.<br />

Najprej nekaj za brihtne glavce.<br />

Glede na to, da se vnuki<br />

v šoli učijo, berejo in nasploh<br />

živijo v angleškem svetu, sem<br />

preizkusil, ali razumejo odtenke našega<br />

prelepega jezika, s katerim se da povedati<br />

prav vse, bržčas še več kot v bolj ali<br />

manj skromni angleščini.<br />

Dušica Kunaver mi je nekoč povedala,<br />

da je angleščina dokaj preprost<br />

jezik, ker so Angleži po naravi tako in<br />

tako precej leni. Na videz so videti gentlemani,<br />

v resnici pa se jim ne da preveč<br />

naprezati.<br />

Vnukom sem postavil jezikovno<br />

vprašanje, kdo je ujel zajca: SKORAJ ali<br />

KOMAJ. Ob tem bistroumnem vprašanju<br />

so bili najprej precej zmedeni, nato<br />

pa so planili na tablice in iskali odgovor<br />

na svetovnem spletu. Možgančkov se<br />

jim pač ne da preveč napenjati. Toda<br />

striček Google ni našel nobenega odgovora.<br />

Zato se je bilo pač treba zateči<br />

k lastnemu premišljevanju. Po dolgem<br />

razglabljanju so vendarle ugotovili, da<br />

zajca SKORAJ ni ujel, KOMAJ pa ga je, a<br />

recimo, le za rep.<br />

NEMI ZAJČKI<br />

V moji rojstni vasi Moste pri Komendi<br />

so občasno gostovali kamniški lutkarji<br />

in tako se je zgodilo, da so nam nekoč<br />

predstavili prav prijetno igrico, v kateri<br />

so se pogovarjali zajčki. Črni in rdeči.<br />

Igrica mi je bila sila všeč, enako tudi<br />

radijska igra z naslovom Tekmovanje<br />

zajcev na Goljavi. Slednja je bila v mojih<br />

mladih letih nasploh tako priljubljena,<br />

da smo ob radijskih sprejemnikih kot<br />

začarani obsedeli vsi, mladi in stari.<br />

Popoldne pa smo se podali na našo<br />

dobravo in tam z lučjo sredi belega dne<br />

iskali zajce pevce. Zajci iz radijske škatlice<br />

so pač prepevali, oni iz igrice v šoli<br />

pa govorili.<br />

Ker sva bila z mladostnim prijateljem<br />

Rajmundom kot rit in srajca, sva<br />

ugotovila, da morava glede zajcev nekaj<br />

ukreniti tudi midva. Tri dni sva izdelovala<br />

lutke, potem pa v našem plevniku<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

Zajec živi v naravi, zato<br />

se mora takoj pobrigati za<br />

svoje življenje. Kuncu, ki<br />

se redi v zajčniku, pa se<br />

nikamor ne mudi.<br />

V mojih šolskih letih smo tudi mi<br />

doma gojili – zdaj že vem – kunce!<br />

za vaške otroke pripravila svojo pravljico,<br />

seveda táko, da so bili tudi najini<br />

zajci tako odlični govorniki in pevci.<br />

A igrica ni vžgala in vse je kazalo, da<br />

bova morala vrniti vstopnino. Potem<br />

sem se domislil, da bi gledalci morda<br />

bolj prijeli na naše prave zajce, in sem<br />

brž skočil po enega v zajčnik. A tudi ta<br />

tistega dne ni spregovoril niti besedice.

SLEDI MOJIH POTI<br />

59<br />

Razočarana nad neuspelo predstavo<br />

sva šla kupit šabeso, jo razdelila med<br />

gledalce in slabe volje odšla spat.<br />

Ponoči pa …<br />

Ponoči je potrkal na okno moje skromne<br />

sobice zajček in me milo zaprosil,<br />

naj vendar pridem ponj v plevnik, kajti<br />

v jezi sem ga tam pozabil, sam pa ni<br />

mogel splezati na plano. Seveda sem<br />

nemudoma vstal, se mu opravičil in mu<br />

dal deteljo.<br />

Še zdaj ne vem, ali je bilo res ali ne, a<br />

zdi se mi, da je iz gobčka vendarle spravil<br />

skromno besedico: Hvala!<br />

SLEPI ZAJČKI<br />

Ko sem nastopil na televiziji pri dr. Možini,<br />

sem povedal naslednjo šalo. Ponovil<br />

jo bom za vse tiste, ki televizije ne<br />

gledate več. Še posebno nacionalne ne,<br />

ker pač preveč navija za trenutne oblastnike.<br />

Šala pa gre takole.<br />

Kot je znano, se zajčki skotijo slepi<br />

in spregledajo šele po dveh, treh tednih.<br />

Ko je sosed vprašal soseda, ali je njegova<br />

zajklja že skotila, mu je ta veselo odvrnil,<br />

da je, in to kar šest mladičev.<br />

»Pa že vidijo?« je zanimalo soseda.<br />

»Ne še vsi!« mu je odvrnil zajčerejec.<br />

»Trije so že spregledali, trije pa so še<br />

vedno – komunisti!«<br />

Povedal sem torej šalo, za katero bi<br />

nekdaj dobil vsaj leto dni dopusta na<br />

Golem otoku. Zdaj, ko je tako imenovana<br />

demokracija, pa naredijo komunisti<br />

ob tvojem imenu samo črno piko in te<br />

ne poznajo več.<br />

In zdaj šok!<br />

Po slovensko bi se temu reklo veliko<br />

presenečenje oziroma osuplost. Na dopustu<br />

na morju me je ustavil neznanec<br />

Divji zajec spregleda takoj,<br />

kunec za to potrebuje od<br />

dva do tri tedne.<br />

Kunce nekateri primerjajo<br />

z mestno elito, ki se redi na<br />

račun preprostih ljudi.<br />

in se mi predstavil kot dolgoletni lovec.<br />

Ker je gledal nekam mrko, sem se zbal,<br />

da ima s seboj na obrežju tudi puško. A<br />

ker je bil v samih kopalkah, se mi vendarle<br />

ni zdel nevaren. Rekel mi je: »Gospod<br />

Sivec, v tisti črnuharski oddaji ste<br />

gledalce nacionalne oddaje povsem zavedli.<br />

Škoda. O vas sem imel doslej vsaj<br />

kolikor toliko dobro mnenje, zdaj pa vidim,<br />

da ste velik manipulator.«<br />

Take ljudi, ki ne govorijo za hrbtom,<br />

imam rad. Nedolžno sem ga vprašal:<br />

»In v čem je bila manipulacija?«<br />

»V zajcih.«<br />

»Kako – v zajcih?«<br />

»Tista neokusna šala, ki ste jo izustili<br />

na javni televiziji o zajcih, sploh<br />

ne drži. Pravi zajci, tisti zajci v naravi,<br />

imenovani tudi divji zajci, zaradi nevarnosti,<br />

ki jim preži na vsakem koraku,<br />

vidijo že ob skotitvi. Slepi se skotijo<br />

samo kunci. Razumite: kunci! Se pravi<br />

tisti iz zajčjega rodu, ki se skotijo v zajčnikih.<br />

Zdi se mi, da bo to treba prej ko<br />

slej popraviti!«<br />

Priznam, da do tedaj sploh nisem<br />

razlikoval zajcev od kuncev oziroma<br />

smo bili v naši vasi pač toliko za hribom,<br />

da smo tudi kuncem rekli kar zajci. A po<br />

svoje se mi je zdelo razumljivo: tisti, ki<br />

živi v naravi, se mora takoj pobrigati za<br />

svoje življenje. Tistemu pa, ki se redi v<br />

zajčnikih, se nikamor ne mudi.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

RDEČI IN BELI<br />

Ko sem to povedal prijateljem in znancem,<br />

so iz tega izpeljali dokaj globoke<br />

misli oziroma so kunce primerjali s<br />

tisto mestno elito, ki se redi na račun<br />

preprostih ljudi. Slednji pa so v bistvu<br />

divji zajci, ki se še vedno nekam plašno<br />

podijo po polju, skočijo na noge ob vsakem<br />

koraku in si nasploh prizadevajo,<br />

da bi ostali živi.<br />

Ker ne bi rad še naprej ostal tako neveden<br />

kot prej, sem pogledal še v knjigo<br />

Domače in tuje živali našega dobrega<br />

starega Frana Erjavca. In – vidiš, hudiča!<br />

– Erjavec ni bil Sivec in je vse to že<br />

dobro poznal. V knjigi je tudi zapisal<br />

nekaj zelo značilnih lastnosti kuncev.<br />

Mnoge me nenavadno spominjajo na<br />

tiste kunce, ki še niso spregledali. Piše<br />

na primer: »Kunec je najbližji sorodnik<br />

našega povsod dobro znanega divjega<br />

zajca, vendar se kljub bližnjemu sorodu<br />

med seboj grdo gledata.«<br />

Bere se, kot bi bili kunci kučanovci,<br />

poljski zajci pa janšisti. »Divji zajec je<br />

rdečkasto sive barve, domači kunci pa<br />

so največkrat beli, črni ali sivi, vmes pa<br />

tudi rdečkasti, rumenkasti in lisasti.<br />

Belci imajo rdeče oči.«<br />

Zdi se mi, da je Erjavec že pred dobrimi<br />

sto petdesetimi leti namigoval na<br />

vladno gospodo, ki ima – če nič drugega<br />

– vsaj rdeče oči. Sicer pa se oblači tako<br />

raznobarvno živo kot na primer predsednica<br />

državnega zbora.<br />

»Nevšečno in večkrat tudi škodljivo<br />

je njihovo kopánje pod zemljo. Kunec<br />

mora grebsti in kopati, sicer ni zadovoljen<br />

in srečen, in se tudi v tej stvari loči<br />

od divjega zajca. Luknjo naredi ozko in<br />

dolgo ter jo razpelje sem ter tja, da kaka<br />

požrešna zver ne more do njega. Na<br />

koncu luknje si izkoplje večjo kotanjo,<br />

kjer leži in kamor samica skrije mlade.«<br />

No, kmalu bom naletel še na kak<br />

Airbnb. Zadnjič je bilo na televiziji povedano,<br />

da imajo v Ljubljani nekateri kar<br />

po trideset, štirideset sob za oddajanje.<br />

In še zadnja pripomba našega ljubega<br />

Erjavca! »Domači kunci so neznansko<br />

rodovitni. Samica skoti šest- do<br />

osemkrat na leto, vsakokrat po pet do<br />

sedem mladičev, včasih pa tudi več. In<br />

nekdo je preračunal, da se od enega samega<br />

para nakoti v štirih letih neznansko<br />

število 1.200.000 kuncev.«<br />

Zdi se neverjetno, morda pa se je<br />

Erjavec nekoliko uštel. A ne glede na<br />

netočnost izračuna lahko ugotovimo:<br />

tudi naslednje volitve so za divje zajce<br />

izgubljene!<br />

<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

60<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

Priporočila<br />

GEORGE ORWELL: 1984<br />

V soboto, 8. junija, je imela Orwellova<br />

najbolj slavna knjiga pomemben<br />

rojstni dan – petinsedemdeseti!<br />

Počastimo ga s prgiščem podatkov.<br />

Angleški izvirnik je bil takoj sprejet<br />

z aplavzom in<br />

je hitro postal<br />

ena najbolj prevajanih<br />

knjig<br />

ALENKA PUHAR<br />

svojega časa.<br />

Vsaj v zahodnem<br />

svetu. V<br />

vzhodni polovici<br />

Evrope je zbudila takšno zgražanje, da<br />

je bila – skupaj z Živalsko farmo, ki je štiri<br />

leta starejša – ali prepovedana ali pa nedovoljena.<br />

V Jugoslaviji je tiho prepoved<br />

prekinila Mira Mihelič, urednica zbirke<br />

Zenit pri Mladinski knjigi. Napovedala<br />

jo je leta 1966, dala prevesti zeleni Alenki<br />

Puhar in leta 1967 je Winston po slovensko<br />

nagovoril bralce. Edini v vsej Srednji<br />

in Vzhodni Evropi. (Izvzeti so v emigraciji<br />

izdani ali samizdatski primerki, ki jih<br />

poznajo skoraj vsi narodi. Uradno izdani<br />

Orwell se je tam pojavil šele po polomu<br />

komunizma.)<br />

Leta 1968 je v Jugoslaviji sledil še prevod<br />

v srbohrvaščino in leta 1980 v kosovsko<br />

albanščino. V slovenščini je bilo<br />

po prvem tihem šoku dolgo vse tiho, nato<br />

je sledil jeseni 1983 prvi ponatis. Letnice izdaj gredo nato takole:<br />

1984, 1984, 2004, 2017, 2022, 2024. V zadnjih dveh desetletjih<br />

se je osupljivo razmahnila raba nekaterih Orwellovih<br />

izpeljank ali jezikovnih pogruntavščin, ki se s pomočjo puharščine<br />

glasijo – telekran, novorek, starmisleci … Hej, Veliki<br />

brat, ne damo se!!!<br />

Prva izdaja iz leta 1967 ter izdaja iz leta 2022 (Mladinska knjiga, 360 strani); prevod Alenka Puhar.<br />

MARTA KERŠIČ, NEŽA STRAJNAR,<br />

MIRJAM DUJO JURJEVČIČ:<br />

ČEZ OCEAN V NOVO ŽIVLJENJE<br />

V Študijskem centru za narodno spravo (SCNR) je bila<br />

7. februarja 2024 predstavljena monografija z naslovom<br />

Čez ocean v novo življenje, ki govori o usodi slovenskih<br />

povojnih političnih begunk. Avtorice knjige so<br />

Marta Keršič, Neža Strajnar in Mirjam Dujo Jurjevčič.<br />

Svoje življenjske zgodbe nam v monografiji predstavijo<br />

Marija (Tomažič Lavrisha), Justina (Lukančič<br />

Fajfar), Mari (Kosem Celestina), Helena (Arnež Gaser),<br />

Pavla (Arnež Hauptman), Albina (Žonta Malavašič<br />

DAMIAN AHLIN<br />

Loboda) in Jožejka (Debeljak Žakelj). Avtorice e-knjige pravijo, da so jih omenjene<br />

pričevalke nagovorile s svojim neverjetnim pogumom, voljo, upanjem in<br />

vero. Verjamejo, da bodo s srčnostjo in močjo segle tudi do bralcev, ki jim je knjiga<br />

namenjena. Štiri pričevalke prihajajo iz Severne Amerike, tri pa iz Argentine.<br />

Pogovore z njimi so snemali od leta 2011 do leta 2016.<br />

<br />

Ljubljana: Študijski center za narodno spravo,<br />

2023, 197 strani<br />

KNJIGA V ELEKTRONSKI OBLIKI:<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

Pašta »CAPRESE«<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

2 OSEBI PREPROSTO 35 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 240 g pašte (svedri)<br />

• pločevinka mini paradižnikov<br />

v lastnem soku (400 g)<br />

• oljčno olje<br />

• 1 majhna čebula<br />

• 1 čajna žlička sladkorja<br />

• sol<br />

• sveža bazilika<br />

• timijan<br />

• origano<br />

• 100 g svežih mini paradižnikov<br />

• 125 g mini mocarel<br />

(neto teža)<br />

• parmezan<br />

1. V večji ponvi na oljčnem olju<br />

prepražimo drobno narezano čebulo.<br />

Ko zarumeni, dodamo celotno vsebino<br />

konzerve češnjevih paradižnikov.<br />

Dodamo sladkor, sol, šopek sveže<br />

bazilike, origano in timijan. Pokrito<br />

kuhamo 15 minut. Sveže češnjeve<br />

paradižnike operemo in prerežemo na<br />

pol ter jih vmešamo v paradižnikovo<br />

omako. Kuhamo še pet minut. Omako<br />

pokusimo in po potrebi solimo. Če se<br />

nam zdi omaka preveč kisla, dodamo<br />

še ščepec ali dva sladkorja (sladkor<br />

izničuje kislino paradižnika).<br />

2. Medtem v slanem kropu po<br />

navodilih proizvajalca skuhamo<br />

svedre (lahko tudi drugo vrsto<br />

testenin). Kuhane odcedimo in<br />

vmešamo v paradižnikovo omako.<br />

Dodamo še mini mocarele in prilijemo<br />

nekaj oljčnega olja. Na hitro<br />

premešamo in razdelimo v globoka<br />

servirna krožnika.<br />

3. Pašto »Caprese« okrasimo s<br />

svežimi listi bazilike in posujemo s<br />

sveže naribanim parmezanom.<br />

PRIJETNO SLADKANJE!<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

62<br />

Koledar dogodkov JUNIJ<br />

www.ljubljanskigrad.si<br />

DOGODKI<br />

19<br />

SRE<br />

Ansambel Saša<br />

Avsenika: 15 let našega<br />

ustvarjanja<br />

20.30<br />

Ljubljanski grad,<br />

Grajska planota 1, Ljubljana<br />

Koncert<br />

Pred 15 leti je Sašo Avsenik prvič oblekel narodno<br />

nošo in s harmoniko ter svojimi muzikanti<br />

nastopil na znameniti oddaji Musikantenstadl<br />

v nemškem kraju Passau. To je bil prvi nastop<br />

Ansambla Saša Avsenika. Od takrat naprej jih<br />

je glasbena pot vodila na preko 2.000 različnih<br />

odrov Slovenije, Evrope in sveta. Preigravali so<br />

najlepše melodije Ansambla bratov Avsenik ter<br />

ustvarjali nove plesne valčke in poskočne polke.<br />

13<br />

Humanizacija dela<br />

(avtor: prof. dr. Uroš Stanič)<br />

14<br />

Špil liga:<br />

finale 11. sezone<br />

ČET<br />

17.30<br />

PET<br />

20.00<br />

Tehniški muzej Slovenije,<br />

Bistra 6, Vrhnika<br />

Kino Šiška,<br />

Trg Prekomorskih brigad 3, Ljubljana<br />

Predstavitev knjige<br />

Koncert<br />

15<br />

Poletna muzejska noč v<br />

Slovenskem etnografskem muzeju<br />

15<br />

Poletna muzejska noč v<br />

Tehniškem muzeju Slovenije<br />

SOB<br />

18.00<br />

SOB<br />

18.00<br />

Slovenski etnografski muzej,<br />

Metelkova ulica 2, Ljubljana<br />

Tehniški muzej Slovenije,<br />

Bistra 6, Vrhnika<br />

Razstava<br />

Razstava<br />

15<br />

Tistega lepega dne v Podnanosu<br />

z Juretom Počkajem<br />

15<br />

Muzejska noč<br />

v Pokrajinskem muzeju Celje<br />

SOB<br />

21.00<br />

SOB<br />

18.00<br />

Trg pri cerkvi sv. Vida,<br />

Podnanos 48a, Podnanos<br />

Pokrajinski muzej Celje, Trg Celjskih<br />

knezov 8, Celje<br />

Koncert<br />

Razstava<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

63<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

7 6 1 5 8 8 6 23<br />

6 2 9 2 8 6 2 25<br />

3 3 1 7 2 9 2 9<br />

7 8 1 8 3 4 2 25<br />

8 3 2 7 3 2 6 7<br />

2 3 4 6 8 1 7 11<br />

9 9 5 3 9 2 6 16<br />

2 14 17 23 30 22 8<br />

5 2 2 5 5 5 8 14<br />

1 8 9 4 8 9 7 24<br />

2 5 6 9 3 5 6 29<br />

7 2 9 4 2 2 4 15<br />

3 4 7 3 6 5 8 18<br />

8 5 2 5 1 8 2 22<br />

9 9 3 2 9 6 8 18<br />

20 30 26 19 12 20 13<br />

7 6 1 5 8 8 6<br />

6 2 9 2 8 6 2<br />

3 3 1 7 2 9 2<br />

7 8 1 8 3 4 2<br />

8 3 2 7 3 2 6<br />

2 3 4 6 8 1 7<br />

9 9 5 3 9 2 6<br />

5 2 2 5 5 5 8<br />

1 8 9 4 8 9 7<br />

2 5 6 9 3 5 6<br />

7 2 9 4 2 2 4<br />

3 4 7 3 6 5 8<br />

8 5 2 5 1 8 2<br />

9 9 3 2 9 6 8<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

64 KRIŽANKA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Peter pride iz šole: "'Očka, očka! Zate<br />

imam dobro novico!''<br />

Očka: ''Res? Kakšno pa?''<br />

Peter: ''Obljubil si, da mi daš 10 €, če<br />

pri matematiki dobim vsaj 3. Torej,<br />

prihranil si 10 €!"<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024<br />

T R I S T R A M<br />

R A Z P R A V A<br />

I Z S L E D E K<br />

S P L A V I L O<br />

T R E V E R I S<br />

R A D I R K A<br />

A V E L I A N<br />

M A K O S<br />

Rešitev križanke (vodoravno): Chopin, rolada, Oregon,<br />

Nin, La, Izak, Dino, osa, Krasji vrh, nasek, raketomet, tkivo,<br />

Adam, Neža Maurer, miner, Sn, Als, RD, pot, Dani, Natan,<br />

genocid, Ilir, garač, Sara, keks, okulist, ST, Ledine, Ika,<br />

Trajan, bar. Glavno geslo: Vas pod Krnom.<br />

SEM PRAVO SLOVENSKO DEKLE!<br />

REŠITVE:<br />

Skrita pesem:<br />

SEM DEKLICA MLADA VESELA,

LLLLL+<br />

65<br />

SKRITA PESEM<br />

SEME DEKA LISCA MULA<br />

DAVEK SELMA SREM POR<br />

DAVOS LOVEC NOS<br />

KODER KLEN<br />

,<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

Tu boste prebrali začetek lepe slovenske<br />

ljudske pesmi. Jo znate zapeti? (jp)<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

KOMBINACIJSKI<br />

MAGIČNI KVADRAT<br />

AVELIAN IZSLEDEK MAKOS<br />

RADIRKA SPLAVILO<br />

TRISTRAM TREVERIS<br />

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,<br />

vodoravno in navpično. Ko boste vpisali vse,<br />

se vam bo prikazala beseda, ki je ni na spisku.<br />

Le na polju, kjer se križa sama s seboj,<br />

vpišite pravo črko.<br />

V liku je pet črnih polj. (jp)<br />

<strong>152</strong> 13. 6. 2024

PONOČI SE SVET<br />

VEDNO ZDI TAKO VELIK<br />

IN STRAŠLJIV, JAZ PA<br />

SE VEDNO ZDIM TAKO<br />

MAJHEN.<br />

DOBRI STARI<br />

HOBBES. KAKŠEN<br />

PRIJATELJ.<br />

RAD BI<br />

ZASPAL, DA<br />

BO KMALU<br />

JUTRO.<br />

VZDIHHHH..<br />

STVARI NIKOLI NISO TAKO<br />

STRAŠLJIVE, KO IMAŠ<br />

NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA.<br />

NE MOREM<br />

SPATI.<br />

POGLEJ HOBBESA.<br />

ON SPI.<br />

MISLIM, DA JE NOČ TEMNA<br />

ZATO, DA SI LAHKO SVOJE<br />

STRAHOVE PREDSTAVLJAŠ BREZ<br />

DISTRAKCIJ.<br />

HE HE HE … KO SPI, JE TAKO<br />

SMEŠEN. TIGRI<br />

ZAPREJO OČI TAKO<br />

TESNO. ME ZANIMA,<br />

O ČEM SANJA.

Mi vemo, da je <strong>Domovina</strong><br />

VREDNA svojega denarja.<br />

Prepričajte se TUDI VI!<br />

Naročite 3 brezplačne:<br />

ogledne izvode<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

<strong>Domovina</strong> je odlična zato,<br />

ker ima izvrstne strokovne članke<br />

in je novinarsko uravnotežena.<br />

Ivan Sivec, pisatelj<br />

• Preverjene informacije, kaj se v resnici<br />

dogaja doma in po svetu.<br />

• Dostop do člankov novinarske ekipe,<br />

ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak ostaja<br />

zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Dostop do ekskluzivnih člankov, intervjujev in oddaj,<br />

ki so na voljo samo naročnikom.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

Pridružite se<br />

ŠIROKEMU<br />

krogu bralcev,<br />

KI CENIJO:<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

Všeč mi je to, da ni tem,<br />

ki bi se jih uredništvo<br />

Domovine izogibalo.<br />

Rado Pezdir<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

159<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!