Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
6. 6. 2024<br />
Kanada:<br />
izkušnje z evtanazijo<br />
24<br />
Kaj prinaša<br />
Mobing v domu<br />
davčna reforma? 28 upokojencev 38<br />
ZA KAKŠNO EVROPO<br />
3,95 €<br />
BOMO VOLILI?<br />
12<br />
<strong>151</strong>
BRUSELJ, se slišimo?<br />
UVODNIK<br />
3<br />
Javnomnenjski voditelji in politiki<br />
na levem polu nas svarijo, da<br />
je treba na volitvah za Evropski<br />
parlament na vsak način preprečiti,<br />
da bi »skrajna desnica« igrala<br />
odločujočo vlogo pri nadaljnji politiki<br />
Evropske unije, češ da bi to lahko prineslo<br />
celo njen konec. A težava EU niso<br />
stranke, združene pod okriljem Evropskih<br />
konservativcev in reformistov<br />
(ECR), katerih najbolj vidna predstavnica<br />
je italijanska premierka Giorgia<br />
Meloni s svojo stranko Bratje Italije. Po<br />
volitvah se bo tej skupini pridružil tudi<br />
Fidesz madžarskega premierja Viktorja<br />
Orbana. Niti niso ključna evropska<br />
težava stranke v skupini Identiteta in<br />
demokracija (identitarci). Identitarci<br />
so nedavno iz svojih vrst v Evropskem<br />
parlamentu izključili vse poslance<br />
nemške AfD, potem ko je eden od slednjih<br />
izjavil, da »nikoli ne bi rekel, da<br />
so vsi, ki so nosili uniformo enot SS-a,<br />
samodejno kriminalci«.<br />
Evropski problem je nesposobnost<br />
strank trenutne neformalne vladajoče<br />
koalicije (Evropske ljudske stranke,<br />
socialistov in demokratov ter liberalcev)<br />
na čelu s predsednico Evropske<br />
komisije Ursulo von der Leyen, da bi<br />
reševale težave Evropejcev, slišale njihove<br />
skrbi in strahove. Vladajoči v EU<br />
so zatajili glede nespametne politike<br />
zelenega prehoda v brezogljično družbo,<br />
ki jo namesto hladnega premisleka<br />
o ravnovesju med skrbjo za okolje in<br />
ohranitvijo konkurenčnosti evropskih<br />
gospodarstev poganja (levičarska)<br />
ideologija. V imenu slednje so recimo<br />
Nemci (odločitev so seveda sprejeli<br />
sami, ni bila na ravni EU) zaprli vse<br />
svoje jedrske elektrarne, kar je posebna<br />
stopnja brezglavosti. Prebivalce po<br />
Evropi skrbi, koliko jih bo zeleni prehod<br />
udaril po denarnicah. <strong>Za</strong>vedajo se,<br />
da ne bodo rešili sveta.<br />
Evropejci prav tako ne kupijo več<br />
mantre, da množice ilegalnih migrantov<br />
ne spreminjajo podobe Evrope, ki<br />
marsikje po videzu in mentaliteti prebivalstva<br />
že bolj spominja na Bližnji<br />
vzhod. Stara celina se dobesedno stara<br />
in nujno potrebuje mlado kri za pogon<br />
svojih gospodarstev, toda ne potrebuje<br />
ilegalnih migracij, ki prinašajo<br />
socialne nomade, nasilje, kriminalne<br />
združbe, diskriminatorni odnos do<br />
Evropski problem je<br />
nesposobnost strank trenutne<br />
neformalne vladajoče<br />
koalicije na čelu z Ursulo<br />
von der Leyen, da bi reševale<br />
težave Evropejcev, slišale<br />
njihove skrbi in strahove.<br />
žensk, radikalni islam. Imenovati ljudi<br />
»skrajni desničarji«, kar praviloma<br />
počnejo osrednji mediji in politiki na<br />
levi, zgolj zato, ker nasprotujejo vsemu<br />
naštetemu, je najboljši recept, da<br />
bo tovrstnih »skrajnih desničarjev« na<br />
volitvah še več.<br />
Evropejce skrbi varnost in energetska,<br />
nepremičninska, prehranska draginja.<br />
Kako bodo delovali zdravstveni<br />
sistemi, pokojninski, s kakšnimi dajatvami<br />
bodo obremenjene<br />
njihove plače. Odmaknjenost<br />
evropskih elit<br />
lepo ponazarja predvolilno dogajanje v<br />
Sloveniji. Novinarji osrednjih medijev<br />
na soočenjih kandidate do onemoglosti<br />
sprašujejo glede (ne)priznanja Palestine.<br />
V vladni koaliciji so se celo sprli<br />
glede časovnice priznanja, pri čemer<br />
jim je v tej luči na nek način nehote<br />
pomagala pobuda SDS za posvetovalni<br />
referendum, ki bo priznanje zamaknila<br />
v čas po volitvah. V Gibanju Svoboda v<br />
makiavelističnem stilu niso imeli niti<br />
najmanjših pomislekov, da bi trpljenje<br />
prebivalstva Gaze zlorabili za poskus<br />
pridobivanja podpore volivcev. To temo<br />
so namenoma pripeljali v osrčje kampanje.<br />
Še prej so to storili s posvetovalnima<br />
referendumoma o legalizaciji<br />
gojenja in posedovanja konoplje (čemur<br />
nasprotuje vsa stroka) ter o pomoči pri<br />
samomoru. Prek svoje posebne enote za<br />
propagandno vojno Nike Kovač in njenih<br />
prijateljic so v ospredje postavili še<br />
vprašanje splava. Kaj vse so pripravljeni<br />
storiti v izogib volilnemu porazu!<br />
Izid volitev je negotov tako na<br />
evropski kot na slovenski ravni. Jasno<br />
je, da bo SDS zmagovalka, ne pa tudi,<br />
ali ji bo uspelo dobiti štiri mandate.<br />
<strong>Za</strong>nimivo bo, kdo izmed kandidatov<br />
SDS bo izvoljen s preferenčnimi glasovi.<br />
Kot kaže, bo Vladimirju Prebiliču<br />
uspel veliki met vstopa na državno<br />
oziroma evropsko politično sceno. Na<br />
meji dobiti ali ne poslanski sedež v<br />
Bruslju je več strank. Povsem gotovo ni<br />
niti to, ali bo Matej Tonin postal evropski<br />
poslanec. Hecno je, kako se skuša<br />
zdaj priključiti vozu SDS in napoveduje<br />
zmago »desnosredinskih strank«. So<br />
mar spet zavezniki?<br />
Morda ne živimo v najboljših časih,<br />
vsekakor pa v zelo zanimivih. <br />
Piše: NENAD GLÜCKS<br />
UREDNIŠTVO<br />
TEDNIKA DOMOVINA<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 <strong>Za</strong> <strong>kakšno</strong><br />
<strong>Evropo</strong><br />
<strong>bomo</strong> <strong>volili</strong>?<br />
Nenad Glücks<br />
16 24<br />
28<br />
38<br />
Peter Gregorčič, kandidat<br />
stranke SLS za evropskega<br />
poslanca: »Večkrat sem rekel,<br />
da prav zeleni uničujejo okolje«<br />
Uredništvo · Intervju<br />
Kanada: grozljive izkušnje<br />
z evtanazijo<br />
Nina Razinger<br />
<strong>Za</strong>pravljena priložnost<br />
finančnega ministra<br />
Boštjančiča<br />
Nenad Glücks<br />
Strahovlada v Domu<br />
starejših občanov Kamnik<br />
Nenad Glücks<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
6. 6. 2024<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>151</strong>, LETNIK 4,<br />
6. junij 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Odgovorni urednik:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tednik@domovina.je)<br />
Izvršna urednica:<br />
ERIKA AŠIČ<br />
Naslovnica:<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Kanada:<br />
Kaj prinaša<br />
Mobing v domu<br />
izkušnje z evtanazijo 24 davčna reforma? 28 upokojencev 38<br />
ZA KAKŠNO EVROPO<br />
BOMO VOLILI?<br />
12<br />
3,95 €<br />
<strong>151</strong><br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Uredniški odbor:<br />
VID SOSIČ,<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Direktor:<br />
MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
<strong>Za</strong>ključek redakcije:<br />
4. junij 2024<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
20<br />
Bo uvedba preferenčnega glasu<br />
vzela moč podeželju?<br />
Luka Svetina<br />
40<br />
»Hamas nas psihično uničuje, nočejo nam<br />
povedati, ali so naši dragi živi ali mrtvi«<br />
Luka Svetina<br />
51<br />
Kako se na naraven način<br />
znebiti polžev na vrtu<br />
Nina Razinger<br />
56<br />
Globoko zlorabljeni Kajuh<br />
Ivan Sivec<br />
32<br />
Obetajo se nove obremenitve<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
44<br />
Bo predsednik uprave RTV<br />
končal na cesti?<br />
Nika Zupanc - Komentar<br />
54<br />
Kandidati evropskih volitev<br />
o dostopnosti pornografskih vsebin<br />
za otroke<br />
Benjamin Tomažič<br />
60<br />
Češnjev štrudelj<br />
Selma Bizjak<br />
3 Bruselj, se slišimo?<br />
Nenad Glücks · Uvodnik<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
23 Dvoživka Keber in evtanazija<br />
dr. Stane Repše<br />
31 Slovenski narobe svet ali zakaj smo,<br />
kjer pač smo<br />
Teo Petrovič Presetnik · Komentar<br />
34 Računalniki: namesto da bi jih uporabljali<br />
na osnovnih šolah, se na njih nabira prah<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
36 Krasni novi svet<br />
Jan Zobec · Komentar<br />
43 Ne čakaj na Robija – pokliči Tino<br />
Aljuš Pertinač · Kolumna<br />
46 V <strong>Za</strong>grebu klavrno propadla,<br />
zdaj bi po kulturi »harala« doma<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
47 Med(ijski) sosedi<br />
48 Ta presneti »če«<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
49 Enaki vatli za vse<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
50 Protokolarni mimohod<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
52 Tudi v Sloveniji imajo posamezniki<br />
doma medvede<br />
Simona Košir<br />
58 Dišala je po kamilicah<br />
Marjan Škvarč<br />
59 Prerok<br />
dr. Andraž Arko<br />
56 Filmski kažipot<br />
61 Koledar dogodkov<br />
62 Sudokuja, vsotnici<br />
63 <strong>Za</strong>dnja plat<br />
64 Križanka<br />
65 Razvedrilo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
Po razrešitvi Zvezdana Martića<br />
je za v. d. predsednice Uprave RTV Slovenija<br />
imenovana Natalija Gorščak.<br />
MENJAVA NA VRHU<br />
RTV SLOVENIJA<br />
Svet Radiotelevizije Slovenija je razrešil<br />
dosedanjega predsednika Uprave RTV<br />
Slovenija Zvezdana Martića, ki je pred tem<br />
podal odstopno izjavo. Ob tem so za v. d.<br />
predsednice Uprave RTV Slovenija imenovali<br />
Natalijo Gorščak, ki bo mesto zasedala<br />
največ šest mesecev. Gorščakova je sicer<br />
nekdanja direktorica Televizije Slovenija in<br />
je bila leta 2021, kot je odločilo Višje delovno<br />
sodišče v Ljubljani, razrešena nezakonito.<br />
V svojem delu se bo osredotočila na skrb<br />
za tekoče posle, analizo stanja, vključno s<br />
posledicami povišanja plač iz stavkovnega<br />
sporazuma na finančno situacijo zavoda,<br />
izhodišča za Programsko-produkcijski načrt<br />
za prihodnje leto in na pripravo koledarja<br />
obveznosti po enotah do konca leta, je<br />
dejala v svojem govoru pred svetniki.<br />
PRITISKI NA NOVINARKO<br />
ROSVITO PESEK<br />
Barbara Brezavšček Stegeman, predstavnica<br />
zaposlenih v Svetu Radiotelevizije Slovenija<br />
(RTVS), je po intervjuju z ministrico<br />
za kulturo Asto Vrečko v oddaji Odmevi<br />
na Televiziji Slovenija voditeljici Rosviti<br />
Pesek očitala neprofesionalnost, kršenje<br />
novinarske etike in poklicnih standardov.<br />
»Vsebinsko za svoje vodenje pogovorov<br />
v Odmevih odgovarjam izključno Varuhu<br />
pravic gledalcev in poslušalcev, nadrejenemu<br />
odgovornemu uredniku informativnega<br />
programa, uredniku dnevnoinformativnega<br />
programa in uredniku oddaje<br />
Odmevi. Vam kot članici Sveta RTVS pa<br />
zakonodaja jasno prepoveduje kakršnokoli<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
izrekanje o programu oziroma oddajah,« je<br />
v odgovoru na pismo zapisala Pesek. <strong>Za</strong>pis,<br />
ki ga je delila tudi na družbenem omrežju<br />
X, voditeljica razume kot »nedopusten<br />
pritisk« na njeno delo. Sprašuje se tudi, ali<br />
je svetnici še mesto v Svetu RTV Slovenija.<br />
SDS PREDLAGA<br />
REFERENDUM O PALESTINI<br />
SDS je predlagala posvetovalni referendum<br />
o priznanju Palestine, potem ko je odbor<br />
državnega zbora za zunanjo politiko podprl<br />
predlog vlade za priznanje neodvisnosti<br />
in suverenosti omenjenega ozemlja. SDS<br />
je glasoval proti, predsednik stranke Janez<br />
Janša pa je presodil, da priznanje Palestine<br />
dolgoročno škoduje slovenskim interesom.<br />
V NSi-ju sklepa niso podprli, a mu<br />
tudi niso nasprotovali.<br />
Državni zbor bi moral o priznanju Palestine<br />
sicer odločati na torkovi seji, a je skupina<br />
Matija Sušnik/DZ<br />
Vid Rotar/mediaspeed.net<br />
poslancev SDS s prvo podpisano Jelko Godec<br />
vložila zahtevo za posvetovalni referendum,<br />
v obrazložitvi pa med drugim zapisala,<br />
da vlada s sklepom za priznanje Palestine<br />
povzroča dolgoročno škodo Sloveniji, saj<br />
daje podporo teroristični organizaciji Hamas.<br />
Glede na predlog bi se referendumsko<br />
vprašanje glasilo: »Ali ste za to, da Državni<br />
zbor RS sprejme sklep o priznanju neodvisnosti<br />
in suverenosti Države Palestine?«<br />
Koalicija je bila kritična do predloga in<br />
ponovila, da bi Slovenija s priznanjem Palestine<br />
prispevala k miru v Gazi.<br />
BIDNOV PREDLOG<br />
(ŠE) BREZ IZRAELSKE<br />
PRIVOLITVE<br />
<strong>Za</strong> izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja<br />
je načrt predsednika ZDA Bidna<br />
za prekinitev ognja na območju Gaze in<br />
izpustitev talcev nepopoln, je sporočil<br />
tiskovni predstavnik izraelske vlade David<br />
Mencer. Netanjahu je ocenil, da bi vojno<br />
ustavili s ciljem vrnitve talcev, nato pa bi<br />
potekali novi pogovori o načinih za dosego<br />
izraelskega uradnega cilja vojne, to je<br />
uničenja palestinskega gibanja Hamas. V<br />
Netanjahujevem uradu so tako zanikali, da<br />
bi Izrael privolil v prekinitev ognja, ne da bi<br />
bili pred tem izpolnjeni njegovi pogoji, kot<br />
so to trdili viri v ZDA.<br />
Spomnimo se. Izraelska ministra za finance<br />
in nacionalno varnost, Bezalel Smotrič in<br />
Itamar Ben-Gvir, sta v soboto zagrozila z<br />
odstopom in razpadom vladajoče koalicije,<br />
če bi Netanjahu sprejel Bidnov predlog.<br />
Oba sta presodila, da bi sprejetje predloga<br />
pomenilo opustitev začrtanega cilja o<br />
SDS je predlagala referendum<br />
o priznanju Palestine.
PREGLED TEDNA<br />
7<br />
PROFIMEDIA<br />
uničenju Hamasa. Vodja izraelske opozicije<br />
Jair Lapid pa je menil, da Bidnovega<br />
predloga ne gre ignorirati in Netanjahuju<br />
obljubil podporo, če bi njegovi skrajno<br />
desni koalicijski partnerji odšli iz vlade. Teroristična<br />
organizacija Hamas sicer Bidnov<br />
predlog podpira.<br />
LUKA DONČIĆ V FINALU<br />
AMERIŠKE LIGE NBA<br />
Košarkarji Dallas Mavericks, za katere igra<br />
slovenski košarkar Luka Dončić, so se s<br />
skupnim izidom 4:1 v zmagah uvrstili v finale<br />
lige NBA. Na peti tekmi finala zahodne<br />
konference so s 124:103 ugnali Minnesoto<br />
Timberwolves. Luka Dončić je že v uvodni<br />
četrtini dosegel 20 točk. Slovenec si je s<br />
svojimi predstavami prislužil tudi priznanje<br />
za najkoristnejšega košarkarja konferenčnega<br />
finala zahoda in tako v svoje roke<br />
prijel lovoriko, poimenovano po legendarnemu<br />
Magicu Johnsonu.<br />
»Nisem še dojel, da smo se prebili v finale.<br />
To je res neverjetno. Zdaj moramo uživati,<br />
vsi pa se zavedamo, da potrebujemo še<br />
štiri zmage do naslova. <strong>Za</strong>vedal sem se, da<br />
moram zadeti mete v prvi četrtini, potem<br />
pa me bodo podvajali in bodo imeli drugi<br />
ogromno prostora,« je povedal Dončić po<br />
tekmi. Dallasov nasprotnik v velikem finalu<br />
bo zmagovalec ameriškega »vzhoda«,<br />
ekipa Bostona.<br />
POMILOSTITEV KATA-<br />
LONSKIH »SEPARATISTOV«<br />
Španski parlament, v katerem imajo večino<br />
socialisti, je potrdil kontroverzni zakon o<br />
pomilostitvi katalonskih separatistov, ki jih<br />
sicer preganjajo zaradi poskusa odcepitve<br />
Katalonije leta 2017. V 350-članskem spodnjem<br />
domu parlamenta v Madridu je bil<br />
zakon podprt s tesno večino 177 poslancev,<br />
172 pa jih je bilo proti. <strong>Za</strong>kon je spodnji dom<br />
s tesno večino sicer sprejel že marca, a je<br />
nato zgornji dom oz. senat, kjer ima opozicija<br />
večino, nanj simbolično izglasoval veto<br />
in ga vrnil v obravnavo. Sprejetje zakona<br />
sta v zameno za podporo Sanchezovi vladi<br />
zahtevali stranki Skupaj za Katalonijo (Junts)<br />
in Katalonska republikanska levica (ERC).<br />
Njuna podpora je premierju iz vrst vladajočih<br />
socialistov (PSOE) po lanskih volitvah<br />
zagotovila nov mandat.<br />
USTAVNO SODIŠČE<br />
VRAČA TITOVO CESTO<br />
Ustavno sodišče je odpravilo odlok Občine<br />
Radenci o imenovanju ulic, trgov in naselij,<br />
s katerimi je ta Titovo cesto preimenovala<br />
v Cesto osamosvojitve Slovenije. Župan<br />
Srdjan Živulović/BOBO<br />
Luka Dončić si je prislužil<br />
priznanje za najkoristnejšega<br />
košarkarja konferenčnega<br />
finala zahoda.<br />
Sage o Titovi cesti v Radencih še ni konec.<br />
Roman Leljak je namreč predpis objavil<br />
prehitro, ugotavlja sodišče. Pobudniki<br />
ustavne presoje so občini med drugim<br />
očitali, da je bil odlok že drugič sprejet<br />
nezakonito, ker je bil sprejet po skrajšanem<br />
postopku. Ustavno sodišče ob tem<br />
opozarja, da je spoštovanje sodnih odločb,<br />
tudi odločb ustavnega sodišča, »eden<br />
temeljnih postulatov pravne države in srž<br />
ustavne demokracije«.<br />
Prvič je občinski svet cesto preimenoval<br />
28. maja 2020, sledila je pobuda za razpis<br />
referenduma, ki pa ga na koncu ni bilo.<br />
Naslednjič so jo preimenovali s spremembo<br />
odloka 29. decembra istega leta, vendar<br />
pa so Civilna pobuda Radenci in štirje<br />
občinski svetniki na ustavno sodišče vložili<br />
zahtevo za oceno ustavnosti novele odloka<br />
o preimenovanju ceste.<br />
DESNICA SE KREPI<br />
V NEMČIJI IN ITALIJI<br />
Nemška stranka Alternativa za Nemčijo<br />
(AfD), ki jo mediji uvrščajo med skrajno<br />
desnico, kljub nedavnim škandalom, v katere<br />
se je zapletla, ostaja na drugem mestu<br />
po priljubljenosti, kažejo rezultati nove<br />
raziskave, objavljene teden dni pred evropskimi<br />
volitvami. AfD bi prejel 16 odstotkov<br />
glasov in bi se uvrstil na drugo mesto za<br />
krščanskimi demokrati (CDU/CSU), ki<br />
bi jih podprlo 29 odstotkov Nemcev. Na<br />
tretjem mestu bi bili socialdemokrati (SPD)<br />
kanclerja Olafa Scholza s 14 odstotki glasov.<br />
Tudi v Italiji se na Evropskih volitvah<br />
nasmiha zmaga desnici. Ankete kažejo na<br />
krepitev stranke Giorgie Meloni na račun<br />
koalicijskih partneric. Bratje Italije lahko<br />
računajo na 27 odstotkov glasov, Tajanijeva<br />
Naprej, Italija na slabih devet, nekaj manj<br />
pa Salvinijeva Liga.<br />
<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
8 FOTO TEDNA<br />
Deseta kolesarska dirka<br />
Red Bull GONI PONY<br />
čez prelaz Vršič (1.611 m)<br />
Klara Bokan Mrak/BOBO
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Javno nastopanje balkan style. (Izražanje dominance<br />
z roko.)<br />
#nesprejemljivo #GovoricaTelesa<br />
Čivk tedna<br />
Aljuš Pertinač @Pertinacal<br />
Drži kot pribito. Vsak lahko izrazi svoje<br />
mnenje. Potem pa, govorim iz lastne izkušnje,<br />
faše postopek in globo AKOS, prekrškovni<br />
postopek policije in nenazadnje<br />
še nepravnomočno kazensko ovadbo za<br />
dogodek izpred 14 let. Izražanje mnenj ni<br />
problem, problem je to, kar sledi.<br />
Vlada Republike Slovenije<br />
@vladaRS<br />
Federico V. Potočnik @FVPotocnik<br />
Pač ni nas dovolj. In danes je odšla še ena specialistka.<br />
Golob je kot Neron, ki požiga Slovenijo. Z<br />
vsako njegovo »revolucijo« je slabše. Že zmanjkuje<br />
strok znotraj bolnišnic, ker je toliko odhodov.<br />
Zdravstveni sistem ne zdrži še dveh let teh norcev.<br />
Premier dr. Robert Golob:<br />
Naša glavna zaveza je bila, da<br />
<strong>bomo</strong> normalizirali delovanje<br />
Slovenije v dveh mandatih.<br />
V Sloveniji danes lahko vsak<br />
izraža svoje mnenje, kar pod<br />
prejšnjo vlado ni bilo mogoče.<br />
Janez Janša @JJansaSDS<br />
Hm? Ali kdo ve, kaj je to podnebno pravična<br />
družba? Isto podnebje za vse, ne samo za peščico?<br />
#koloradskihrošč<br />
Igor Pirkovič @IPirkovic<br />
Ronam Lodenc @romandolenc<br />
Danes je druga obletnica smrti »nikogaršnjega<br />
sina«. Odločno je znal reči NE vsem trem nedavnim<br />
totalitarizmom, zato ga oblastniki niso marali. V<br />
Delu so ob njegovi smrti zapisali: »Bil je vest slovenskega<br />
naroda.« Nacionalno identiteto je videl<br />
kot dobrobit, male narode kot kvas.<br />
Peter Gregorčič @PeterGregorcic<br />
Evropa je v zadnjem petletnem obdobju zašla:<br />
• na področju nezakonitih migracij vlada kaos<br />
zaradi politike odprtih meja;<br />
• kmetje protestirajo;<br />
• naše gospodarstvo se šibi.<br />
To moramo spremeniti.<br />
Soočenje: https://t.co/y1VphZmuNY<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Tako se ozavešča potrošnike.<br />
Jaka Šoba @surfon<br />
Kako pa kaj vaše jutro?<br />
Jože P. Damijan @jdamijan<br />
Linekerjeva definicija nogometa je potrebna resne<br />
revizije. V definiciji »Nogomet je preprosta igra.<br />
Dvaindvajset moških se podi za žogo 90 minut in<br />
na koncu vedno zmagajo Nemci« je treba besedico<br />
»Nemci« zamenjati z »Real Madrid«.<br />
Igor Muzevic @igor_muzevic<br />
Referendum o evtanaziji bo žal odločen zgolj na<br />
podlagi množice individualnih presoj dileme neumirajočih<br />
posameznikov, ali v obdobju umiranja<br />
svetost življenja prevlada nad pravico do odločanja<br />
o lastni usodi. To je sicer pomembna dilema, ampak<br />
nikakor se ne bi smeli zadovoljiti zgolj z odgovorom<br />
na to vprašanje. Ker tudi sprejem zakonodaje<br />
nikakor ne odgovarja samo na to vprašanje.<br />
Možnost evtanazije ne zadeva samo posameznika,<br />
ki bo glasoval o tem. <strong>Za</strong>deva družbo kot celoto in<br />
druge posameznike, ki živijo v povsem drugačnih<br />
življenjskih okoliščinah. Okoliščinah, ki so marsikomu<br />
nepredstavljive. Zdravniki nadpovprečno<br />
nasprotujemo sprejemu zakona, ker tudi nadpovprečno<br />
pogosto vidimo raznolikost družinske<br />
dinamike in vplivov okolice v času umiranja posameznika.<br />
In ti vplivi niso vedno takšni, kot si sami<br />
predstavljamo. <strong>Za</strong>to se je pametno zavedati, da na<br />
referendumu ne odločamo zgolj o sebi in svojih<br />
bližnjih, ampak tudi o drugih in njihovih bližnjih. In<br />
možnost evtanazije marsikomu med njimi odpira<br />
neke povsem druge moralne dimenzije, kot nam<br />
osebno. Naša osebna korist lahko nekomu drugemu<br />
prinese nepopravljivo škodo. Tudi če se tega ne<br />
zavedamo. Pomislimo tudi na to.<br />
Sergij @2021m2021<br />
Na mladih svet stoji in v tem duhu je Golobova<br />
vlada priznala Palestino.<br />
Dajmo tem mladim možnost, da odrastejo v<br />
prave teroriste in naredijo nov 7. oktober morda<br />
na Dolenjskem ali v Beli krajini.<br />
<strong>Za</strong>hodni breg, sinoči:<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
BOJ ZA<br />
EVROPO<br />
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
<strong>Za</strong> <strong>kakšno</strong> <strong>Evropo</strong> <strong>bomo</strong> VOLILI?<br />
Volitve v Evropski parlament bodo potekale med 6. in 9. junijem 2024. Volivci <strong>bomo</strong> v Sloveniji<br />
iz<strong>volili</strong> devet poslancev, enega več kot leta 2019. Najvidnejšim strankam opozicije in vlade smo postavili<br />
nekatera ključna vprašanja naših državljanov. Z odgovori so se odzvale stranke SDS, NSi, SLS in SD.<br />
Vladnima strankama Svoboda in Levica se na vprašanja državljanov ni zdelo vredno odgovarjati.<br />
UREDNIŠTVO<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Podpirate politiko nižanja davkov?<br />
Če da, katerih (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb,<br />
davek na dodano vrednost, trošarine)?<br />
Da, podpiramo. Z nižjimi davki bi razbremenili državljane, predvsem tiste, ki imajo<br />
najnižje prihodke, hkrati pa bi s tem spodbudili tudi potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo<br />
na gospodarsko rast ter konkurenčnost in s tem v končni fazi tudi na prihodke<br />
v državni proračun. <strong>Za</strong> nova podjetja naš program predvideva možnost davčnih počitnic<br />
za prva tri leta delovanja.<br />
Podpirate politiko razbremenjevanja stroškov dela<br />
(in posledično zagotavljanja večje konkurenčnosti podjetij)?<br />
Seveda, predlagamo tudi socialno kapico in dodatno znižanje stroškov dela.<br />
Podpirate stavkovne zahteve zdravnikov?<br />
Od začetka stavke pozivamo vlado, da z zdravniki čim prej dosežejo dogovor in da se v<br />
dobro pacientov stavka zaključi. Med stavko se pojavlja tudi vse več pavšalnih in lažnih<br />
navedb glede zdravnikov, priča smo celo sovražnemu govoru. To je neodgovorno.<br />
• Znižanje davkov<br />
• Razbremenitev stroškov dela<br />
• Stavkovne zahteve zdravnikov<br />
• Gradnja jedrske elektrarne<br />
Preferirate javne ali zasebne izvajalce zdravstvenih storitev?<br />
V SDS zagovarjamo načelo, da denar sledi bolniku. V SDS dopuščamo, da zdravniki,<br />
ki delajo v javnem zavodu, delajo tudi pri zasebniku, vendar mora biti sistem urejen<br />
in pravila jasna. SDS meni, da mora biti delo zdravnikov organizirano na način, ki<br />
bo zagotavljal največjo korist za bolnike.<br />
Podpirate uporabo konoplje v zasebne namene?<br />
Ne. Verjamemo stroki, ki pravi, da kajenje marihuane slabo vpliva na spomin, povečuje<br />
duševne motnje in negativno vpliva na razvoj možganov.<br />
• Uporaba konoplje<br />
v zasebne namene<br />
• Uvedba evtanazije<br />
Se strinjate z uvedbo evtanazije?<br />
Ne. Evtanazija je proti našim moralnim načelom. Je napačno sporočilo naši družbi in<br />
dopušča veliko možnosti za zlorabo. Menimo, da bi morali okrepiti paliativno oskrbo in<br />
spodbujati družbo k zavedanju, da so starejši del našega življenja in si zaslužijo najboljšo<br />
oskrbo tudi takrat, ko sami ne zmorejo več skrbeti zase.<br />
Podpirate gradnjo jedrske elektrarne za zagotavljanje bodoče<br />
(stabilne) preskrbe z električno energijo?<br />
Podpiramo, brez jedrske energije bo prehod v brezogljično družbo težji in dražji. Potrebujemo<br />
stabilen, stalen in zeleni vir energije. Jedrsko energijo potrebujemo, če želimo<br />
ohraniti gospodarsko rast in konkurenčnost slovenskega gospodarstva.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Podpirate politiko nižanja davkov?<br />
Če da, katerih (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb,<br />
davek na dodano vrednost, trošarine)?<br />
Da. V času naše vlade smo z razbremenitvijo dohodnine vsem, ki delajo, dvignili plače.<br />
Delo se mora splačati in ljudem mora od njihovega dela v žepu ostati več. V NSi obžalujemo,<br />
da je Golobova vlada te pozitivne spremembe ustavila. V NSi podpiramo znižanje davka od<br />
dohodka pravnih oseb, saj je naše poslovno okolje nekonkurenčno – države v naši neposredni<br />
soseščini imajo nižje davčne obremenitve za podjetja (Hrvaška, Srbija, Madžarska).<br />
Podpirate politiko razbremenjevanja stroškov dela<br />
(in posledično zagotavljanja večje konkurenčnosti podjetij)?<br />
Da. Ključen problem Slovenije so visoki stroški dela, zato je treba plače nujno razbremeniti.<br />
Kljub obljubam Golobove vlade prvi paket davčnih reform ne vključuje<br />
znižanja stroškov dela. V NSi opozarjamo, da je nujna tudi uvedba razvojne kapice,<br />
da lahko podjetja pritegnejo visokokvalificirane kadre (inženirje, razvojnike).<br />
Samo z dodano vrednostjo in spodbujanjem dela se lahko zagotovi blaginja.<br />
• Znižanje davkov<br />
• Razbremenitev stroškov dela<br />
• Stavkovne zahteve zdravnikov<br />
• Gradnja jedrske elektrarne<br />
• Uporaba konoplje<br />
v zasebne namene<br />
• Uvedba evtanazije<br />
Podpirate stavkovne zahteve zdravnikov?<br />
Da. Golobova vlada želi čakalne vrste v zdravstvu skrajšati, tako da bi zdravnikom prepovedala,<br />
da delajo. Gre za popolnoma napačno politiko. Po mnenju NSi je ključ v ustvarjanju<br />
dobrih pogojev za učinkovito delo zdravnikov in celotnega zdravstvenega osebja.<br />
Preferirate javne ali zasebne izvajalce zdravstvenih storitev?<br />
V NSi podpiramo javno zdravstvo po zgledu razvitih evropskih držav. Bolnika se<br />
mora postaviti v središče. Denar sledi bolniku: posameznik lahko zdravstveno storitev<br />
opravi pri kateremkoli izvajalcu. Storitve ne plača iz svojega žepa, ampak jo<br />
plača zavarovalnica, pri kateri je posameznik zavarovan.<br />
Podpirate uporabo konoplje v zasebne namene?<br />
Ne. V NSi nasprotujemo legalizaciji marihuane za osebno uporabo; pri tem sledimo<br />
stališču medicinske stroke. Legalizacija uporabo marihuane poveča, kar je povezano<br />
z velikimi negativnimi učinki na javno zdravje.<br />
Se strinjate z uvedbo evtanazije?<br />
Ne. Proti evtanaziji se je jasno postavila celotna zdravstvena stroka, saj evtanazija nasprotuje<br />
temeljnim postulatom medicinske etike: zdravnik je za to, da zdravi, ne da ubija. V državah,<br />
kjer je uvedena evtanazija, pa poročajo o problemu zlorab, ki se mu ni moč izogniti.<br />
Podpirate gradnjo jedrske elektrarne za zagotavljanje bodoče<br />
(stabilne) preskrbe z električno energijo?<br />
Da. Izpuste CO2 lahko zmanjšamo samo z jedrsko energijo in resno energetsko politiko,<br />
nikakor pa ne z zelenim aktivizmom. Sončna in vetrna energija ne bosta dovolj,<br />
potrebujemo stabilne energetske vire. V NSi pa nas najbolj skrbijo težnje vlade<br />
Roberta Goloba po privatizaciji slovenske energetike, ki jih moramo ustaviti.<br />
ZAVAJAJOČE IME STRANKE NIČ OD TEGA<br />
Komentar: Luka Svetina<br />
V nedeljo, 9. junija, bodo državljanke in<br />
državljani na volitvah v Evropski parlament<br />
izbirali med enajstimi strankami. Ob tem velja<br />
dodatna previdnost, saj bodo pod zadnjo zaporedno<br />
številko 11 našli napis »Nič od tega«.<br />
To ne pomeni, da Državna volilna komisija<br />
letos državljankam in državljanom ponuja<br />
možnost, da izrazijo svoje nezadovoljstvo<br />
nad ponujenimi možnostmi in da s tem, ko bi<br />
obkrožili »Nič od tega«, svojega glasu ne bi<br />
namenili nikomur. Ravno nasprotno; svoj glas<br />
bi podarili novi politični stranki, ki je ustanovljena<br />
kot parodija, nosilka njene evropske<br />
liste pa je nekdanja kontroverzna poslanka<br />
stranke Levica Violeta Tomić. Stranka se<br />
opredeljuje kot »začetnica ničodtegaizma in<br />
stranka, prilagojena vsakomur«. Predstavniki<br />
stranke Nič od tega obljubljajo legalizacijo<br />
korupcije, zmago na Evroviziji, brezplačne<br />
toplice in neizmerno srečo. Na družbenih<br />
omrežjih objavljajo satirična stališča, kot so<br />
legalizacija korupcije, ukinitev ponedeljkov,<br />
preimenovanje sodišč v farso in tako dalje.<br />
Skratka, pred evropskimi volitvami, ki bodo<br />
usodno zaznamovale našo skupno prihodnost<br />
v naslednjem petletnem mandatu, precej<br />
neodgovorno početje. Če vas torej nobena<br />
od strank, ki bodo na volilnih lističih, ne prepriča,<br />
še enkrat premislite, kaj je manj slaba<br />
možnost. Obkrožiti »Nič od tega« je namreč,<br />
če svoje življenje jemljete resno, bržkone vaša<br />
najslabša možnost.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
Podpirate politiko nižanja davkov?<br />
Če da, katerih (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb,<br />
davek na dodano vrednost, trošarine)?<br />
Da. Vsako delo mora biti cenjeno. V primerjavi s sorodnimi državami imamo zelo<br />
visoke stopnje davka na dohodek fizičnih oseb, katerih dohodki presegajo povprečno<br />
plačo. S tako obdavčitvijo je Slovenija izrazito nenaklonjena srednjemu razredu,<br />
čeprav je razvoj vsake družbe najbolj odvisen prav od srednjega razreda. <strong>Za</strong>radi premajhne<br />
motivacije aktivnega prebivalstva se tudi bolj zadolžujemo in imamo nižje<br />
plače (v 1. dohodninskem razredu je skoraj en milijon prebivalcev). S prilagoditvijo<br />
razredov dohodninske lestvice in z zmanjšanjem obremenitev lahko naredimo sistem<br />
hkrati bolj transparenten in stimulativen. Skupaj z gospodarstvom smo aktivno<br />
politiko nižanja davkov v SLS v preteklosti že podprli s peticijo nizjidavki.si.<br />
• Znižanje davkov<br />
• Razbremenitev stroškov dela<br />
• Stavkovne zahteve zdravnikov<br />
• Gradnja jedrske elektrarne<br />
• Uporaba konoplje<br />
v zasebne namene<br />
• Uvedba evtanazije<br />
Podpirate politiko razbremenjevanja stroškov dela<br />
(in posledično zagotavljanja večje konkurenčnosti podjetij)?<br />
Da. Slovenija lahko zagotavlja blaginjo, samo če bo dvignila rast produktivnosti.<br />
Usmeriti bi se morali v investicije v umetno inteligenco, raziskave, inovacije. Novoimenovani<br />
strateški svet za gospodarstvo pod vodstvom dr. Aleša Štrancarja je<br />
že napovedal uvedbo spodbud za podjetja, ki delujejo v ključnih 43 svetovnih tehnoloških<br />
panogah. Poleg vzpostavitve bolj stimulativnega davčnega okolja (in razbremenitve<br />
stroškov dela) je nujno vzpostaviti tudi ničelno toleranco do korupcije.<br />
Podpirate stavkovne zahteve zdravnikov?<br />
Da. Dejstvo je, da trenutno zdravniki najglasneje opozarjajo na nevarnosti kadrovske<br />
in finančne podhranjenosti javnega zdravstvenega sistema. Če <strong>bomo</strong> vztrajali<br />
na trenutni poti, <strong>bomo</strong> imeli v prihodnosti javno zdravstvo, ki bo tako finančno<br />
kot kadrovsko zelo šibko, in vzporedni zasebni, samoplačniški sistem. <strong>Za</strong> večino<br />
prebivalcev bo tak sistem slabše dostopen, saj bo dražji. <strong>Za</strong>radi pomanjkanja kadra<br />
moramo najti rešitev, kako v sistem vključiti vse, ki želijo delati. Prvi korak k transparentnosti<br />
je lahko uvedba sistema individualnih pogodb.<br />
Preferirate javne ali zasebne izvajalce zdravstvenih storitev?<br />
Bolnika ne zanima, kako bo prišel do zdravja, ampak da si ga najhitreje povrne. Najučinkovitejši<br />
sistemi so tisti, ki z najmanj kadra in najmanj stroškov naredijo največ za zdravje<br />
prebivalstva, pri tem pa ostajajo dostopni. To so praviloma sistemi, ki imajo v okviru<br />
javnega zdravstva urejeno in močno osnovno zdravstvo, zasebni sektor pa ga dopolnjuje.<br />
Podpirate uporabo konoplje v zasebne namene?<br />
Ne, saj predlagatelj nikoli ni pojasnil, kako si predstavlja ureditev področja – gremo<br />
v smeri dekriminalizacije ali legalizacije – zato <strong>bomo</strong> glasovali proti. Prav tako se je<br />
treba zavedati, da gre v primeru THC-ja za psihoaktivno snov, ki deluje na možgane<br />
in jih modulira, učinkovina pa se skladišči v našem telesu.<br />
Se strinjate z uvedbo evtanazije?<br />
Ne. Družba mora spodbujati kulturo, v kateri se posamezniki počutijo vredne, razumljene<br />
in podprte v svojih odločitvah. Nesprejemljivo je, da se ob nedelujočem<br />
javnem zdravstvenem sistemu, neurejeni paliativni in dolgotrajni oskrbi kot edina<br />
alternativa ljudem ponuja evtanazija.<br />
Podpirate gradnjo jedrske elektrarne za zagotavljanje bodoče<br />
(stabilne) preskrbe z električno energijo?<br />
Da. Energetska varnost je izjemno pomembna za vse državljane, potrebe po električni<br />
energiji pa se v Evropi in svetu skokovito povečujejo. Če želimo preprečiti<br />
energetsko revščino med ljudmi in propad industrije zaradi predrage cene energije,<br />
moramo v Sloveniji zagotoviti stalen in zanesljiv vir energije. Ker je hidroelektrični<br />
potencial države že v večji meri izkoriščen ter ob dejstvu, da z vetrno in sončno<br />
energijo ne moremo nadomestiti potreb ob načrtovanem zapiranju prvega bloka<br />
jedrske elektrarne v Krškem in šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, je gradnja<br />
novega bloka jedrske elektrarne nujno potrebna.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Podpirate politiko nižanja davkov?<br />
Če da, katerih (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb,<br />
davek na dodano vrednost, trošarine)?<br />
Splošne usmeritve nižanja davkov ne podpiramo. Slovenski davčni sistem potrebuje<br />
predvsem bolj pravično razmerje v obremenitvi dela na eni ter kapitalskih prihodkov<br />
in premoženja na drugi strani.<br />
Podpirate politiko razbremenjevanja stroškov dela<br />
(in posledično zagotavljanja večje konkurenčnosti podjetij)?<br />
Stroški dela so pomemben, nikakor pa ne edini faktor konkurenčnosti podjetij. Pomembno<br />
je predvsem zagotoviti enake pogoje poslovanja in preprečiti vrsto izjem,<br />
ki danes omogočajo svojevrstno nelojalno konkurenco tistim podjetnikom, ki pošteno<br />
nagrajujejo svoje zaposlene.<br />
• Uporaba konoplje<br />
v zasebne namene<br />
• Uvedba evtanazije<br />
• Gradnja jedrske elektrarne<br />
• Znižanje davkov<br />
• Stavkovne zahteve zdravnikov<br />
Podpirate stavkovne zahteve zdravnikov?<br />
Podpiramo izboljšanje delovnih razmer v zdravstvu ter izboljšanje plačnega sistema,<br />
ki bo omogočil pravično nagrajevanje tistih, ki naredijo več. Menimo pa, da bi<br />
zdravniki svoje – v mnogočem upravičene – zahteve lahko uveljavljali na drugačen<br />
način kot s stavko, ki pacientom dodatno otežuje dostop do zdravljenja.<br />
Preferirate javne ali zasebne izvajalce zdravstvenih storitev?<br />
Zdravje in zdravljenje po našem mnenju ne moreta biti tržno blago. <strong>Za</strong>to preferiramo<br />
javne izvajalce, ker so ti edina garancija za dostopnost zdravnika ne glede na finančne<br />
zmožnosti in zahtevnost zdravstvenega stanja posameznika. Velika prednost javnega<br />
zdravstvenega sistema je v dejstvu, da ne izbira pacientov glede na njihovo dobičkonosnost<br />
za izvajalca: tudi danes najzahtevnejše in nujne primere večinoma rešujejo prav javni<br />
izvajalci. Večina trenutnih težav slovenskega zdravstva pa po našem mnenju izvira ravno<br />
iz neenakih obremenitev in plačilnih pogojev v javnem in zasebnem delu zdravstva. V<br />
primeru njihove izenačitve je v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu prostor tudi za<br />
zasebne izvajalce, ki pa ne bi smeli poslovati na profiten način.<br />
Podpirate uporabo konoplje v zasebne namene?<br />
Predvsem podpiramo, da se področje končno uredi tako, da bo poleg medicinske<br />
rabe omogočeno tudi gojenje rastlin in razvoj zdravil v Sloveniji. Nadaljnje politično<br />
omejevanje medicinske uporabe bi bilo po našem mnenju nehumano. Glede<br />
nemedicinske (t. i. osebne) rabe pa smo mnenja, da dosedanja politika prepovedi ne<br />
daje želenih učinkov v smislu zmanjšanja razširjenosti uporabe ali varnosti uporabnikov,<br />
zato je smiselno razmisliti o alternativah.<br />
Se strinjate z uvedbo evtanazije?<br />
Razumemo željo ljudi, ki jih je strah lastne nebogljenosti in trpljenja in ki pravico<br />
do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v primeru nepopravljivega trpljenja<br />
razumejo kot zagotovilo svojega človeškega dostojanstva. Prav tako spoštujemo<br />
mnoge pomisleke, zato je prav, da o tem teče spoštljiva javna razprava, odločitev pa<br />
ima večinsko podporo ljudi.<br />
Podpirate gradnjo jedrske elektrarne za zagotavljanje bodoče<br />
(stabilne) preskrbe z električno energijo?<br />
Da.<br />
SVOBODA IN LEVICA<br />
Enaka vprašanja smo poslali tudi vladnima strankama<br />
Svoboda in Levica. Na vprašanja državljanov se<br />
jima ni zdelo vredno odgovarjati.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
16<br />
INTERVJU<br />
Le nekaj dni nas loči do evropskih volitev,<br />
ki bodo 9. junija 2024. Pogovarjali smo se<br />
z nosilcem liste Slovenske ljudske stranke<br />
za volitve v Evropski parlament, Petrom<br />
Gregorčičem. Je 44-letni doktor fizike, izredni<br />
profesor na Fakulteti za strojništvo, oče štirih<br />
otrok in kot ljubitelj kolesarjenja tudi podpredsednik<br />
Kolesarske zveze Slovenije.<br />
PETER GREGORČIČ, KANDIDAT STRANKE SLS<br />
ZA EVROPSKEGA POSLANCA<br />
»Večkrat sem rekel, da prav<br />
ZELENI uničujejo okolje«<br />
Prizadevati si moramo, da se Izrael in Palestina vzajemno priznata.<br />
– Pri nezakonitih migracijah je Evropa povsem zavozila. – Starajoča se Evropa bi morala<br />
to reševati predvsem z ustrezno družinsko politiko. – Zgolj z ekološkim kmetovanjem bi bila Evropa lačna.<br />
– Kmetu moramo prisluhniti. – Poleg obnovljivih virov energije potrebujemo tudi stabilne nizkoogljične vire. –<br />
Okrepiti moramo evropsko gospodarstvo in svoj geopolitični vpliv.<br />
UREDNIŠTVO<br />
OSEBNI ARHIV<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
INTERVJU 17<br />
Gospod Gregorčič, začniva z najbolj<br />
aktualno tematiko te dni. Slovenska<br />
vlada je v četrtek posredovala<br />
v državni zbor sklep o priznanju<br />
Palestine, pričakuje se potrditev<br />
vladnega predloga. Kako bo to vplivalo<br />
na vojno na Bližnjem vzhodu?<br />
Bojim se, da to priznanje ne bo imelo nikakršnega<br />
(pozitivnega) vpliva na razmere<br />
na Bližnjem vzhodu. Lahko da bo sedaj<br />
Hamas celo manj motiviran za izpustitev<br />
talcev, kar mu je naložilo Meddržavno<br />
sodišče. To je slabo in oddaljuje začetek<br />
mirovnega procesa. Strinjam se s pojasnilom<br />
zunanjega ministra Danske Larsa<br />
L. Rasmussena, ki je dejal, da Danska<br />
ne more priznati neodvisne palestinske<br />
države zaradi pomanjkanja predpogojev,<br />
kot so stalno prebivalstvo, razmejeno<br />
geografsko ozemlje in obstoj učinkovite<br />
oblasti, ki lahko upravlja s prebivalstvom<br />
in ozemljem v državi ter mora biti sposobna<br />
delovati v zunanji politiki. Danski<br />
parlament je tako v torek zavrnil predlog<br />
zakona o priznanju palestinske države,<br />
ki so ga konec februarja predlagale štiri<br />
levičarske stranke. Zdi se, da v Sloveniji<br />
naša vladajoča politika zasleduje izključno<br />
javno mnenje. Naša vlada je najprej<br />
napovedala, da bo to vprašanje reševala<br />
na prvi seji vlade po evropskih volitvah,<br />
ko bo najprej ocenila, ali je bil narejen<br />
napredek in ali so izpolnjeni pogoji za<br />
priznanje. Potem ko je največja komercialna<br />
televizija objavila informacijo, da<br />
se politikom, ki podpirajo Palestino, javnomnenjska<br />
podpora zvišuje, pa je vlada<br />
temu takoj sledila. Povozila je lastno stališče<br />
o preverjanju napredka pri izpolnjevanju<br />
pogojev in s priznanjem pohitela.<br />
Najbrž zato, ker je ocenila, da ji bo to<br />
koristilo na prihajajočih volitvah. Danes<br />
tako, jutri drugače, kakor pač piha javnomnenjski<br />
veter. Na tak način se resne<br />
zunanje politike ne da voditi.<br />
Kaj bi po vašem mnenju morali<br />
storiti, da se spor prekine?<br />
Glavni cilj, ki bi ga morala zasledovati<br />
mednarodna skupnost, je vzpostavitev<br />
miru, da se ustavi umiranje nedolžnih<br />
ljudi na obeh straneh. Najprej prekinitev<br />
sovražnosti in izpustitev talcev,<br />
nato pa začetek mirovnega procesa, ki<br />
bo na tistem območju zagotovil sobivanje<br />
obeh narodov, palestinskega in<br />
izraelskega. Potem ko so Španija, Irska<br />
in Norveška priznale Palestino, je izraelski<br />
finančni minister Bezalel Smotrich<br />
zadržal davčne prihodke, ki jih Izrael<br />
pobira v imenu palestinskih oblasti na<br />
<strong>Za</strong>hodnem bregu. Palestinci so ostali<br />
še brez davčnih prihodkov, kar najbrž<br />
ni bil cilj teh držav, a se je to vseeno<br />
zgodilo. Kdo bo zdaj rešil še to težavo?<br />
Namesto da se v tem sporu postavljamo<br />
na eno ali drugo stran, bi bilo bolje,<br />
da bi EU in ZDA bolje razlikovale med<br />
ekstremizmom in legitimnimi pravicami<br />
obeh narodov. Zmanjševanje ekstremizma<br />
vedno krepi zmerne frakcije<br />
v obeh skupnostih. Samo to omogoča<br />
diplomaciji iskanje rešitve v obliki dveh<br />
držav. Prizadevati si moramo, da se Izrael<br />
in Palestina vzajemno priznata. Le<br />
tedaj bosta lahko začela mirovna pogajanja<br />
kot enakovredna partnerja.<br />
EU je nedavno sprejela pakt o migracijah,<br />
ki ga je zagovarjala tudi<br />
Evropska ljudska stranka. Kako<br />
ocenjujete ta pakt in predvsem<br />
zdajšnjo migracijsko politiko EU?<br />
Ko govorimo o migracijah, moramo jasno<br />
razločevati med zakonitimi in nezakonitimi<br />
migracijami. Pri nezakonitih<br />
migracijah je Evropa s svojo politiko<br />
odprtih meja povsem zavozila. Ena od<br />
Glavni cilj, ki bi ga morala<br />
zasledovati mednarodna<br />
skupnost, je vzpostavitev miru,<br />
da se ustavi umiranje nedolžnih<br />
ljudi na obeh straneh.<br />
ključnih nalog države in tudi EU kot<br />
nadnacionalne tvorbe je zagotavljanje<br />
varnosti svojim državljanom. V Evropi<br />
bi se morali poenotiti, da so nezakonite<br />
migracije nedopustne, in do njih vzpostaviti<br />
ničelno toleranco, sicer varnosti<br />
ni mogoče zagotoviti. Zdaj se vsaka<br />
članica po svoje sooča z migracijami,<br />
kar nas dela ranljive in neučinkovite.<br />
Pristop moramo poenotiti. Državam<br />
članicam, ki varujejo zunanjo mejo EU,<br />
je treba zagotoviti zadostno finančno in<br />
obrambno pomoč za varovanje meja ter<br />
preseliti azilne centre izven meja EU.<br />
Varnosti ni mogoče zagotavljati, če ne<br />
vemo, kdo in s kakšnimi nameni prihaja<br />
k nam. Pakt o migracijah žal ne uvaja ničelne<br />
tolerance do nezakonitih migracij.<br />
Uvaja pa obvezno solidarnostno prerazporeditev.<br />
To je podobno, kot da bi imeli<br />
ladjo, kjer vam voda zaradi več lukenj<br />
vdira v podpalubje, vi pa se pogovarjate<br />
o tem, v katero sobo boste to vodo z vedri<br />
prerazporedili. S tem težave ne boste<br />
rešili. Ladjo je treba najprej zakrpati,<br />
šele nato se lahko začnemo pogovarjati<br />
o solidarnosti. <strong>Za</strong>to sam take rešitve kot<br />
evropski poslanec ne bi podprl.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
18<br />
INTERVJU<br />
V stranki Levica pravijo, da bodo<br />
migracije rešile demografsko sliko<br />
Slovenije in Evrope. Vaše mnenje?<br />
Kot sem že dejal, ločiti je treba med zakonitimi<br />
in nezakonitimi migracijami. Nezakonite<br />
migracije ne rešujejo ničesar,<br />
povzročajo le kaos ter rušijo našo notranjo<br />
varnost in naš notranji red. Drugače<br />
pa je z zakonitimi migracijami, kjer sami<br />
izberemo, kdo in pod kakšnimi pogoji bo<br />
prišel k nam. Poskrbeti pa moramo tudi<br />
za ustrezno integracijo in socializacijo<br />
teh ljudi. Le tako <strong>bomo</strong> lahko skupaj<br />
gradili našo evropsko prihodnost. Demografska<br />
slika Slovenije in Evrope je<br />
res skrb vzbujajoča. Hitro se staramo,<br />
rojstev je premalo. V Sloveniji bo čez 25<br />
let zaradi premajhne rodnosti brez priseljevanja<br />
za 24 odstotkov manj delovno<br />
aktivnih ljudi, kot jih imamo danes.<br />
Te številke so zastrašujoče in napovedujejo<br />
velike težave. Podjetja ne<br />
bodo imela dovolj delovne sile, zmanjkalo<br />
bo tudi zdravnikov, oskrbe za naše<br />
starostnike preprosto ne bo. Starajoča<br />
se Evropa bi morala, poleg zakonitih<br />
migracij, to reševati predvsem z ustrezno<br />
družinsko politiko. Vlada Roberta<br />
Kmet že desetletja in stoletja<br />
sobiva z naravo in se najbolj<br />
zaveda, kako močno<br />
je odvisen od okolja.<br />
Goloba pa je raje ukinila urad za demografijo,<br />
čeprav zaradi starajočega se<br />
prebivalstva Evropska komisija svetuje,<br />
da države članice ustanovijo celo ministrstvo<br />
za demografijo. Namesto tega je<br />
sedanji predsednik vlade izjavil, da bo<br />
nezakonite migracije rešil tako, da jih<br />
bo naredil zakonite. Ob takem pristopu<br />
je razumljivo, da Avstrija in Italija zapirata<br />
svoje meje s Slovenijo.<br />
Ustaviva se pri kmetijstvu. Evropska<br />
ljudska stranka je bila proti<br />
zmanjšanju škropljenja s pesticidi<br />
v kmetijstvu. Na drugi strani pa<br />
državljani želimo imeti varno<br />
hrano. Kako gre to skupaj?<br />
Ekološko kmetovanje se odlično sliši,<br />
nekatere politične stranke ga zato<br />
uporabljajo kot svojo »tržno nišo«. A<br />
dejstva so žal taka, da v Sloveniji na 11<br />
odstotkih kmetijskih površin z ekološko<br />
pridelavo ustvarimo le 2–3 odstotke<br />
hrane. Zgolj z ekološkim kmetovanjem<br />
bi bila Evropa lačna. Na področju prehranske<br />
varnosti potrebujemo mešanico<br />
vsega – ekološke, integrirane in<br />
konvencionalne pridelave. Prostora je<br />
dovolj za vse, večina hrane pa se vseeno<br />
pridela na konvencionalen in integriran<br />
način. Ekološka pridelava se izplača<br />
zaradi višje cene takih živil. Žal si vsi<br />
ljudje dražje hrane ne morejo privoščiti.<br />
Višanje deleža ekološko pridelane hrane<br />
neizogibno vodi tudi v cenovni pritisk.<br />
Če večji ponudbi ne bo sledilo tudi<br />
večje povpraševanje po ekološko pridelani<br />
hrani, se bodo cene teh pridelkov<br />
znižale in bo ta način kmetovanja postajal<br />
vse manj zanimiv. Pri pretiranih<br />
poenostavitvah, ko se iščejo politične<br />
tržne niše, se velikokrat spregleda, da<br />
so stvari povezane.<br />
Kako pa je z uvozom hrane<br />
iz tretjih držav?<br />
Odprli ste zelo pomembno temo. V<br />
Evropi smo postavili izjemno visoke<br />
standarde pridelave hrane za našega<br />
kmeta, kar zvišuje stroške. Hkrati pa<br />
uvažamo hrano dvomljive kakovosti iz<br />
tretjih držav, ki je pridelana tudi s sredstvi,<br />
ki so pri nas absolutno prepovedana.<br />
To slabša našo prehransko varnost<br />
in z nelojalno konkurenco uničuje naše<br />
kmetijstvo. Težavo je še poglobila vojna<br />
v Ukrajini, zaradi katere je evropski<br />
trg preplavilo poceni ukrajinsko žito<br />
dvomljive kakovosti.<br />
Kaj je torej rešitev<br />
za prehransko varnost?<br />
Trenutna evropska politika je kmeta<br />
prepustila nemilosti zelenega prehoda,<br />
ki vključuje številne omejitve in ogromno<br />
birokracije. To zagotovo ne rešuje<br />
naše prehranske varnosti. Ravno<br />
nasprotno, uničuje našega kmeta in s<br />
tem ogroža našo prehransko varnost.<br />
Prvi varuh okolja je kmet, ne bruseljski<br />
birokrat. Kmet je namreč tisti, ki že desetletja<br />
in stoletja sobiva z naravo in ki<br />
se najbolj zaveda, kako močno je odvisen<br />
od okolja. <strong>Za</strong>to mu je najbolj v interesu,<br />
da čim bolje živi z okoljem. Kmetu<br />
moramo torej prisluhniti. Pomagati mu<br />
moramo z razvojem novih tehnologij in<br />
pristopov, ne pa ga kaznovati z ukrepi,<br />
ki mu onemogočajo kmetovanje in ogrožajo<br />
preživetje. Kot primer dobre prakse<br />
bi izpostavil Visoko šolo za upravljanje<br />
podeželja Grm Novo mesto. Take projekte<br />
potrebujemo. Če bom izvoljen v<br />
Evropski parlament, se bom zavzemal<br />
za pridobitev kohezijskih sredstev, ki<br />
bodo omogočala razvoj in spodbujanje<br />
takih programov. Poleg tega moramo<br />
poskrbeti za bolj pošteno razporeditev<br />
dohodkov znotraj prehranske verige.<br />
Povprečen Evropejec za hrano porabi<br />
12 odstotkov svojega prihodka, kmet<br />
dobi od tega le četrtino, 3 odstotke. Že<br />
v začetku novega mandata Evropskega<br />
parlamenta je zato treba začeti revidirati<br />
direktivo o nepoštenih trgovinskih<br />
praksah v verigi preskrbe s hrano, da se<br />
to ustrezno uredi.<br />
Evropski zeleni trdijo, da so obnovljivi<br />
viri energije edina trajnostna<br />
energija. Nam lahko kot<br />
fizik poveste, zakaj zagovarjate<br />
jedrsko energijo?<br />
Menim, da mora vsaka država uporabljati<br />
vse svoje razpoložljive vire energije.<br />
Tako stabilne, kot je npr. jedrska in<br />
hidroenergija, kot tudi (druge) obnovljive<br />
vire. Pri tem moramo upoštevati<br />
specifike posamezne države. Vlaganje<br />
v razvoj obnovljivih virov energije je<br />
pomembno, saj trenutno še niso vsi<br />
trajnostni. Ko govorimo o sončni in<br />
vetrni energiji, pozabljamo, da še nismo<br />
razvili ustreznih postopkov za njihovo<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
azgradnjo. Trenutno dele vetrnic kar<br />
zakopljejo v zemljo, ko se jim izteče življenjska<br />
doba. To ni trajnostni pristop.<br />
Človeštvo bo zagotovo našlo rešitev<br />
tudi za to težavo, a trenutno še nismo<br />
tam. <strong>Za</strong> razliko od tega imamo pri jedrski<br />
energiji sklad za razgradnjo, v katerega<br />
vplačujemo od začetka delovanja<br />
elektrarne naprej. Ta strošek nas pri<br />
soncu in vetru še čaka. Sonce in veter<br />
sta tudi nestabilna vira energije. Sončne<br />
energije ponoči ni, pozimi je je manj,<br />
veter ne piha vsak dan. Potrebujemo torej<br />
shranjevalnike. <strong>Za</strong> to pa žal še nimamo<br />
dovolj poceni rešitve. Naj poudarim,<br />
da je prav, da vlagamo v razvoj tega področja.<br />
Ne smemo pa prehitevati stvari in<br />
uvajati nesmiselnih prepovedi. Nemčija<br />
je demonstrativni primer, kaj se zgodi,<br />
če se na tem področju prehiteva. Ko so<br />
zaprli vse jedrske elektrarne, so morali<br />
odpreti nov rudnik lignita. To verjetno<br />
ni cilj zelenega prehoda, ali pač? Poleg<br />
obnovljivih virov energije torej potrebujemo<br />
tudi stabilne nizkoogljične vire<br />
energije. Eden takih je jedrska energija.<br />
Boljše rešitve človeštvo trenutno nima.<br />
Vendar v javnosti pogosto slišimo,<br />
da nas bo nova jedrska elektrarna<br />
drago stala in nam podražila<br />
položnice za elektriko?<br />
Najdražja je tista energija, ki je ni. Predvsem<br />
od zelenih strank večkrat slišimo,<br />
da so obnovljivi viri energije najcenejši.<br />
To (zaenkrat) ne drži. Cena energije iz<br />
JEK je okoli 40 EUR na MWh (nuklearka<br />
je namreč že amortizirana). Izračuni<br />
podjetja GEN energija za drugi blok<br />
Jedrske elektrarne Krško kažejo, da bo<br />
cena JEK2 do povrnitve investicije med<br />
80 in 100 EUR na MWh, odvisno od višine<br />
stroškov financiranja. Po povrnitvi<br />
investicije bo spet nižja, torej približno<br />
40 EUR na MWh. Ceno sončne energije<br />
lahko ocenimo iz podatka, da 1 W moči<br />
stane 1 EUR, življenjska doba panelov<br />
je 25 let, sonce pa v letnem povprečju<br />
sije zgolj šestino časa. Dobimo oceno 30<br />
EUR na MWh, pri čemer ponoči in ob<br />
Evropska unija je v zadnjih<br />
30 letih izpuste CO 2<br />
zmanjšala za 25 odstotkov,<br />
globalni izpusti pa so se<br />
kljub temu povečali<br />
za 35 odstotkov.<br />
slabem vremenu nimamo elektrike. Če<br />
želimo sistem, ki bo elektriko zagotavljal<br />
za en sam dan brez sonca (ta doba<br />
je sicer lahko dolga do dva tedna in več),<br />
potrebujemo še baterije. Ob ceni 0,5–1<br />
EUR na Wh in življenjski dobi baterije<br />
15 let to pomeni dodaten strošek okoli<br />
100–200 EUR na MWh (če bi želeli<br />
energijo za primere, ko sončne energije<br />
ni dva zaporedna dneva, pa bi to stalo<br />
200–400 EUR na MWh). Ob bistveno<br />
manjši stabilnosti energije torej sončna<br />
energija stane pribl. 130–230 EUR na<br />
MWh, pri čemer še nimamo rešitev<br />
za odpadke po izteku življenjske dobe<br />
sončnih panelov in baterij. Ob vsem<br />
tem moramo investirati še v šestkrat<br />
močnejše in posledično tudi dražje<br />
omrežje, kar se bo prav tako poznalo na<br />
položnicah za elektriko.<br />
Katera stranka je torej skrbnik<br />
okolja, Evropska zelena stranka,<br />
pri nas stranka Vesna, ali Evropska<br />
ljudska stranka, torej stranka SLS?<br />
V osnovi se vsi zavzemamo za varovanje<br />
okolja, le pristop je drugačen.<br />
Večkrat sem izrekel trditev, da prav<br />
zeleni uničujejo okolje. Naj pojasnim.<br />
Evropska unija je v zadnjih 30 letih izpuste<br />
CO2 zmanjšala za 25 odstotkov,<br />
globalni izpusti pa so se kljub temu<br />
povečali za 35 odstotkov. V EU ustvarimo<br />
7–8 odstotkov CO2 izpustov letno.<br />
Lahko se torej povsem »ugasnemo«, a<br />
s tem okolja ne <strong>bomo</strong> rešili. Ker gre za<br />
globalni problem, bi se morale vse velesile<br />
truditi skupaj. Okrepiti moramo<br />
evropsko gospodarstvo in svoj geopolitični<br />
vpliv. Le tako <strong>bomo</strong> lahko tudi<br />
druge velesile prepričali, da to igro<br />
igramo skupaj. Če tega ne <strong>bomo</strong> storili,<br />
nam kot človeštvu ne bo uspelo. Če ponazorim<br />
s šaljivo anekdoto. Ko v gozdu<br />
srečate medveda, ni treba, da ste hitrejši<br />
od medveda. Dovolj je, da ste hitrejši<br />
INTERVJU 19<br />
od kolega. Ne tekmujemo torej le s podnebnimi<br />
spremembami, ampak tudi z<br />
drugim svetom. Če ne <strong>bomo</strong> dovolj hitri<br />
(konkurenčni), se nam bo slabo pisalo.<br />
Smo v sklepni fazi kampanje in ob<br />
koncu intervjuja nas zanima, ali<br />
vam je žal, da je SLS odšla samostojno<br />
na evropske volitve?<br />
Vesel sem, da je SLS zbrala pogum in se<br />
na volitve podala samostojno. Stranka,<br />
ki nima ambicij in poguma, dolgoročno<br />
ne more preživeti. Obsojena je kvečjemu<br />
na to, da postane satelit neke večje<br />
stranke, kot se to dogaja NSi na desni<br />
ali SD na levi. V kampanjo smo vložili<br />
izjemno veliko truda. Na terenu med<br />
ljudmi smo že skoraj tri mesece, praktično<br />
vsak dan. Verjamem, da nam bo<br />
uspelo. Najprej na evropskih in nato še<br />
na državnozborskih volitvah. Stranko<br />
smo tudi pomladili. Postati želimo<br />
pomemben politični akter. Ustanovili<br />
smo strateške svete na področjih, ki se<br />
nam zdijo pomembna. Glede na to, da je<br />
Slovenska ljudska stranka glas razuma,<br />
kmetov, obrtnikov, podjetnikov in vseh,<br />
ki s trdim delom preživljajo sebe in svoje<br />
družine, bo naš uspeh pomemben tudi<br />
za Slovenijo. Verjamem, da <strong>bomo</strong> uspeli<br />
in stvari spreminjali na bolje. <br />
CENA ENERGIJE:<br />
• iz JEK: ok. 40 EUR/MWh,<br />
• iz JEK2: do povrnitve investicije<br />
80-100 EUR/MWh, po povrnitvi<br />
investicije ok. 40 EUR/MWh,<br />
• sončna energija (ob bistveno<br />
manjši stabilnosti energije)<br />
ok. 130–230 EUR/MWh (brez<br />
rešitev za odpadke po izteku<br />
življenjske dobe sončnih panelov<br />
in baterij).<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
20 AKTUALNO<br />
T<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER<br />
/DOMOVINA<br />
Bo uvedba preferenčnega<br />
glasu vzela moč podeželju?<br />
»Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije<br />
uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?« To bo<br />
eno izmed štirih referendumskih vprašanj, ki jih je Svoboda izsilila skupaj z evropskimi<br />
volitvami 9. junija letos. Poslance v Evropski parlament že zdaj volimo s preferenčnim<br />
glasom, ki se uporablja tudi na lokalnih volitvah.<br />
Predlagatelji referenduma želijo,<br />
da bi imeli volivci večjo moč<br />
odločanja o tem, kdo bo sedel<br />
v državnem zboru. A referendumsko<br />
vprašanje je zelo splošno in<br />
način, na katerega naj bi bil preferenčni<br />
glas uveljavljen, sploh ni omenjen, zato<br />
bi volivci politikom tu pustili močno<br />
proste roke pri prenosu teorije v prakso.<br />
Tudi koalicijska stranka Socialni<br />
demokrati (SD) je bila zadržana pri odločitvi<br />
večine v državnem zboru za takšen<br />
referendum, poznavalci pa ocenjujejo,<br />
da bi državni zbor lahko udejanjil<br />
različico sistema, ki že velja za volitve<br />
v Evropski parlament, kjer se poslanski<br />
stolčki med stranke delijo po d'Hondtovem<br />
sistemu. O tem, kateri strankarski<br />
kandidati se usedejo nanje, pa odloča<br />
relativni preferenčni glas, ki se upošteva<br />
le, če so izpolnjeni zahtevani pogoji.<br />
V NSi opozarjajo, da je za takšne<br />
spremembe v parlamentu potrebna<br />
ustavna večina in da je referendum namenjen<br />
le »mobiliziranju« levih volivcev<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
Svoboda je dobesedno<br />
izsilila posvetovalne<br />
referendume, da bi<br />
mobilizirala svoje volivce,<br />
ker se boji slabega rezultata.<br />
za evropske volitve ter da Svoboda nima<br />
resnega namena česarkoli spreminjati.<br />
V SDS pa celo trdijo, da je ljudstvo leta<br />
1996 že povedalo, da si želi večinski volilni<br />
sistem, ki pa nikoli ni bil uveljavljen.<br />
<strong>Za</strong>črtane spremembe po obstoječem<br />
proporcionalnem sistemu bi vodile zgolj<br />
v zmanjševanje moči ruralnega volilnega<br />
telesa.<br />
V oddaji Vroča tema sta tokrat o posvetovalnem<br />
referendumu debatirala poslanec<br />
SDS Andrej Kosi in poslanec NSi<br />
Jožef Horvat.<br />
Čeprav sta glede uvedbe preferenčnega<br />
glasu na parlamentarnih<br />
volitvah opozicijski stranki na<br />
nasprotnih bregovih, pa se strinjata,<br />
da o tem ne bi smeli odločati na<br />
dan evropskih volitev?<br />
Jožef Horvat: Mi smo bili za to, da se<br />
uvede preferenčni glas, vendar je za to<br />
potrebno dvotretjinsko soglasje v državnem<br />
zboru. Želimo si, da bi imeli volivke<br />
in volivci večji vpliv, ker – bodimo<br />
si na jasnem – zdaj ga nimajo. O tem je<br />
ne nazadnje odločalo ustavno sodišče.<br />
Smo za to, da se spremeni volilni sistem<br />
v smeri, da bi imeli volivci večjo moč.<br />
Naj vas spomnim, da je Nova Slovenija<br />
kot stranka nastala zaradi nesoglasij<br />
glede slovenskega volilnega sistema.<br />
Takrat smo imeli prvi posvetovalni referendum<br />
na temo volilnih sistemov,<br />
bila so tri vprašanja, ustavno sodišče<br />
pa je odločilo, da je zmagal večinski sistem.<br />
To je bilo leta 1996. Kasneje, leta<br />
2000, ko je nastala Bajukova vlada, je
AKTUALNO<br />
21<br />
Andrej Bajuk ustanovil novo stranko<br />
krščanskih demokratov – NSi. Mi sledimo<br />
Bajukovi ideji, ki je oče naše stranke,<br />
zato si prizadevamo, da bi volivec<br />
imel večji vpliv na to, katerega poslanca<br />
bo poslal v parlament. Bili smo za to, da<br />
bi imeli referendumski dan, ne pa, da<br />
je Svoboda ukradla evropske volitve in<br />
izsilila tri posvetovalne referendume<br />
brez posveta. Kajti morali bi ga imeti:<br />
tako na temo legalizacije konoplje kot<br />
evtanazije in uvedbe preferenčnega<br />
glasu, ne pa, da je Svoboda dobesedno<br />
izsilila glasovanje o tem. In to izključno<br />
zato, da bi mobilizirali svoje volivce,<br />
ker se bojijo slabega rezultata. <strong>Za</strong>to je<br />
za desno sredino nujno, da na volitvah<br />
premaga Roberta Goloba in mu sporoči,<br />
da je čas, da »spoka«.<br />
Pa se bo s tremi posvetovalnimi<br />
referendumi res mobiliziralo<br />
zgolj levo volilno telo? Gre za zelo<br />
ideološka vprašanja, recimo tisto<br />
o evtanaziji. Lahko bi torej prišlo<br />
glasovat tudi desno volilno telo …<br />
Andrej Kosi: Najbolj pomembno vprašanje,<br />
ki pa je prestavljeno na november,<br />
je gradnja drugega bloka NEK.<br />
Gre za vprašanje naše prihodnosti in<br />
zelenega prehoda, gradnja pa je nujna<br />
z vidika elektrifikacije države. Evropske<br />
volitve so pomemben dejavnik,<br />
letos bodo prelomne, saj je EU pri svojih<br />
politikah zašla, tako pri zelenem<br />
prehodu in drugih vrednotah. Imamo<br />
ilegalne migracije in več kot dva spola,<br />
tradicionalne vrednote EU propadajo.<br />
<strong>Za</strong>to je pomembno, da zmaga razum,<br />
da se ohranijo vrednote krščanstva,<br />
na katerih temelji EU. Ko smo govorili<br />
o resoluciji, ki se je sprejemala ob 20.<br />
obletnici vstopa Slovenije v EU; v njej je<br />
tudi govora o pomembnosti evropskih<br />
volitev. Kaj pomenijo volitve za Slovenijo?<br />
Prihodnost gospodarskega razvoja,<br />
zdravorazumskega zelenega prehoda.<br />
Referendumi uničujejo pomembnost<br />
evropskih volitev. Ljudje se težko odločajo<br />
o toliko stvareh naenkrat. Ta vlada<br />
zdaj mladim namesto stanovanj ponuja<br />
konopljo, namesto dolgotrajne in paliativne<br />
oskrbe evtanazijo, ne nazadnje<br />
bi z uvedbo preferenčnega glasu uničili<br />
slovensko podeželje.<br />
<strong>Za</strong>kaj v NSi načeloma podpirate<br />
uvedbo preferenčnega glasu, če pa<br />
to ne bi bilo na način uvedbe prej<br />
omenjenega večinskega sistema,<br />
za katerega so se odločili ljudje?<br />
Vlada mladim namesto<br />
stanovanj ponuja konopljo,<br />
namesto dolgotrajne in<br />
paliativne oskrbe evtanazijo,<br />
z uvedbo preferenčnega<br />
glasu pa bi uničili<br />
slovensko podeželje.<br />
Jožef Horvat: Skozi vsa ta leta smo<br />
videli, da večinski sistem v bližnji prihodnosti<br />
ne bo dobil zadostne večine v<br />
parlamentu. Levi opciji zelo ustreza, da<br />
se ohranja proporcionalni sistem. Da se<br />
glasovi drobijo, da ohranjajo svoj položaj<br />
z nastajanjem vedno novih strank<br />
in novih obrazov. Na desni imate samo<br />
etablirane stranke …<br />
Kaj pa Virantova<br />
Državljanska lista … ?<br />
Jožef Horvat: Poglejte, kje je Gregor<br />
Virant danes. Ni ga. Mediji in leva politična<br />
srenja hitro katapultirajo nove<br />
obraze, v prihodnosti je lahko še veliko<br />
takšnih Robertov Golobov. <strong>Za</strong>radi tega<br />
trenda, ki lahko ostane prisoten še dolga<br />
leta, imate v Gibanju Svoboda poslanke<br />
in poslance, ki se niti po dveh letih še ne<br />
poznajo med seboj. Prav bi bilo torej, da<br />
se v parlamentu naredi vsaj prvi korak,<br />
da se volivcu da večjo moč. Pričakovali<br />
bi, da bi bila debata med koalicijo in<br />
opozicijo o treh referendumih taka, kot<br />
bo o tistem glede JEK2. Uskladili smo<br />
se glede vprašanja in datuma, zato je<br />
dobil referendum tudi tako velika podporo<br />
v državnem zboru. To je bil hkrati<br />
dokaz, da neka demokracija v Sloveniji<br />
še obstaja. Golob je evropskih volitvam<br />
spretno prilepil tri prej omenjene referendume,<br />
ki v tej državi ne rešujejo<br />
nobenega akutnega problema. Kaj dela<br />
Golob? Naredil ni nič, raje je odprl nova<br />
vprašanja, ki se vedno bolj poglabljajo.<br />
Zdravstvo nam razpada, ljudje nimajo<br />
dostopa do zdravstvenega sistema. Kar<br />
se tiče večjega vpliva volivca: leta 2022<br />
smo predstavili nekaj svojih osnutkov<br />
spremembe ustave. Ena rešitev bi bila,<br />
da če že ukinjamo volilne okraje, bi<br />
mrežo volilnih enot zgostili. Zdaj jih<br />
imamo osem, recimo, da bi jih naredili<br />
18. Iz vsake bi iz<strong>volili</strong> po pet poslancev,<br />
petkrat osemnajst je 90, plus dva manjšinca.<br />
A to zahteva spremembe ustave.<br />
V SDS pa vztrajate, da so ljudje<br />
leta 1996 povedali, da si želijo dvokrožni<br />
večinski sistem, kjer bi se<br />
poslance volilo neposredno.<br />
Andrej Kosi: Ustavno sodišče in volivci<br />
so odločili, da je večinski sistem tisti, ki<br />
naj bi veljal. Drži, da noben politični pol<br />
nima v parlamentu takšne večine, levim<br />
strankam pa večinski sistem tako ali<br />
tako ne ustreza. Na hitro so dali referendum<br />
o preferenčnem glasu, ob tem pa<br />
so pozabili povedati, da ukinjajo volilne<br />
okraje. Čeprav je ustavno sodišče res<br />
reklo, da volilni sistem kot tak ni ustrezen,<br />
ker niso ustrezne velikosti volilnih<br />
okrajev. Faktor je ena proti tri: nek okraj<br />
je lahko trikrat večji kot nek drug, zato<br />
mora nek poslanec dobiti kar štiri glasove,<br />
drugi pa samo enega, da je razmerje<br />
med njima enako. Ustavno sodišče je<br />
tudi povedalo, da bi morali s spremembami<br />
slediti temu, da bi čim večje številko<br />
okrajev imelo svojega poslanca, teh<br />
pa je 88. To se ob uvedbi preferenčnega<br />
glasu ne bi zgodilo. Vsaka volilna enota<br />
ima enajst volilnih okrajev, torej 11<br />
kandidatov. Tisti, ki izhajajo iz manjših<br />
okrajev, ne bodo imeli zadostnega števila<br />
glasov, da bi bili izglasovani.<br />
Predlagatelj ni razložil, na kakšen<br />
način bi uvedel preferenčni glas;<br />
možnosti je namreč več. Obstaja<br />
absolutni preferenčni glas, relativni<br />
preferenčni glas ...<br />
Jožef Horvat: Slovenski volivci so nekako<br />
že osvojili preferenčni glas. Pred petimi<br />
leti je bilo 80 odstotkov poslancev<br />
izvoljenih na način preferenčnega glasu.<br />
Tudi na lokalnih volitvah je tako, čeprav<br />
je aritmetika zaradi t. i. d'Hondtovega<br />
sistema nekoliko bolj zapletena. Ampak<br />
tudi tam pridejo kandidati do funkcije<br />
občinskega svetnika večinoma s preferenčnimi<br />
glasovi. Zdajšnji volilni sistem<br />
na parlamentarnih volitvah je invaliden.<br />
Na predzadnjih volitvah kar 20 okrajev<br />
ni imelo svojega predstavnika v parlamentu,<br />
trenutno svojega predstavnika<br />
nima deset volilnih okrajev. To je približno<br />
11 odstotkov vseh okrajev. Ključno<br />
pa je, da je Golob – to je namreč zraslo na<br />
njegove zelniku, saj v poslanski skupini<br />
ni debate o tem – referendum osmislil<br />
sam, da bi na volitve privabil ljudi. Nič<br />
pa se ni posvetoval z nami v opoziciji,<br />
kako izpeljati uvedbo preferenčnega<br />
glasu. To pa zato, ker v resnici nihče od<br />
predlagateljev o tem nima pojma. Naš<br />
predlog bi bil, da se volilne enote zgosti.<br />
Volilne okraje je namreč treba ukiniti,<br />
če želite uvesti preferenčni glas. Tiste<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
22 AKTUALNO<br />
stranke, ki bodo kandidirale na volitvah,<br />
bodo imele znotraj volilne enote<br />
več kandidatov in šele na ta način bodo<br />
volivke in volivci s preferenčnim glasom<br />
izbrali svojega kandidata. Ali je številka<br />
18, kar se tiče volilnih enot, prava, ali bi<br />
bilo treba volilne enote še bolj zgostiti, je<br />
stvar razprave.<br />
Andrej Kosi: Če bi ostalo pri osmih volilnih<br />
enotah in če imamo v vsaki enoti<br />
11 okrajev, bi vsak okraj dal svojega kandidata,<br />
kar bi pomenilo, da bi volivke in<br />
volivci napol izbirali med 11 kandidati.<br />
Neustrezno je enačiti evropske in lokalne<br />
volitve z državnozborskimi, saj je na<br />
evropskih volitvah Slovenija ena volilna<br />
enota in se državljanke in državljani<br />
odločajo med vsemi kandidati. Tudi pri<br />
lokalnih volitvah se odločamo znotraj<br />
ene občine, med kandidati za predstavnike<br />
ene občine, pri državnozborskih<br />
volitvah pa se lokalna skupnost odloča,<br />
katerega kandidata bo dala v državni<br />
zbor. Poslanka ali poslanec ni samo<br />
predstavnik državljank in državljanov,<br />
temveč tudi lokalne skupnosti. To<br />
je zelo pomembno. Lokalna skupnost<br />
pričakuje, da njihov predstavnik v Ljubljani<br />
deluje v korist te lokalne skupnosti<br />
oziroma svoje volilne enote. Da<br />
ta poslanec skrbi, da lokalna skupnost<br />
dobi denar za določene projekte, npr.<br />
infrastrukturne. Tudi zato se toliko<br />
poslanskih vprašanj nanaša na lokalno<br />
skupnost, kako napredujejo zastavljeni<br />
projekti in če se stvari premikajo. Način,<br />
na katerega si je predlagatelj zamislil<br />
uvedbo preferenčnega glasu, pa bi<br />
pomenil, da bi kandidatke in kandidati<br />
iz lokalnih skupnosti z manj prebivalci<br />
res težko prišli v parlament, kjer bi lahko<br />
naredili kaj za svojo skupnost.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
V koaliciji zagovarjajo »svobodo«<br />
odločanja, češ da je zdaj preveč<br />
strankokracije. Ljudem namreč v<br />
njihovih volilnih okrajih kandidate<br />
določijo stranke – kandidati<br />
so jim torej na nek način vsiljeni.<br />
Stranke pa pogosto kandidirajo<br />
svoje favorite v okrajih, ki so najbolj<br />
izvoljivi, čeprav ti kandidati<br />
v resnici niso od tam. Se bojite<br />
tudi tega, da bi se s preferenčnim<br />
glasom vzela moč stranki, da sama<br />
odloča, kateri kandidati<br />
bodo izvoljeni?<br />
Andrej Kosi: Odvisno je od tega, kako je<br />
postavljena lista. Sprašujem se: če bi bil<br />
iz vsake volilne enote en kandidat kot<br />
nosilec liste, bi bil več vreden kot nekdo,<br />
ki je deveti ali enajsti? Prav je, da so vsi<br />
volilni okraji pravilno zastopani. Svoboda<br />
odločanja je pomembna, prav je, da<br />
vzpostavimo sistem, kjer bi imeli ljudje<br />
večjo moč odločanja, ampak v poslanski<br />
skupini SDS ne vidimo, da bi šla zadeva<br />
s takšnimi spremembami v to smer. Ne<br />
predstavljam si, da na primer jaz kot<br />
kandidat iz ormoškega okraja hodim<br />
zase nabirat glasove v Mursko Soboto.<br />
Ljudje tukaj glasujejo bolj ali manj lokalno.<br />
Sistem je neustrezen.<br />
So torej očitki, da bi bili z uvedbo<br />
preferenčnega glasu večinoma<br />
izvoljeni kandidati iz mest,<br />
utemeljeni?<br />
Jožef Horvat: Seveda so utemeljeni.<br />
Toliko bolj, ker imamo ta trenutek neko<br />
posebno stanje duha. Danes se na politiko<br />
gleda grdo, zato v javnosti ne uživa<br />
zaupanja. Stranke s težavo dobijo dobre<br />
kandidate, tiste, ki so uveljavljeni v<br />
Andrej Kosi: Lokalna skupnost pričakuje,<br />
da njihov predstavnik v Ljubljani<br />
deluje v korist te lokalne skupnosti<br />
oziroma svoje volilne enote.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Na predzadnjih volitvah<br />
kar 20 okrajev ni dobilo<br />
svojega predstavnika v<br />
parlamentu. Trenutno<br />
svojega predstavnika<br />
nima 10 volilnih okrajev.<br />
gospodarstvu, da bi kandidirali. Težko<br />
se izpostavljajo. <strong>Za</strong>to mi pravimo, da bi<br />
bilo treba poleg uvedbe preferenčnega<br />
sistema spremeniti geometrijo volilnih<br />
enot. Strinjam se s kolegom poslancem,<br />
da je volivce težko enakomerno nagovarjati<br />
v času relativno kratke kampanje.<br />
Sploh če je volilna enota tako<br />
velika, kot je recimo danes najina. Oba<br />
sva iz volilne enote Ptuj. Kako obiskati<br />
vse občine? Zelo težko, ker sva poslanca<br />
in je treba primarno delati v državnem<br />
zboru. <strong>Za</strong>gotovo bi ob uvedbi<br />
preferenčnega glasu na vsaj prvih dveh<br />
volitvah imeli obstoječi poslanci prednost.<br />
<strong>Za</strong>kaj? Ker nas ljudje poznajo. A<br />
ko bi se kolo zavrtelo v tretje, bi to že<br />
bilo vprašanje. Volilne enote bi morali<br />
približati ljudem, jih torej zgostiti in<br />
njihovo število povečati. Kaj je ustrezno<br />
število, pa je stvar parlamentarne razprave.<br />
Svoboda seveda nima nobenih<br />
možnosti, da karkoli naredi z rezultatom<br />
tega posvetovalnega referenduma,<br />
saj za spremembe nima potrebne ustavne<br />
večine. Predvsem zaradi tega, ker je<br />
Svoboda zgradila kitajski zid med koalicijo<br />
in opozicijo. Ob takšnem zidu pa se<br />
o konsenzu ne da pogovarjati.<br />
Andrej Kosi: Sem za to, da se pogovarjamo<br />
in pridemo do skupnega jezika,<br />
tako kot pri posvetovalnem referendumu<br />
o JEK2. Ni bilo širše razprave oziroma<br />
predstavitve, poslanci smo dobili<br />
referendumsko vprašanje o uvedbi preferenčnega<br />
glasu na mizo, noben njihov<br />
poslanec pa nam predloga sploh ni<br />
predstavil. To je res pomembno demokratično<br />
vprašanje. Volitve so namreč<br />
najpomembnejši del demokracije, saj<br />
ljudje odločajo o tem, kdo jih bo zastopal<br />
v parlamentu. Mi smo predstavniki<br />
ljudstva. Takšno vprašanje ne more biti<br />
sprejeto kar čez noč. To bi moral biti<br />
dolgotrajen proces, kjer bi se poslanke<br />
in poslanci pogovarjali, poslanske<br />
skupine pa usklajevale, kar bi prineslo<br />
morebiten dogovor.
AKTUALNO<br />
Dvoživka Keber in EVTANAZIJA<br />
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu.<br />
To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.<br />
23<br />
DR. STANE REPŠE<br />
X @TINAHACLER<br />
Pišem kot upokojeni kirurg, ki je<br />
vso svojo delovno dobo, dolgo<br />
44 let, živel pravzaprav samo za<br />
kirurgijo; 38 let sem bil tudi pedagoški<br />
delavec na medicinski fakulteti.<br />
Keber je posebej kritičen do »dvoživk«<br />
v zdravstvu, ob tem pa zamolči, da je<br />
bil prav on ena prvih »dvoživk«.<br />
KEBER IN »DVOŽIVKE«<br />
Izpostavil bom prof. Dušana Kebra, saj<br />
je po mojem mnenju močno preglasen,<br />
tako z govorjenjem kot s pisanjem o<br />
dvoživkah in evtanaziji. Ob tem ne mislim<br />
zmanjševati njegovih strokovnih<br />
dosežkov in napredovanj, saj so ga na<br />
vseh stopnjah ocenjevale ustrezne strokovne<br />
komisije.<br />
Posebej je kritičen do tako imenovanih<br />
dvoživk v zdravstvu, ob tem pa<br />
zamolči, da je bil prav on ena od prvih<br />
dvoživk. Ob svoji službi v UKC – bil je<br />
predstojnik Kliničnega oddelka za žilne<br />
bolezni – in kasneje na ministrstvu<br />
za zdravje, kjer je delal kot minister za<br />
zdravje, je imel ves čas svoje podjetje<br />
Educatio Medica. Dolga leta je organiziral<br />
tečaje (neobvezno obvezne!) za<br />
mlade zdravnike v hotelu LEK v Kranjski<br />
Gori. Povezava s farmacevtskim<br />
podjetjem, ki ga je zastopal, je bila očitna.<br />
Vsak konec tedna je kot zasebnik<br />
zaslužil več kot svojo mesečno plačo v<br />
UKC-ju ali kasneje na ministrstvu za<br />
zdravje. S svojim političnim vplivom<br />
je dosegel, da so se takratni študentje,<br />
specializanti in tudi specialisti internisti<br />
izobraževali na teh tečajih. <strong>Za</strong>me<br />
je velik del tega, kar govori in piše, nevredno<br />
zdravnika.<br />
Nas so vzgajali drugače ali pa smo mi<br />
to, kar so nam predavali številni cenjeni<br />
učitelji na medicini, drugače razumeli.<br />
In danes: kaj vse se govori o zdravniških<br />
dvoživkah in kaj vse o predčasnem prostovoljnem<br />
skrajševanju življenja. Trdno<br />
sem prepričan, da je večina zdravnikov<br />
Hipokratovo zapoved spoštovalo, da jo<br />
spoštujejo/-mo zdravniki tudi danes.<br />
Srčno si želim in močno upam, da jo<br />
bodo spoštovali tudi naši bodoči zdravniki.<br />
No, nekateri pa je niso, na primer<br />
Mengele in še kdo drug.<br />
Keber je kritičen do<br />
»dvoživk« v zdravstvu, ob<br />
tem pa zamolči, da je bil prav<br />
on ena od prvih dvoživk.<br />
EVTANAZIJA<br />
Z nekoliko zlobe bom opisal, kako vidim<br />
nekdanjega ministra kot pristaša<br />
evtanazije skozi njegovo poklicno pot.<br />
Kot mlad zdravnik se je zaposlil na Inštitutu<br />
za gerontologijo v Trnovem. Inštitut<br />
je ustanovil in uspešno vodil prof.<br />
Bojan Accetto. Tam je Keber postal specialist<br />
interne medicine in tudi asistent<br />
na medicinski fakulteti. Ob upokojitvi<br />
prof. Accetta je kandidiral za predstojnika<br />
in to mesto tudi dobil.<br />
Mislim, da ga je to mesto zavezovalo,<br />
da bo Inštitut za gerontologijo vodil<br />
naprej in razvijal gerontološko stroko v<br />
Sloveniji. Naenkrat pa je ugotovil, da se<br />
to ne izplača, zato je inštitut preusmeril<br />
v spremljanje žilnih bolezni. Postali<br />
so Klinika za žilne bolezni, in kot mi je<br />
znano, so postali tudi veliki preizkuševalci<br />
novih zdravil. Gerontologijo v Sloveniji<br />
je torej Keber »evtanaziral«.<br />
Kmalu se je prof. Keber spomnil, da<br />
bolnišnica v Trnovem ni dovolj dobra<br />
zanj. Hotel je dobiti prostore za svoj<br />
oddelek v UKC-ju. Naši Kliniki za abdominalno<br />
kirurgijo je hotel vzeti tretje<br />
nadstropje, ki smo ga s težavo pridobili<br />
in tam koncentrirali bolnike z jetrno<br />
patologijo iz vse Jugoslavije. Praktično<br />
smo bili takrat edini jetrni center v Jugoslaviji.<br />
Kirurgijo jeter smo razvili do<br />
svetovne ravni (prof. Gadžijev s sodelavci),<br />
vse do rutinskih transplantacij<br />
jeter. No, ta evtanazija našega jetrnega<br />
oddelka Kebru na srečo le ni uspela, je<br />
pa evtanaziral oddelke v šestem nadstropju<br />
UKC-ja.<br />
MINISTER KEBER<br />
Kasneje je prof. Keber postal strokovni<br />
direktor UKC-ja. Z veliko vnemo je<br />
spremenil organizacijsko shemo in<br />
strukturo ter vpeljal večjo subordinacijo.<br />
Iz samostojnih klinik posameznih<br />
strok so nastali klinični oddelki. Osebno<br />
sem to dojemal kot strokovno ponižanje<br />
posameznih strok. Uspela mu je<br />
torej le delna »evtanazija«.<br />
Kasneje je Keber postal minister za<br />
zdravstvo. Z leti pa postaja to ministrstvo<br />
za zdravje vse bolj in bolj bolno.<br />
Mi uporabniki – zdravja ali zdravstva?<br />
– pa vse bolj trpimo: čakalne vrste se<br />
daljšajo, vse hitreje se tanjšajo naše<br />
denarnice, vse večje je pomanjkanje<br />
vsega zdravstvenega kadra … Mislim,<br />
da mi ni treba ponoviti, da sem z<br />
vso silo proti evtanaziji.<br />
<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
24 AKTUALNO<br />
Od leta 2016 je v Kanadi s pomočjo<br />
evtanazije umrlo 45.000 ljudi.<br />
Kanada: GROZLJIVE<br />
IZKUŠNJE z evtanazijo<br />
Kanada je uzakonila evtanazijo leta 2016, z njo pa so doslej končali življenja že 45.000 ljudi.<br />
Kanada je tako le v nekaj letih prehitela Nizozemsko in postala država z največjim številom ljudi, ki so jim<br />
pomagali pri prostovoljnem končanju življenja. Po začetni restriktivni zakonodaji so začeli razpravljati<br />
o širitvi pravice do evtanazije tudi za duševno bolne, invalide in celo za otroke.<br />
NINA RAZINGER<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
V letu 2016, ko je bil zakon<br />
sprejet, se je za evtanazijo<br />
odločilo več kot 1.000 ljudi,<br />
leta 2021 je bilo primerov<br />
že več kot 10.000.<br />
V<br />
Kanadi se opravljajo študije in<br />
izvajajo debate o tem, kdo vse<br />
bi lahko bil upravičen do pomoči<br />
pri prostovoljnem končanju<br />
življenja. Razprave sprožajo veliko<br />
nasprotujočih si mnenj o tem, ali bi<br />
dostop do evtanazije razširili na še več<br />
ljudi oziroma na različne skupine: od<br />
invalidov do mladoletnih oseb in oseb s<br />
težavami v duševnem razvoju. Pisali se<br />
bodo namreč novi, dopolnilni zakoni.<br />
Prelomno leto za Kanado je bilo leto<br />
2016. Takrat je v veljavo stopil zakon, s<br />
katerim so polnoletnim prebivalcem s<br />
hudimi in neozdravljivimi zdravstvenimi<br />
težavami omogočili, da zaprosijo<br />
za medicinsko pomoč pri smrti. To je<br />
bil odziv na sodbo kanadskega vrhovnega<br />
sodišča, ki je v primeru tožnice<br />
Kathleen Carter odločilo, da je prepoved<br />
pomoči pri samomoru v nasprotju s<br />
kanadsko listino o pravicah in svoboščinah.<br />
Evtanazija je bila tako po mnenju<br />
sodišča človekova pravica.<br />
Kay svoje razsodbe sicer ni dočakala.<br />
Umret je odšla v Švico. »Izbrala sem, da<br />
bom jutri umrla dostojanstveno,« je takrat<br />
za medije pojasnila 89-letna stanovalka<br />
doma za ostarele v Severnem Vancouvru,<br />
ki je nato z družino odpotovala<br />
v Zürich v Švici, na kliniko Dignitas, kjer<br />
je končala svoje življenje. Mati sedmih<br />
otrok je bila na invalidskem vozičku in je<br />
trpela za terminalno boleznijo, imenovano<br />
spinalna stenoza, kar je pomenilo,<br />
da se je njeno telo, kot je pojasnila sama,<br />
»popolnoma sesedlo«.<br />
VELIKO ZANIMANJE<br />
Že v prvem letu sprejetega kanadskega<br />
zakona o evtanaziji se je za to možnost<br />
odločilo več kot tisoč ljudi, medtem<br />
ko je bilo leta 2021 primerov že več kot<br />
10.000. To je največ od vseh držav z uzakonjeno<br />
pomočjo pri končanju življenja.<br />
Čeprav je kanadska javnost naklonjena<br />
evtanaziji, je v zadnjem času zaznati<br />
veliko dilem in polemik, ko gre za<br />
nekoliko drugačne primere. Polemike so<br />
sprožile zlasti razprave in zahteve nekaterih<br />
politikov in predstavnikov nevladnih<br />
organizacij, ki terjajo, da imajo pravico<br />
do evtanazije tudi mladoletni otroci<br />
in osebe, ki imajo zdravstvene težave zaradi<br />
duševne bolezni.
AKTUALNO<br />
25<br />
Prvotni zakonik je namreč vključeval<br />
določilo, da so do tovrstne smrti<br />
upravičeni zgolj bolniki, katerih smrt<br />
je razumno blizu oziroma predvidljiva.<br />
Toda na pritožbe posameznikov je sodišče<br />
odločilo, da je določba, da so do<br />
evtanazije »upravičeni zgolj bolniki,<br />
katerih smrt je razumno blizu oz. predvidljiva«,<br />
diskriminatorna. Sodišče je<br />
zahtevalo, da imajo dostop do prostovoljne<br />
smrti tudi drugi ljudje.<br />
Leta 2021 je zato kanadski parlament<br />
sprejel novelo kazenskega zakonika,<br />
po kateri lahko za medicinsko<br />
pomoč pri smrti zaprosijo tudi tisti,<br />
katerih zdravstveno stanje ne bi nujno<br />
povzročilo naravne smrti. Pogoj »razumno<br />
blizu smrti« so črtali iz zakona<br />
o evtanaziji. Hkrati pa je takrat padla<br />
tudi odločitev, da duševno bolni do medicinske<br />
pomoči pri smrti vsaj do leta<br />
2023 še ne bodo upravičeni.<br />
<strong>Za</strong>radi nasprotovanja stroke evtanaziji<br />
in pozivov k previdnosti so uveljavitev<br />
tega določila nato prestavili na<br />
letošnje leto. Zdaj se kanadski politiki<br />
odločajo, ali bodo sprejeli zakon, s katerim<br />
bodo do<strong>volili</strong> duševno bolnim,<br />
da z evtanazijo prostovoljno končajo<br />
življenje s pomočjo zdravnikov. Kritiki<br />
Nekateri politiki in predstavniki nevladnih<br />
organizacij terjajo pravico do evtanazije tudi<br />
za mladoletne otroke in osebe, ki imajo<br />
zdravstvene težave zaradi duševne bolezni.<br />
zagovornike evtanazije duševno bolnih<br />
primerjajo z nacistično Nemčijo, ki je<br />
leta 1939 uzakonila evtanazijo za duševno<br />
bolne in usmrtila 250.000 ljudi.<br />
Ni jasno, ali bo kanadski parlament še<br />
letos sprejel odločitev.<br />
DRŽAVLJANI<br />
VSE BOLJ SKEPTIČNI<br />
Po poročilu kanadskega ministrstva za<br />
zdravje so v Kanadi med letoma 2016 in<br />
2022 zabeležili 44.958 izvedb medicinske<br />
pomoči pri smrti. Največ, nekaj več<br />
kot 13.000, leta 2022.<br />
Leta 2016 je bilo javno mnenje v Kanadi<br />
precej naklonjeno evtanaziji, po<br />
osmih letih od uveljavitve zakona pa so<br />
državljani vse bolj skeptični. Tudi javno<br />
mnenje je pri vprašanju širitve pravic<br />
do evtanazije mnogo bolj razdeljeno. Po<br />
poročanju časnika Toronto Star z razširitvijo<br />
pravic postaja nevarnost zlorabe<br />
vse bolj očitna. Razširitev pravic do evtanazije<br />
na osebe z duševnimi boleznimi<br />
prinaša očitna tveganja glede na to,<br />
da so samomorilne misli lahko sestavni<br />
del nekaterih psiholoških stanj.<br />
<strong>Za</strong>govorniki invalidov opozarjajo,<br />
da se ne strinjajo z možnostjo evtanazije<br />
za vse invalidne osebe. Trdijo,<br />
Izkušnje kažejo: ljudje se<br />
odločajo za evtanazijo, ker<br />
se čutijo nekoristne, ker ne<br />
želijo biti v napoto, ker so<br />
bolni ali revni.<br />
da bodo mnogi invalidi čutili pritisk<br />
družbe, češ da niso dovolj koristni, kar<br />
naj bi mnoge prisililo v samomor s pomočjo<br />
evtanazije.<br />
Trenutne izkušnje celo kažejo, da<br />
so se v Kanadi številni ljudje s socialnega<br />
roba družbe odločili za evtanazijo,<br />
predvsem zato, da ne bi bili v napoto<br />
drugim. Vse več je tudi primerov ljudi,<br />
ki jih revščina in kronične bolezni<br />
spravljajo v obup, pomoči zaradi močno<br />
obremenjenega zdravstvenega sistema<br />
pa ne morejo dobiti ali pa ne želijo biti v<br />
breme svojim sorodnikom.<br />
Februarja je odmeval primer 51-letne<br />
ženske iz Ontaria, ki se je odločila<br />
umreti s pomočjo evtanazije samo zato,<br />
ker ni mogla najti cenovno dostopnega<br />
stanovanja, kar je še poslabševalo stanje<br />
njene bolezni. Kanadski mediji so<br />
poročali o primeru 65-letnega moškega<br />
po imenu Les Landry, ki je razmišljal o<br />
evtanaziji zaradi revščine, saj v takem<br />
stanju ni videl druge rešitve. Odmeval<br />
je primer Alana Nicholsa, ki je trpel za<br />
depresijo, kot razlog za evtanazijo pa je<br />
navedel zgolj izgubo sluha.<br />
INVALIDI<br />
Podatki kanadskega ministrstva za<br />
zdravstvo kažejo, da za dostop do evtanazije<br />
vsako leto zaprosi več invalidov. V<br />
obrazložitvi mnogi trdijo, da so zaprosili<br />
za pomoč pri končanju življenja, ker bi<br />
bili sicer obsojeni na življenje v ustanovi.<br />
<strong>Za</strong> smrt se torej niso odločili, ker bi trpeli<br />
zaradi bolezni, ampak ker niso dobili<br />
ustrezne podpore v skupnosti.<br />
Kanadski mediji nenehno objavljajo<br />
grozljive zgodbe o invalidnih ljudeh,<br />
ki so se odločili končati svoje življenje,<br />
ker so se zaradi revščine znašli na robu<br />
družbe in so izgubili smisel. Nič manj<br />
odmevni niso bili primeri o posameznih<br />
zdravnikih ali javnih uslužbencih,<br />
ki so bolnike sprva nagovarjali k smrti,<br />
nekateri pa so jih celo skušali prisiliti,<br />
da končajo svoje življenje.<br />
Na drugi strani zagovorniki evtanazije<br />
in državni uslužbenci branijo ka-<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
26 AKTUALNO<br />
Število evtanazij v Kanadi od 2016: 44.598<br />
Razlogi za evtanazijo v Kanadi v letu 2022*<br />
ženske<br />
48,6%<br />
moški<br />
51,4%<br />
60%<br />
40%<br />
20%<br />
0%<br />
63,0%<br />
rak<br />
18,8%<br />
srčno-žilne<br />
bolezni<br />
13,2% 12,6%<br />
bolezni<br />
dihal<br />
* Vsak je laho navedel<br />
več možnih razlogov<br />
nevrološke<br />
nolezni<br />
14,9%<br />
druge<br />
bolezni<br />
nadski zakon in se kljub vsemu zavzemajo<br />
za širitev pravic. Trdijo, da mediji<br />
omenjajo le posamezne primere zlorab.<br />
Trdijo, da »trpljenje zaradi pomanjkanja<br />
socialne podpore ne kvalificira osebe<br />
za evtanazijo. Nihče ne more prejeti<br />
evtanazije na podlagi neustreznega stanovanja,<br />
invalidske podpore ali oskrbe<br />
na domu. Da bi bil bolnik upravičen do<br />
pomoči pri smrti, mora imeti resno bolezen<br />
ali invalidnost, biti v napredovalem<br />
stanju upada, ki ga ni mogoče obrniti,<br />
in doživljati neznosno telesno ali<br />
duševno trpljenje, ki ga ni mogoče razbremeniti<br />
pod pogoji, ki jih oseba šteje<br />
za sprejemljive. Osebo morata potrditi<br />
dva neodvisna ocenjevalca, ki delata v<br />
skladu s parametri zakona; pri svojem<br />
delu sta skrbna in premišljena.«<br />
PROFIL LJUDI<br />
Po podatkih zadnjega poročila o zdravstveni<br />
pomoči pri umiranju v Kanadi<br />
je bilo leta 2022 za postopek prijavljenih<br />
13.241 oseb, kar je predstavljalo<br />
4,1 % vseh smrti v Kanadi. To pomeni<br />
31,2-% rast v primerjavi z letom prej.<br />
Če upoštevamo vse podatke, je<br />
skupno število smrti z medicinsko pomočjo,<br />
prijavljenih v Kanadi od uvedbe<br />
zvezne zakonodaje leta 2016, 44.958.<br />
Delež moških je bil 51,4 % (povprečna<br />
starost 76,1 leta), žensk pa 48,6 % (povprečna<br />
starost 77,9 leta). Leta 2022 je bil<br />
najpogosteje omenjen razlog za evtanazijo<br />
rak (63 %). Temu sledijo srčno-žilne<br />
bolezni (18,8 %), druge bolezni (14,9 %),<br />
bolezni dihal (13,2 %) in nevrološke bolezni<br />
(12,6 %).<br />
V letu 2022 je bilo evtanaziranih<br />
3,5 % ljudi, ki jim ni grozila smrt. Od teh je<br />
več kot polovica imela nevrološke težave.<br />
Leta 2022 so ljudje, ki so zaprosili za evtanazijo,<br />
kot razlog najpogosteje navedli<br />
trpljenje zaradi bolezni (86,3 %), sledila<br />
sta izguba zmožnosti opravljanja vsakodnevnih<br />
življenjskih dejavnosti (81,9 %)<br />
in neustrezen nadzor nad bolečino ali<br />
skrb za obvladovanje bolečine (59,2 %).<br />
Evtanazijo so najpogosteje izvedli<br />
na bolnikovem domu, in sicer v 43,3 %<br />
Oregon: velik delež<br />
bolnikov, ki jim odobrijo<br />
prošnjo za pomoč pri<br />
samomoru, tega nikoli ne<br />
izvede. Kanada: zelo malo<br />
je tistih, ki so se odločili<br />
za evtanazijo in so si<br />
nato premislili.<br />
primerov, sledijo bolnišnice s 40,4 %<br />
primerov. V drugih primerih so evtanazijo<br />
najpogosteje izvedli v domovih za<br />
ostarele. V večini primerov so evtanazijo<br />
izvedli zdravniki, je pa v zadnjem<br />
času naraslo tudi število primerov, ko<br />
so smrtonosno injekcijo dale medicinske<br />
sestre, pri čemer so to možnost<br />
prakticirali le v Britanski Kolumbiji, Alberti<br />
in Ontariu.<br />
PEREČE RAZPRAVE<br />
Eno ključnih težav kanadske ureditve<br />
nekateri strokovnjaki vidijo v izena-<br />
Samo Švica dovoljuje, da njeni<br />
zdravniki pomagajo umreti<br />
tudi tujim državljanom.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
AKTUALNO<br />
27<br />
čenosti pomoči pri samomoru in evtanazije.<br />
V prvem primeru bolnik zadnje<br />
dejanje izvede sam, v drugem pa na željo<br />
bolnika usmrtitev izvede zdravnik.<br />
Bolnik se svobodno odloči, katero možnost<br />
bo izbral. V več kot 95 % bolniki<br />
izberejo evtanazijo.<br />
<strong>Za</strong>nimiva je primerjava z ZDA, kjer<br />
je dopustna zgolj pomoč pri samomoru,<br />
medtem ko evtanazija ni dovoljena.<br />
Preseneča tudi ugotovitev, ki prihaja<br />
iz zvezne države Oregon: velik delež<br />
bolnikov, ki jim prošnjo za pomoč pri<br />
Justin Trudeau, predsednik<br />
kanadske vlade<br />
<strong>Za</strong> smrt so se odločili,<br />
ker niso dobili ustrezne<br />
podpore v skupnosti.<br />
samomoru odobrijo, nato samomora<br />
nikoli ne izvede. V Kanadi beležijo zelo<br />
malo primerov tistih, ki so se odločili<br />
za evtanazijo in bi se nato premislili.<br />
Dodajmo še en zanimiv podatek: edina<br />
država, ki dovoljuje, da njeni zdravniki<br />
pomagajo umreti tudi tujim državljanom,<br />
je Švica.<br />
Kot smo omenili v uvodu, zdaj javnost<br />
v Kanadi delijo zlasti razprave, ali bi<br />
dostop do evtanazije razširili na različne<br />
skupine, od invalidov, mladoletnih oseb<br />
do oseb z duševnimi težavami. Nasprotniki<br />
širitve pravic menijo, da parlament<br />
zdaj mirno razpravlja o tem, ali bi lahko<br />
zdravniki evtanazirali tudi invalidne otroke,<br />
kar označujejo za detomor.<br />
Britanski časnik Telegraph je poročal,<br />
da se zdi grozljiva razprava o tem,<br />
ali bi morali dopustiti bolnim otrokom,<br />
starim od 14 do 17 let, da bi imeli možnost<br />
odločanja o samomoru z zdravniško<br />
pomočjo. Enako velja za starše<br />
otrok, ki se rodijo s hudimi motnjami.<br />
<strong>Za</strong>to se kritiki sprašujejo, ali bi morali<br />
dovoliti, da takšne otroke ubijejo. <strong>Za</strong>dnji<br />
predlogi gredo v smer, ki naj bi vključevala<br />
evtanazijo za novorojenčke s hudimi<br />
malformacijami, katerih možnost<br />
za življenje je v bistvu nična. Po mnenju<br />
zagovornikov novih dopolnitev zakona<br />
razprava o evtanaziji starejših otrok<br />
potem ne bi bila več potrebna.<br />
Kritiki so razjarjeni in trdijo, da so že<br />
leta 2016 opozarjali, kaj se bo zgodilo, če<br />
bo Kanada sprejela zakon o evtanaziji.<br />
Trdili so, da se bodo v nekaj letih pojavile<br />
zahteve po širitvi pravic do smrti.<br />
»Obstajala so resna opozorila, da se bo<br />
po legalizaciji evtanazije v Kanadi njen<br />
obseg hitro razširil preko prvotne ciljne<br />
skupine neozdravljivo bolnih ljudi,<br />
kot se je zgodilo v skoraj vseh državah,<br />
kjer je bila legalizirana. Toda kanadsko<br />
vrhovno sodišče je vzvišeno zavrnilo<br />
te pomisleke kot zmotne. Depresivni<br />
najstniki na družbenih omrežjih naj bi<br />
tako že govorili o tem, da bi se prijavili<br />
za smrt, ko dopolnijo 18 let,« so še strnili<br />
razmišljanja nekateri strokovnjaki.<br />
OPOZORILO SVETU<br />
Britanski mediji poročajo, da bi morale<br />
biti kanadske izkušnje z evtanazijo<br />
vsekakor opozorilo Britaniji in vsemu<br />
svetu. Kanada je namreč država<br />
s kulturo, ki je zelo podobna kulturi<br />
Združenega kraljestva: s težavami v<br />
dostopnosti zdravstvenega sistema,<br />
težavami socialnega varstva, s sistemom<br />
socialnega varstva, ki je nenehno<br />
blizu propada, obremenjeno blagajno<br />
in starajočim se prebivalstvom. Slika<br />
pa je podobna tudi v drugih deželah širom<br />
po svetu – tudi v Sloveniji. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
28<br />
AKTUALNO<br />
Flickr @vladaRS<br />
Minister za finance Klemen Boštjančič se še<br />
vedno kot maček okoli vrele kaše vrti okrog<br />
nujne razbremenitve plač in uvedbe nepremičninskega<br />
davka.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
ZAPRAVLJENA priložnost<br />
finančnega MINISTRA<br />
BOŠTJANČIČA<br />
Predlog davčnih sprememb, ki ga je pred kratkim predstavil minister za finance<br />
Klemen Boštjančič, ni dobil pozitivne ocene ne pri podjetnikih, ne pri davčnih<br />
strokovnjakih, ne pri komentatorjih s tega področja. Predvsem finančnemu ministru<br />
in njegovi državni sekretarki Katji Božič očitajo, da se nista lotila ključne težave<br />
slovenskega gospodarstva – previsoke obremenitve plač.<br />
Posamezne ukrepe sicer ocenjujejo<br />
pozitivno, a so premalo celoviti,<br />
da bi bistveno izboljšali poslovno<br />
okolje v Sloveniji ter nas<br />
naredili bolj konkurenčne. K sreči pa so<br />
na ministrstvu le slišali kmete in plačila<br />
za kmetovanje na območjih z omejenimi<br />
dejavniki za kmetijsko dejavnost<br />
znova izključili iz plačila dohodnine.<br />
Na ministrstvu za finance so ključni<br />
del predlaganih davčnih sprememb<br />
označili za razvojno naravnane ukrepe,<br />
s katerimi želijo spodbuditi, da bi se v<br />
Slovenijo vračali visokoizobraženi Slovenci,<br />
ki opravljajo dela z nadpovprečno<br />
dodano vrednostjo in imajo iz tega<br />
naslova tudi višje plače.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
Prav tako želijo pritegniti tak profil<br />
tujcev. Tako predlagajo petletno znižanje<br />
plačevanja dohodnine za tovrstne<br />
kadre, ki imajo vsaj dvakratnik povprečne<br />
plače, pri čemer bi to veljalo za<br />
Slovence, stare manj kot 40 let, ki bi se<br />
vrnili iz tujine (pogoj je, da pet let niso<br />
prebivali v Sloveniji), ter tujce do te starosti,<br />
ki se zaposlijo pri nas.<br />
GOSPODARSKA<br />
ZBORNICA KRITIČNA<br />
Pripravili so tudi davčne spodbude za<br />
nagrajevanje v zagonskih podjetjih – v<br />
primeru, ko bi ta podjetja nagrajevala<br />
svoje zaposlene z delnicami ali deleži,<br />
slednji davkov in prispevkov ne bi pla-<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
Goran Novković opozarja, da imamo kljub<br />
rekordni zaposlenosti in največjim dajatvam<br />
od plač še vedno proračunski primanjkljaj.
AKTUALNO<br />
29<br />
Po besedah Blaža Cvara iz Obrtno-podjetniške<br />
zbornice Slovenije bi moralo ministrstvo<br />
pripraviti celostno davčno reformo, ne pa<br />
zgolj parcialnih sprememb.<br />
ozs.si<br />
Vlada želi z davčnimi ugodnostmi pritegniti nazaj<br />
iz tujine mlajše visokoizobražene Slovence<br />
za dela z visoko dodano vrednostjo.<br />
čali takoj, pač pa ob (morebitni) prodaji<br />
ali prenehanju delovnega razmerja.<br />
Nasploh bi spremenili davčno<br />
obravnavo pri nagrajevanju zaposlenih<br />
z delnicami na način, da bi zmanjšali<br />
stroške za podjetje. Precej prahu je<br />
dvignil predlog spremembe na področju<br />
normiranih s. p.-jev, tako imenovanih<br />
normirancev. Nameravajo namreč<br />
»omejiti možnost zlorab«.<br />
Trenutno imajo samostojni podjetniki<br />
z do 50.000 evrov letnih prihodkov<br />
priznane normirane odhodke<br />
v višini 80 odstotkov, tisti s prihodki<br />
med 50.000 in 100.000 evrov letno pa<br />
40 odstotkov. Nad tem se normirani<br />
odhodki ne priznavajo. Na ministrstvu<br />
bi mejo, do katere bi se priznalo 80 odstotkov<br />
normiranih odhodkov, dvignili<br />
s 50.000 na 60.000 evrov prihodkov,<br />
nad to mejo pa normiranih odhodkov<br />
ne bo.<br />
Pri popoldanskih s. p.-jih so znižali<br />
najvišjo dovoljeno mejo prihodkov<br />
s 50.000 na 30.000 evrov. Tistim z do<br />
12.500 evrov letnih prihodkov bodo<br />
priznali 80 odstotkov normiranih odhodkov.<br />
Nad to mejo do 30.000 evrov<br />
pa bodo priznani normirani odhodki<br />
40-odstotni.<br />
Boštjančič je vendarle odstopil od<br />
nesmiselne ideje, da bi tudi avtomati za<br />
pijačo in hrano morali izdajati račune,<br />
kar bi trgovcem prineslo velike stroške<br />
in dodatno birokracijo.<br />
Na Gospodarski zbornici Slovenije<br />
predstavljene spremembe ocenjujejo<br />
kot nezadostne. Izvršni direktor GZS<br />
Mitja Gorenšček pravi, da je to daleč od<br />
tega, kar so pričakovali. Predlogi namreč<br />
ne naslavljajo razbremenitve plač<br />
zaposlenih. Na ministrstvu tudi niso<br />
upoštevali njihovih predlogov za dodatne<br />
vire financiranja proračuna preko<br />
obdavčitve nepremičnin. Minister Boštjančič<br />
je sicer drugi paket sprememb,<br />
ki naj bi vseboval obdavčitev premoženja<br />
in razbremenitev dela, obljubil za<br />
»drugo polovico leta«.<br />
(NE)PRIVABLJANJE TUJCEV<br />
Kot pravi odgovorni urednik revije Podjetna<br />
Slovenija Goran Novković, ki je bil<br />
tudi izvršni direktor Kluba slovenskih<br />
podjetnikov, paket davčnih sprememb<br />
vsebuje nekaj dobrih predlogov, ki pa<br />
niso dodelani. Na primer pri davčnih<br />
bonitetah za visokokakovostne slovenske<br />
kadre, ki bi se vrnili domov iz tujine,<br />
ali za takšno kategorijo tujcev. Sprašuje<br />
se, kako bodo na to gledali visokokakovostni<br />
kadri, ki že delajo v Sloveniji, in<br />
kako bo naša država odgovorila na podobne<br />
ukrepe zahodnih držav.<br />
Na Švedskem denimo veliko delajo<br />
na tem, kako tja pripeljati še več visokokvalificiranih<br />
Slovencev. Davčne<br />
ugodnosti ne bodo veliko pomagale,<br />
če ne uredimo drugih težav, ko gre za<br />
tuje delavce, meni Novković. Postopki<br />
za urejanje potrebnih dovoljenj so<br />
tako dolgotrajni, da so včasih tujci ujeti<br />
v Sloveniji. Prav tako se ne lotimo nobene<br />
promocijske akcije, s katero bi v<br />
tujini prikazali Slovenijo kot privlačno<br />
destinacijo za kakovostne tuje kadre, ki<br />
ponuja dobre pogoje za delo in življenje.<br />
Nekaj odstotkov dohodninske olajšave<br />
ne bo samo po sebi povod, da bi izobraženi<br />
tujci kar drli k nam. Novković<br />
ocenjuje, da ne gre za davčno reformo,<br />
pač pa za določene davčne spremembe,<br />
SHUTTERSTOCK<br />
ki jih uvajajo vsako leto, s čimer vsako<br />
leto povzročajo dodatne administrativne<br />
ovire, namesto da bi naredili davčno<br />
prestrukturiranje.<br />
RAZBREMENITI MORAMO DELO<br />
Celotna slika je preprosta: trenutno<br />
imamo rekordno zaposlenost, a smo<br />
hkrati država z najvišjimi dajatvami v<br />
deležu vseh dajatev od plač. Toda kljub<br />
temu imamo proračunski primanjkljaj.<br />
Kaj se bo zgodilo, ko bo prišla kriza in<br />
bodo podjetja začela odpuščati, za proračun,<br />
zdravstvo in pokojnine pa <strong>bomo</strong><br />
imeli manj prilivov?<br />
Nenehno se govori, da moramo razbremeniti<br />
delo in obremeniti premoženje.<br />
A zaradi morebitnega znižanja<br />
podpore med volivci si nihče izmed politikov<br />
tega ne upa storiti, je prepričan<br />
Novković. <strong>Za</strong>vedati se moramo tudi demografskega<br />
trenda: ob trenutnih postavkah<br />
<strong>bomo</strong> imeli brez delavcev iz tujine<br />
v prihodnjih desetletjih vsako leto<br />
okoli 10.000 manj delovno aktivnih.<br />
Kot poudarja, je razlaga, češ da te<br />
davčne spremembe ne bodo prinesle<br />
Nenehno se govori,<br />
da moramo razbremeniti delo<br />
in obremeniti premoženje.<br />
A zaradi morebitnega<br />
znižanja podpore med volivci<br />
si tega nihče ne upa storiti.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
30<br />
AKTUALNO<br />
dodatnih birokratskih ovir za gospodarstvo,<br />
zavajajoča. Normirane s. p.-je<br />
namreč obremenjujejo dodatno birokratsko<br />
in tudi davčno, če bodo presegli<br />
mejo 60.000 evrov prihodkov letno.<br />
Večina, ki dela po sistemu normiranih<br />
s. p.-jev, to počne, da se izogne ukvarjanju<br />
z računi in birokracijo. Boji se, da<br />
bo precej ljudi, ki imajo zdaj tak status,<br />
dejavnost enostavno registriralo<br />
na Hrvaškem, kjer je obdavčitev zanje<br />
bolj ugodna.<br />
Glede napovedanih ugodnosti pri<br />
zagonskih podjetjih pa Novković izpostavlja:<br />
med mikro, majhnimi in<br />
srednjimi podjetji ter najboljšimi izvozniki<br />
je zelo malo zagonskih podjetij.<br />
Logika slednjih je, da ustvariš dobro<br />
podjetje in ga nato prodaš. Pozdravlja<br />
pa predlagani sistem obdavčenja pri<br />
nagrajevanju zaposlenih z delnicami.<br />
Gotovo je pozitivno, če se zaposlenim<br />
omogoči na lažji način priti do deleža<br />
v podjetju. Toda gledano v celoti, te<br />
spremembe z vidika primerljivih konkurenčnih<br />
držav niso dovolj.<br />
BREZ SOCIALNE KAPICE<br />
Po besedah predsednika Obrtno-podjetniške<br />
zbornice Slovenije Blaža Cvara<br />
so bila pričakovanja v gospodarstvu<br />
Simič: Ne vem, zakaj bi bili<br />
tisti, ki pridejo iz tujine,<br />
v boljšem davčnem položaju<br />
od identičnih kadrov,<br />
ki so že sedaj v Sloveniji.<br />
glede napovedanih sprememb na področju<br />
davkov večja. Tudi on poudarja,<br />
da se vlada ni lotila najpomembnejšega<br />
– previsoke obdavčitve dela. Zelo skrb<br />
zbujajoče je, da tu ne gremo v pozitivno<br />
smer, torej razbremenjevanje, pač<br />
pa bodo plače dodatno obremenjene,<br />
npr. z lani določenim prispevkom za<br />
dolgotrajno oskrbo. Delo bo dodatno<br />
obdavčeno tudi ob napovedani pokojninski<br />
reformi.<br />
Cvar opozarja, da nenehno naraščajo<br />
potrebe tako v državnem proračunu<br />
kot tudi v zdravstveni in pokojninski<br />
blagajni. Najprej bi se morali<br />
potruditi zmanjšati apetite v vseh teh<br />
blagajnah, kar bi omogočilo znižanje<br />
prispevnih stopenj.<br />
Nekateri predlogi so vendarle pozitivni,<br />
ocenjuje naš sogovornik. Recimo<br />
določeni davčni odpustki pri dohodnini<br />
za privabljanje visokoizobraženih Slovencev<br />
iz tujine nazaj v domovino ter<br />
privabljanje visokoizobraženih tujcev.<br />
Toda sprašuje se, zakaj nižja obdavčitev<br />
ne bi veljala za vse visokokvalificirane<br />
kadre v Sloveniji, ki zaslužijo dvakratnik<br />
povprečne plače.<br />
Eden od ključnih predlogov Obrtno-podjetniške<br />
zbornice je, da se pri<br />
zaposlenih, ki so posebej izpostavljeni,<br />
saj ustvarjajo višjo dodano vrednost<br />
(imajo tudi nadpovprečne plače), uvede<br />
socialna kapica. S tem bi jim omogočili<br />
višja neto izplačila in tako ohranili več<br />
takšnih kadrov.<br />
Glede sprememb pri normirancih<br />
Cvar pričakuje, da bodo samostojni<br />
podjetniki skušali tudi z neizdajanjem<br />
računov svoje prihodke na letni ravni<br />
prikazati pod mejo 60.000 evrov (nad to<br />
mejo ne bo več možnosti obračunavanja<br />
normiranih odhodkov), zaradi česar bi<br />
bilo lahko davčnih prihodkov celo manj.<br />
<strong>Za</strong>kaj ne bi šli v sistem panožnih pavšalov,<br />
se sprašuje, kot imajo to urejeno v<br />
mnogih državah na <strong>Za</strong>hodu. Tudi on<br />
je prepričan, da bi moralo ministrstvo<br />
pripraviti celostno davčno reformo, ne<br />
pa zgolj parcialnih sprememb. <br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Nekdanji prvi človek Fursa Ivan Simič pravi,<br />
da so predstavljeni predlogi daleč od davčne<br />
reforme, ki nam jo ves čas obljubljajo.<br />
IVAN SIMIČ: PREDLOG<br />
DAVČNIH SPREMEMB<br />
JE VELIKO RAZOČARANJE<br />
Nekdanji generalni direktor Fursa, davčni<br />
svetovalec Ivan Simič, je predlog<br />
davčnih sprememb označil za veliko<br />
razočaranje. Pričakoval je, da bodo vsi<br />
tisti, ki so sodelovali pri pripravi tega<br />
prvega paketa sprememb (delovna skupina<br />
za davke, strateški svet za davke,<br />
predstavniki ministrstva za finance in<br />
Fursa), po treh mesecih in pol pripravili<br />
konkretne in kakovostne spremembe<br />
davčne zakonodaje. »Ti predlogi so daleč<br />
od davčne reforme, ki nam jo ves čas<br />
obljubljajo. To lahko povem, saj sem do<br />
sedaj sodeloval pri štirih davčnih reformah,<br />
pri treh v Sloveniji in pri eni v Srbiji,<br />
zato vem, kako se to dela.«<br />
Glede ugodnejše davčne obravnave<br />
za privabljanje novih izobraženih višje<br />
plačanih Slovencev iz tujine in tujcev<br />
meni, da ukrep ne bo imel pričakovanega<br />
učinka, saj je težko verjeti, da bi se<br />
v Slovenijo vrnilo veliko število fizičnih<br />
oseb. »Želim pa si, da bi se to zgodilo.<br />
Pri tem predlogu vidim nekaj nejasnosti.<br />
Kot prvo ga ocenjujem kot neustavnega,<br />
saj bodo v privilegiranem položaju tisti, ki<br />
sedaj delajo v tujini. Ne vem, zakaj bi bili<br />
tisti, ki pridejo iz tujine, v boljšem davčnem<br />
položaju od identičnih kadrov, ki so<br />
že sedaj v Sloveniji.«<br />
Ali bodo davčne spodbude zagonskim<br />
podjetjem pri nagrajevanju zaposlenih<br />
spodbudile razvoj več tovrstnih podjetij?<br />
Pravi, da ne, saj to ni edina ovira. Je pa<br />
dober poskus, da se nekaj naredi na tem<br />
področju. Pričakuje jasne in nedvoumne<br />
zakonske določbe.<br />
Kako komentira predlagane spremembe<br />
pri normiranih s. p.-jih? S to spremembo<br />
se delno strinja – da imamo torej samo<br />
en mejni znesek. Ta je zdaj 50.000 evrov<br />
prihodkov na leto, po novem bi bil znesek<br />
60.000 evrov. Že kot predsednik strateškega<br />
sveta za davke prejšnje vlade je<br />
predlagal (tudi zaradi poenostavitve) uvedbo<br />
zgolj ene oblike normiranega s. p.-ja, in<br />
to tistega z do 50.000 evrov prihodkov na<br />
leto, kolikor trenutno tudi znaša meja za<br />
identifikacijo za DDV; seveda z 80-odstotnimi<br />
normiranimi odhodki. Ne želi ločevati<br />
med popoldanskim s. p.-jem in s. p.-jem,<br />
kjer je podjetnik samozaposlen. Naj bo pomembna<br />
le višina prihodkov.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
Komentar<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
SHUTTERSTOCK<br />
AKTUALNO<br />
Slovenski NAROBE SVET<br />
ali zakaj smo, kjer pač smo<br />
Slovenci se radi sprašujejo, zakaj nismo druga Švica. A na majavih temeljih<br />
je težko zgraditi nekaj dolgoročno uspešnega. Če nimamo razjasnjenih niti najbolj<br />
osnovnih pojmov, pa je o kakovostnih temeljih težko govoriti.<br />
31<br />
Slovenija je v marsičem dežela<br />
protislovij. <strong>Za</strong>čnimo kar pri<br />
družbenem sistemu. Prej smo živeli<br />
v socialistični ureditvi (ki to<br />
v marsičem ni bila), zdaj živimo v kapitalizmu<br />
(ki v marsičem to ni). Zdi se, da<br />
imamo Slovenci zanimivo navado, da iz<br />
vsakega sistema poberemo najslabše in<br />
se tega nato silovito oklepamo.<br />
Iz sistema, ki naj bi prinesel pravično<br />
in brezrazredno družbo, smo dobili<br />
nov sloj elit – da o pravicah niti ne govorimo.<br />
Mnogi bolj kvalificirani na teh<br />
straneh pišejo o »pravičnosti« prejšnjega<br />
sistema. V sistemu, ki naj bi nagrajeval<br />
podjetnost, produktivnost in prinašal<br />
materialno blaginjo, so na vodilnih<br />
položajih najmanj podjetni in produktivni,<br />
ob tem pa smo vsak dan revnejši.<br />
KAVIAR SOCIALISTI<br />
V današnji Sloveniji so največji komunisti<br />
privilegirani kaviar socialisti brez<br />
delovnih izkušenj. O pravicah delavcev<br />
nam pridigajo ljudje, ki delavca ne<br />
bi niti prepoznali – vsaj dokler ta ne bi<br />
odprl ust. Potem bi ga verjetno hitro<br />
identificirali kot neuko, nedolžno žrtev<br />
sistema, potrebno odrešenja, oziroma<br />
kot nevarnost demokraciji – odvisno od<br />
tega, koga ta delavec namerava voliti.<br />
Največji kapitalisti so medtem privatizacijski<br />
ter s politiko zlizani tajkuni,<br />
ki do svojega premoženja niso<br />
prišli s trdim delom, inovativnostjo in<br />
požrtvovalnostjo, temveč po zaslugi<br />
Ljudje, za katere so povojni<br />
poboji drugorazredna tema,<br />
nam solijo pamet o genocidu.<br />
svojih zvez in poznanstev. Takšni nam<br />
potem na praznik dela razlagajo, da bo<br />
moral kapitalizem kmalu oditi.<br />
V naši družbi so najglasnejši najbolj<br />
privilegirani. Bolj kot nekdo izhaja<br />
iz premožne, vplivne družine, bolj nam<br />
razlaga, da je sistem krut in potreben<br />
spremembe. V imenu ljudi na družbenem<br />
dnu pridno jemlje državni denar, da<br />
bi lahko pridigal še širši množici ter delal<br />
»selfije« na eksotičnih lokacijah. Tisti<br />
na družbenem dnu so medtem tiho, nekateri<br />
pravijo, da so nevidni. Na lastno<br />
bedo jih je sram opozoriti. S polno ritjo je<br />
lažje srati, in pri nas imamo sranje radi.<br />
STATUS QUO<br />
Manjšine na obeh političnih polih so<br />
najbolj glasne in krojijo našo usodo. Mitološka<br />
»tiha večina« je seveda tiho – ali<br />
sploh obstaja? Medtem ko stari odločajo<br />
o prihodnosti, se mlade indoktrinira<br />
v delitve in spore preteklosti.<br />
Tisti, ki najbolj častijo boj proti okupatorju<br />
in vsako leto praznujejo bitke<br />
(kjer so trpeli in umirali ljudje), so glede<br />
aktualnih spopadov največji mirovniki –<br />
radi bi nas prepričali, da je mir za vsako<br />
ceno njihova največja vrednota. Ljudje,<br />
za katere so povojni poboji drugorazredna<br />
tema, nam solijo pamet o genocidu.<br />
Tisti, ki najglasneje kritizirajo Tita,<br />
so si medtem našli nov simbol, vreden<br />
čaščenja. Nekdanji komunisti so danes<br />
najbolj goreči antikomunisti. Podobno<br />
sicer velja tudi za kadilce ...<br />
V današnji Sloveniji se tako imenovani<br />
levičarji in progresivci na vse<br />
pretege trudijo, da do pomembnejših<br />
sprememb ne bi prišlo. Konservirajo<br />
status quo. Tako imenovani desničarji<br />
in konservativci se medtem borijo za<br />
spremembe in prelom s preteklostjo.<br />
Živimo v družbi, ki nagrajuje neuspeh.<br />
Kdor izgubi volitve, postane minister.<br />
Kdor prireja razpise, je nagrajen z dobro<br />
plačano državno službo. Svojim pridno tiskamo<br />
nagrade in priznanja – za pravilna<br />
mnenja in doprinos k stanju, ki ga imamo.<br />
(DE)POLITIZACIJA<br />
Živimo v družbi, kjer vtikanje politike<br />
imenujemo depolitizacija, medije in organizacije,<br />
ki brez zunanje pomoči ne bi<br />
obstali ter imajo očitno politično ozadje<br />
in interese, pa neodvisne. Živimo v<br />
družbi, kjer se z vlado zlizane organizacije<br />
imenujejo nevladne. Naj mi še kdo<br />
reče, da je naš jezik treba ohraniti – saj<br />
smo ga že davno razvrednotili.<br />
Živimo v družbi, kjer so največji<br />
moralisti najbolj pokvarjeni, največji<br />
oportunisti pa pridigajo o vrednotah.<br />
Kjer ljudje, ki imajo največ povedati o<br />
skupnem dobrem, rušijo vlade in so najmanj<br />
konstruktivni. Kjer tako imenovani<br />
»javni intelektualci« niso drugega<br />
kot servilni operativci in opravičevalci<br />
političnih gospodarjev.<br />
Ko mi v takšnem okolju nekdo reče,<br />
da mi bo dal nekaj zastonj, se primem za<br />
denarnico. Če mi reče, da sem pomemben<br />
in cenjen član družbe, se začnem<br />
spraševati, kaj vse bom moral žrtvovati.<br />
Ko slišim, da je vse pod nadzorom in ni<br />
razloga za skrb, me zagrabi panika.<br />
V naši državi ne bi imeli ne otrok, ne<br />
migrantov, ne daljšega delovnika, a bi<br />
vseeno radi imeli visoke pokojnine. Nočemo<br />
vetrnih, jedrskih elektrarn in hidroelektrarn,<br />
a poceni energija je za nas<br />
samoumevna. Vsi bi radi imeli zanesljive,<br />
dobro plačane službe – seveda dokler<br />
ne bo tovarna stala v našem kraju.<br />
In mi bi radi bili druga Švica? Saj<br />
nismo niti v isti dimenziji. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
32<br />
AKTUALNO<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Obetajo se<br />
NOVE obremenitve<br />
Kot kaže, nova davčna reforma ne bo kaj prida. Kot poudarjajo delodajalci in trgovci,<br />
razbremenitve plač ni na vidiku, obetajo se pa nove obremenitve. Tako bo po novem<br />
povišan DDV na sladke pijače, predlagana pa je tudi izdaja računov na avtomatih.<br />
Kaj je še novega na področju davkov?<br />
NORMIRANCI<br />
Samostojni podjetniki normiranci so morali<br />
doplačati več tisoč evrov dohodnine. Razlog je<br />
v novem sistemu priznavanja normiranih stroškov.<br />
V praksi se to kaže kot občutno višja obdavčitev<br />
tako za samozaposlene normirance kot<br />
tudi popoldanske.<br />
Ta obdavčitev je sicer veljala že lansko leto,<br />
ampak je večina podjetnikov to občutila šele<br />
letos, ko so oddali davčni obračun. Več kot<br />
3.000 evrov dohodnine bi moralo doplačati<br />
8.485 tistih, ki so oddali obračune, oziroma<br />
5,9 odstotka od vseh predloženih obračunov<br />
za lansko leto. Več kot 5.000 evrov dohodnine<br />
bi moralo plačati 3.286 samostojnih podjetnikov,<br />
od tega 2.065 normirancev, več kot<br />
10.000 evrov pa 1.093 samostojnih podjetnikov<br />
oziroma 607 normirancev.<br />
Tudi skupni učinek je ogromen, saj so morali<br />
lani samostojni podjetniki doplačati 62 milijonov<br />
evrov, letos pa 102 milijona evrov dohodnine.<br />
Obdavčitev za normirane podjetnike je<br />
sicer ostala enaka, 20-odstotna, a se je spremenilo<br />
pravilo, ki določa, kaj se obdavčuje.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
AKTUALNO<br />
33<br />
<strong>Za</strong> zaslužke do 50 tisoč evrov sprememb<br />
ni bilo, normirani stroški so še<br />
vedno 80-odstotni. So pa za zaslužke<br />
od 50 do 100 tisoč evrov normirani<br />
stroški 40-odstotni. Pri prihodkih<br />
nad sto tisoč evrov pa normiranih<br />
stroškov ni, obdavčitev za prihodke<br />
nad 100.000 evrov je 20-odstotna,<br />
kar pomeni, da je na vsakih dodatnih<br />
1.000 prihodkov treba plačati 200<br />
evrov dohodnine.<br />
Nekateri podjetniki so se pritoževali,<br />
da jih država o spremembah ni obvestila.<br />
Država pa sicer višje akontacije<br />
dohodnine ob spremembi obdavčitve ni<br />
predvidela, to »bi moral vedeti in urediti<br />
vsak podjetnik sam«.<br />
NOV OBRAČUN OMREŽNINE<br />
Poleg sprememb za normirane samostojne<br />
podjetnike se uvaja tudi nov<br />
obračun omrežnine. Tako se spreminja<br />
tudi obračun prispevka za soproizvodnjo<br />
toplote in električne energije<br />
(SPTE) ter obnovljive vire energije<br />
(OVE), ki je obvezna dajatev na računu<br />
za elektriko.<br />
Do sedaj je veljalo, da se prispevka<br />
za SPTE in OVE gospodinjskim odjemalcem<br />
obračunata glede na priključno<br />
moč. Znesek tega prispevka je sicer<br />
produkt priključne moči in ceno na kW.<br />
Po novem pa priključna moč ne bo več<br />
igrala glavne vloge. Najpomembnejše<br />
bodo dogovorjene moči, ki jih je elektrooperater<br />
vsakemu gospodinjstvu<br />
določil glede na povprečje treh konic<br />
pretekle zimske sezone, in sicer za vsak<br />
časovni blok posebej.<br />
Lani so morali<br />
samostojni podjetniki<br />
doplačati 62 milijonov evrov,<br />
letos pa 102 milijona evrov<br />
dohodnine.<br />
Dogovorjene moči bodo tudi osnova<br />
za obračun SPTE in OVE. V višji<br />
sezoni bodo veljali časovni bloki od<br />
ena do štiri, v nižji pa od dva do pet.<br />
<strong>Za</strong>enkrat se še ne ve, ali bo prispevek<br />
SPTE in OVE višji ali nižji, saj cena zanj<br />
še ni določena.<br />
Iz pojasnila v predlagani spremembi<br />
uredbe lahko razberemo le, da je pričakovana<br />
okvirno enaka obremenitev<br />
Flickr @vladaRS<br />
končnih odjemalcev, pri čemer bo zaradi<br />
združevanja več odjemnih skupin v uporabniške<br />
skupine skladno z novo metodologijo<br />
za obračunavanje omrežnine<br />
lahko prišlo do malenkostnih razlik glede<br />
na prej določen način obračunavanja<br />
prispevkov. Prej je bilo namreč 16 odjemnih<br />
skupin, po novem pa jih bo sedem.<br />
Vsi lastniki samooskrbnih sončnih<br />
elektrarn bodo po novem oproščeni<br />
plačila prispevka oziroma ga bodo plačevali<br />
manj kot do zdaj, ko so ga plačevali<br />
glede na priključno moč tako kot<br />
vsa druga gospodinjstva. Razlog za to<br />
naj bi bil v tem, da se samooskrbnim<br />
odjemalcem zaradi novega načina obračunavanja<br />
omrežnine lahko ta poveča.<br />
Po novem se bo zanje moč, ki je<br />
podlaga za obračun prispevka SPTE in<br />
OVE, obračunala kot razlika med dogovorjeno<br />
obračunsko močjo v časovnih<br />
blokih ena in dva ter priključno močjo<br />
samooskrbne naprave.<br />
Minister Boštjančič daje neposrečene<br />
predloge na področju dajatev.<br />
DRUGE OBREMENITVE<br />
Kaj dosti pa, kot kaže, ne bo z davčno<br />
reformo. Delodajalci so že povedali, da<br />
se obetajo nove obremenitve, z razbremenitvami<br />
plač pa ne bo nič. Obeta se<br />
denimo še obdavčitev pijač z dodanim<br />
sladkorjem. Vlada bi jim dvignila DDV z<br />
9,5 na 22 odstotkov.<br />
Še nekoliko bolj neposrečen pa je<br />
predlog o računih na avtomatih, in to<br />
potem, ko smo račune že enkrat ukinili.<br />
Trgovci poudarjajo, da računov<br />
na avtomatih ne zahteva niti evropska<br />
direktiva, kupovati pa bi morali nove<br />
avtomate, nadgradnja obstoječih naj ne<br />
bi bila mogoča. Višje cene bi bremenile<br />
ravno potrošnike, kar z vidika razbremenitve<br />
plač ni korak v pravo smer. S<br />
svojimi pomisleki so se trgovci že obrnili<br />
na finančno ministrstvo. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
34<br />
AKTUALNO<br />
Ministrica za digitalno<br />
preobrazbo Emilija<br />
Stojmenova Duh vedno<br />
znova dokazuje<br />
svojo nesposobnost<br />
in nedoraslost funkciji.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
RAČUNALNIKI: namesto da<br />
bi jih uporabljali na osnovnih<br />
šolah, se na njih NABIRA PRAH<br />
Sliši se neverjetno, a takšna logika prevlada na ministrstvu za digitalno preobrazbo pod<br />
vodstvom Stojmenove Duh. <strong>Za</strong> deset tisoč prenosnikov od skupaj 13 tisoč, ki so jih lani<br />
kupili za 6,5 milijona evrov, je interes med prebivalstvom minimalen. Pa čeprav jih ponujajo<br />
brezplačno. Hkrati računalnikov zelo primanjkuje na mnogih osnovnih šolah, ki si jih<br />
zaradi finančne stiske ne morejo privoščiti. A to ministrice ne gane – šolam jih ne da.<br />
Pri tedniku <strong>Domovina</strong> smo pred tednom<br />
dni razkrili zgodbo o zelo majhnem interesu<br />
za famoznih deset tisoč prenosnih<br />
računalnikov, ki jih skušajo na ministrstvu<br />
za digitalno preobrazbo brezplačno razdeliti<br />
med prebivalstvo. Stojmenova Duh je sicer<br />
lani kupila kar 13 tisoč prenosnikov za 6,5 milijona<br />
evrov, pri čemer po ugotovitvah Agencije<br />
za varstvo konkurence obstaja utemeljen sum,<br />
da so štiri podjetja, izbrana na razpisu, sklenila<br />
omejevalni sporazum.<br />
Z drugimi besedami, razpis naj bi si razdelili<br />
na način, da je vsak dobil en sklop. Vsaka od firm<br />
(Lancom, Unistar, Gambit Trade in Acord-92) jih<br />
je dobavila 3.250. Cene so bile skoraj identične –<br />
od 490 do 500 evrov – za kar je »zaslužna« Stojmenova,<br />
saj so na ministrstvu že v razpisu oznanili,<br />
da imajo zagotovljena sredstva do 500 evrov<br />
za kos opreme. Logično, da so podjetja temu sledila<br />
in ponudila najvišjo možno ceno.<br />
Postopek v zvezi z nabavo opreme vodi tudi<br />
Komisija za preprečevanje korupcije, ki preverja<br />
morebitno kršenje <strong>Za</strong>kona o integriteti in<br />
preprečevanju korupcije.<br />
RAZDELJENIH LE NEKAJ ODSTOTKOV<br />
Vrnimo se na začetek. 23. maja smo objavili, da<br />
je v več kot mesecu dni na Javni štipendijski, razvojni,<br />
invalidski in preživninski sklad (Sklad)<br />
prišlo zgolj 910 vlog za brezplačno izposojo ra-<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
Komentar AKTUALNO 35<br />
čunalnika, od katerih so jih na Skladu<br />
pozitivno rešili 464. Nekaj dni zatem<br />
so našo zgodbo (brez omembe vira)<br />
»zagrabili« tudi največji mediji pri nas.<br />
Do danes je na Sklad prispelo le približno<br />
tisoč vlog za brezplačno dveletno<br />
izposojo, od katerih so jih pozitivno rešili<br />
dobrih 500. Očitno bo velika večina računalnikov<br />
še naprej ležala nekje v skladišču<br />
v Logatcu. Nova polomija za Stojmenovo.<br />
Še posebej, ker država ljudem<br />
dejansko daruje računalnike, saj se lahko<br />
obdobje dveh let brezplačne izposoje na<br />
predlog upravičenca podaljša in na koncu<br />
prenosnik preide v njegovo last, ko knjigovodska<br />
vrednost pade na nič. Upravičenci<br />
so po noveli zakona o spodbujanju<br />
digitalne vključenosti tisti, ki izpolnjujejo<br />
oba naslednja pogoja: so upravičenci<br />
do otroškega dodatka, uvrščeni v prvi<br />
dohodkovni razred in imajo vsaj enega<br />
otroka, vključenega v osnovnošolsko izobraževanje.<br />
Torej socialno šibki z osnovnošolskim<br />
otrokom oziroma otroki.<br />
Ker bo, kot vse kaže, v sklopu prvega<br />
poziva razdeljenih le nekaj odstotkov<br />
vseh prenosnikov, se bo v skladu z zakonom<br />
krog upravičencev razširil. Najprej<br />
bo Sklad podaljšal javni poziv, nato pa<br />
izvedel nove. Na vsakokratni nadaljnji<br />
javni poziv se lahko prijavijo osebe, uvrščene<br />
v naslednji, višji dohodkovni razred<br />
za otroški dodatek (od drugega do<br />
vključno šestega dohodkovnega razreda).<br />
OSNOVNE ŠOLE<br />
Od skupaj 13 tisoč računalnikov so jih<br />
na ministrstvu za digitalno preobrazbo<br />
najprej 39 razdelili občinam, prizadetim<br />
v poplavah, in 2.961 srednjim šolam ter<br />
Po besedah predsednice Združenja ravnateljev<br />
Mojce Mihelič si ravnatelji želijo, da bi<br />
do teh računalnikov prišle tudi osnovne šole.<br />
Marsikje jih primanjkuje.<br />
zavodom, ki jih je ustanovila država. Če k<br />
temu prištejemo še okoli 500 dodeljenih<br />
socialno šibkim na podlagi poziva Sklada,<br />
jih je še vedno približno 9.500 v skladišču.<br />
Veliko od teh bi jih lahko razdelili<br />
osnovnim šolam, saj jih na mnogih zelo<br />
primanjkuje, in sicer tako neposredno<br />
za delo učiteljev kot tudi za pouk.<br />
Toda, pozor, na ministrstvu v zakonu<br />
niso predvideli, da bi lahko računalnike<br />
delili tudi osnovnim šolam, češ da<br />
so njihove ustanoviteljice občine. <strong>Za</strong><br />
Domovino so nam razložili, da »državni<br />
organi skladno z zakonodajo nimajo<br />
neposredne možnosti dodeljevanja<br />
materialnih sredstev osnovnim šolam.<br />
Srednjim šolam in javnim zavodom<br />
smo lahko dodelili računalnike, saj je<br />
njihova ustanoviteljica država.«<br />
Kot vidimo, so se znašli v zagati. Komu<br />
razdeliti prenosnike? Pred dvema tednoma<br />
so poslali dopis na ministrstvo za<br />
vzgojo in izobraževanje s pojasnilom, naj<br />
osnovne šole o omenjenem pozivu Sklada<br />
obvestijo starše. Osnovne šole torej same<br />
ne morejo do računalnikov, pri Stojmenovi<br />
pa bi radi, da odigrajo vlogo poštarjev<br />
za dostavo informacij staršem!?<br />
BIROKRATSKO-BUTALSKA<br />
LOGIKA<br />
Njeno ministrstvo smo vprašali: Če je<br />
treba za to, da bi računalnike lahko delili<br />
osnovnim šolam (oziroma občinam,<br />
da bi jih te po potrebi razdelile med<br />
svoje osnovne šole), spremeniti omenjeni<br />
zakon, zakaj tega ne predlagajo?<br />
Spomnili smo jih, da jih osnovne šole<br />
potrebujejo, medtem ko je večina računalnikov<br />
še vedno v skladišču.<br />
www.varensvet.si<br />
Ministrice ne zanima,<br />
ali osnovne šole potrebujejo<br />
računalnike – ključno je,<br />
da jih bodo še naprej delili<br />
v skladu z zakonom,<br />
po katerem osnovne šole<br />
do njih ne morejo.<br />
Odgovor je birokratsko-butalski.<br />
»Prenosniki so namenjeni skladu MIRO<br />
(Mehanizem za izposojo računalniške<br />
opreme) in bodo tudi namensko dodeljeni<br />
prioritetnim skupinam po vrsti,<br />
kot določa zakon.« Stojmenove torej ne<br />
zanima, ali osnovne šole potrebujejo<br />
računalnike. Ključno je, da jih bodo oni<br />
še naprej delili v skladu z zakonom (po<br />
katerem osnovne šole do njih ne morejo),<br />
pa četudi zakon, kot se je izkazalo,<br />
ni v skladu z realnim stanjem.<br />
Če nekoliko karikiramo uradniški<br />
zapis z ministrstva, da bodo računalniki<br />
namensko dodeljeni, kot določa zakon,<br />
lahko rečemo, da bo očitno treba ljudi<br />
prilagoditi zakonu in ne obratno. Če prenosnikov<br />
v skladu z njihovim zakonom<br />
med prebivalstvo ne bodo uspeli razdeliti<br />
zlepa, bodo skušali zgrda, s prisilo?<br />
»PRIČAKOVANO«<br />
<strong>Za</strong>deva je bolj tragična kot komična. Govorili<br />
smo z Mojco Mihelič, predsednico<br />
Združenja ravnateljev in pomočnikov<br />
ravnateljev. Pravi, da v združenju o vprašanju<br />
razdelitve teh računalnikov osnovnim<br />
šolam še niso razpravljali, so pa glede<br />
zanimanja zanje že lani obvestili »svoje«<br />
ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.<br />
Z ministrstva so tedaj pojasnili, češ da<br />
se dogovarjajo. Ravnatelji si želijo, da bi<br />
do teh računalnikov prišle tudi osnovne<br />
šole, kar bi bilo vsekakor bolje, kot da ležijo<br />
v nekem skladišču. Marsikateri osnovni<br />
šoli bi prišli prav, doda sogovornica.<br />
Osnovne šole so v finančni stiski, že konec<br />
lanskega leta se je več ravnateljev tudi<br />
pri njej pozanimalo glede prenosnikov.<br />
Seznanili smo jo z birokratskim odgovorom<br />
z ministrstva Stojmenove, iz<br />
katerega izhaja, da ne nameravajo predlagati<br />
sprememb zakonodaje, da bi do<br />
prenosnikov lahko prišle tudi osnovne<br />
šole. Kako predsednica Združenja ravnateljev<br />
komentira odgovor z ministrstva<br />
za digitalno preobrazbo? Zgolj z<br />
eno besedo: »Pričakovano.« <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
36<br />
AKTUALNO<br />
JAN ZOBEC<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Krasni NOVI SVET<br />
Naturalistični ateizem in njegova morala, ki se ravnata po usmeritvi, da kar je dobro<br />
zame in mojo skupnost, je tudi moralno opravičljivo, ne pomeni drugega kot načelo,<br />
da cilj opravičuje sredstvo. V svoji dosledni in skrajni izpeljavi je pripeljal<br />
do iztrebljanja »sovražnikov« nacije (nacionalni socializem) ali »sovražnikov«<br />
delovnega ljudstva (internacionalni socializem).<br />
Predsednik ESČP Marko Bošnjak<br />
je 26. maja krajši intervju v Politično<br />
s Tanjo Gobec zaključil z<br />
odgovorom na vprašanje, kaj je<br />
temelj vladavine prava. Rekel je: »Spoštovanje<br />
sodnih odločb.« Res je. Nespoštovanje<br />
sodnih odločitev, še posebej<br />
če jih ne spoštujeta drugi veji oblasti, v<br />
temelju razgrajuje vladavino prava.<br />
Tudi Putin se rad sklicuje<br />
na spoštovanje sodnih<br />
odločb, a vsi vemo, da je<br />
njegova Rusija kontrapunkt<br />
vladavine prava.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
SLUŽABNIKI POLITIKE<br />
Vendar je taka trditev sama po sebi<br />
daleč premalo. Je, kot bi vpregli voz<br />
pred konja. Nič ne pomaga spoštovanje<br />
sodnih odločitev, če sodbe izrekajo<br />
pristranski sodniki ali sodniki, ki so<br />
bolj kot služabniki prava služabniki<br />
politike. Vsi avtoritarni režimi s pokorjenim<br />
sodstvom so in bodo zahtevali<br />
spoštovanje sodnih odločitev. Sodobna<br />
Rusija je živ primer tega. Putin se rad<br />
sklicuje na spoštovanje sodnih odločb,<br />
a vsi vemo, da je njegova Rusija kontrapunkt<br />
vladavine prava, država z avtoritarnim<br />
legalizmom, ki pravo zlorablja<br />
za brutalne kršitve človekovih pravic.<br />
Vladavino prava je zato lažje opredeliti<br />
s ciljem, za katerega si prizadeva.<br />
Ta cilj je omejevanje oblastne samovolje<br />
in arbitrarnosti. Ampak tudi<br />
to samo po sebi še ne zadošča, da bi<br />
govorili o polnokrvni vladavini prava.<br />
Formalnim zahtevam, kot so abstraktnost<br />
in splošnost predpisov, njihova<br />
prepoznavnost, zadostna jasnost in določnost,<br />
prospektivnost in zanesljivost<br />
– zaupanje v pravo, koherentnost itd.,<br />
mora biti dodana vsebinska komponenta.<br />
Ta sestavina je človekovo dostojanstvo<br />
– pravir človekovih pravic.<br />
Ustavno sodišče je z znamenito<br />
odločbo o Titovi cesti, s katero je človekovo<br />
dostojanstvo včrtalo v 1. člen<br />
ustave, torej v samo bistvo Slovenije<br />
kot demokratične republike, odpravilo<br />
črkovni primanjkljaj v slovenski ustavi.<br />
<strong>Za</strong> sodobno vsebinsko (materialno,<br />
v literaturi poimenovano tudi »debelo«)<br />
vladavino prava je zato bistveno<br />
dvoje: ustavni red kot »objektivni red<br />
vrednot«, ki mu mora biti podrejena<br />
sleherna oblast, tudi posamezniki v<br />
medsebojnih razmerjih, in varstvo tega<br />
reda z (ustavno)sodno kontrolo drugih<br />
vej oblasti, predvsem zakonodajne.<br />
Nad državo in njeno oblastjo, tudi<br />
nad ustavodajalcem, pa dominira človekovo<br />
dostojanstvo in iz njega izvirajoče<br />
neodtujljive človekove pravice (inkorporirane<br />
v ustavi in mednarodnih<br />
instrumentih) s svojim nedotakljivim<br />
jedrom pravic. To bi lahko imenovali<br />
večnostno, nespremenljivo jedro prava.<br />
ATEISTIČNI NATURALIZEM<br />
Tak koncept je težko združljiv z naturalističnim<br />
pogledom na svet. Z drugimi<br />
besedami: človekovega dostojanstva, ki<br />
je, čeprav pravna, a tudi presežna kategorija,<br />
ni mogoče razložiti z argumentacijo<br />
ateističnega naturalizma. Le-ta<br />
namreč temelji na golem pragmatizmu,<br />
katerega formalno gibalo je razvejan<br />
sistem vzajemnih koristi. Deluje, dokler<br />
ga te koristi poganjajo, tja, kamor<br />
narekujejo. Četudi verbalno prisega na<br />
človekovo dostojanstvo kot ustavnost<br />
prežemajočo vrednoto, se njenih filozofskih<br />
globin ne zaveda.<br />
Če človekovemu dostojanstvu<br />
odvzamemo njegovo presežnost in v<br />
človeku vidimo le najvišji dosežek darvinistične<br />
evolucije, igro materije in<br />
energije ter rezultat sosledja osupljivih<br />
naključij, brez kakršnegakoli smisla in<br />
namena, potem pristajamo na tezo, da<br />
nekoč, ko bodo naravne sile entropije,<br />
spet po nekem naključju, človeško vrsto<br />
zbrisale z obličja zemlje, za nami ne bo<br />
ostalo ničesar. Nobenega spomina, nobenega<br />
smisla, nobenega pomena.<br />
Materija in energija nista in ne moreta<br />
biti vir družbenih norm. Če ima človekovo<br />
dostojanstvo le svoj pragmatični smisel,<br />
ki se začne in konča z vprašanjem,<br />
kaj je koristno zame in za skupnost, ki ji<br />
pripadam, ter za boljše preživetje mene<br />
in mojih, potem nam preostane le še svet<br />
razsvetljene sebičnosti.<br />
Ameriški profesor Christian Smith<br />
v svoji knjigi Atheist Overreach: What
Komentar<br />
Atheism Can't Deliver iz l. 2019 pravi takole:<br />
Če je človekovo dostojanstvo zasidrano<br />
v pragmatizmu, ki temelji na logiki,<br />
da kolikor sem motiviran ravnati etično<br />
in biti dober do bližnjih zato, ker tudi<br />
sam od njih pričakujem enako, potem<br />
onkraj te računice z vidika naturalističnega<br />
ateizma ni več prepričljivega in razumnega<br />
razloga, da bi bil etičen in dober<br />
tudi do tistih, ki so za moje praktične<br />
koristi nepomembni in nezanimivi.<br />
Profesor Smith se zato sprašuje,<br />
čemu bi razumne osebe v svetu ateistične<br />
morale vseskozi spoštovale moralne<br />
norme; ne le takrat, ko strežejo<br />
svoji »razsvetljeni sebičnosti«, temveč<br />
tudi takrat, ko bi bila njihova kršitev<br />
nagrajena in ne bi bilo nevarnosti, da<br />
bi bil kršitelj zaloten s prsti v marmeladi<br />
(str. 25). In če je tako, se retorično<br />
sprašujem, zakaj se ne bi tudi človekove<br />
pravice, če nimajo sidra v človekovem<br />
dostojanstvu, ampak so le pragmatičnim<br />
potrebam prilagodljivi pravni<br />
pojmi, lebdeči v svetu pravniških abstrakcij,<br />
s pravniško razlago prilagajale<br />
trenutnim interesom te ali one skupine,<br />
da ne rečem režimske politike.<br />
KOT BILKA V VETRU<br />
Naturalistični pogled na človekovo<br />
dostojanstvo je logična posledica pragmatizma,<br />
zato je podvržen relativizmu.<br />
Je kot bilka v vetru, brez vrednotnih sider<br />
in moralnih imperativov. Nagiba se<br />
tja, kamor ga vodijo trenutne želje, vzgibi,<br />
strasti in slasti. V obdobjih, ko večina<br />
ljudi izgublja vero v Boga, v obdobjih<br />
materialnega izobilja in pozabe na človeške<br />
tragedije, ko se vdaja hedonizmu,<br />
brezskrbnosti, ko se zdi, da sta svoboda<br />
in demokracija samoumevni, ko drsimo<br />
v dekadenco in je tisto, kar šteje, izpolnjevanje<br />
naraščajočih potreb po ugodju,<br />
AKTUALNO 37<br />
Naturalistični pogled na<br />
človekovo dostojanstvo<br />
je kot bilka v vetru, brez<br />
vrednotnih sider in moralnih<br />
imperativov. Nagiba se tja,<br />
kamor ga vodijo trenutne<br />
želje, vzgibi, strasti in slasti.<br />
vse močnejših dražljajih slasti in zemeljskih<br />
užitkov, se relativizira vse, tudi<br />
človekovo dostojanstvo. S tem se relativizira<br />
vrednota, ki je v jedru človekovega<br />
dostojanstva, življenje samo.<br />
Naturalistični ateizem in njegova<br />
morala, ki se ravnata po usmeritvi, da<br />
kar je dobro zame in mojo skupnost, je<br />
tudi moralno opravičljivo, ni nič drugega<br />
kot načelo, da cilj opravičuje sredstvo.<br />
V svoji dosledni in skrajni izpeljavi je<br />
pripeljal do iztrebljanja »sovražnikov«<br />
nacije (nacionalni socializem) ali »sovražnikov«<br />
delovnega ljudstva (internacionalni<br />
socializem). Obema je skupno<br />
stremljenje k domnevno idealističnim<br />
ciljem, ki naj bi opravičevali sredstvo.<br />
Tako nacizem kot socializem sta temeljila<br />
na naturalističnem ateizmu.<br />
Obema je bil skupen prezir do človekovega<br />
dostojanstva – oba sta temeljno<br />
vrednoto zahodne civilizacije ponižala<br />
na raven sredstva za dosego cilja. V tej<br />
luči profesor Smith navaja krajši seznam<br />
ukrepov, ki bi jih tak koncept potencialno<br />
lahko ponudil in ki se mu kot<br />
katoliku (kar je postal leta 2011) gnusijo<br />
(str. 71, 72). Ti ukrepi so: a) nepoboljšljive<br />
odvisnike, zakrknjene pijance<br />
ter trajne brezdomce bi bilo treba bodisi<br />
prisilno zasužnjiti ali evtanazirati;<br />
b) otrokom, rojenim s hudimi in neozdravljivimi<br />
duševnimi ali telesnimi<br />
okvarami, ali otrokom, ki so, četudi<br />
zdravi, nezaželeni, bi bilo treba odobriti<br />
evtanazijo; c) ostarelim invalidom<br />
in dolgotrajno hospitaliziranim psihiatričnim<br />
bolnikom, pri katerih ni pričakovati<br />
ozdravitve, bi bilo dovoljeno<br />
umreti – z evtanazijo ali s pomočjo pri<br />
samomoru; č) večkratne storilce hudih<br />
kaznivih dejanj bi bilo treba sterilizirati,<br />
če se jih pusti pri življenju.<br />
Dobrodošli v krasnem novem svetu.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
38<br />
DRUŽBA<br />
www.dso-kamnik.si<br />
V času mandata Gradiškove je iz DSO<br />
Kamnik odšlo mnogo strokovnih kadrov, ki<br />
niso hoteli trpeti njenega avtoritarnega in<br />
maščevalnega načina vodenja ustanove.<br />
NENAD GLÜCKS<br />
STRAHOVLADA v Domu<br />
starejših občanov Kamnik<br />
Mnogi zaposleni v različnih javnih zavodih imajo izkušnjo z neprimernim obnašanjem nadrejenih,<br />
a psihološki pritisk na zaposlene, kot si ga je privoščila Maja Gradišek, spominja<br />
na prakso v najhujših totalitarnih režimih. <strong>Za</strong> ohranitev položaja direktorice uporablja vsa<br />
sredstva, celo ustrahovanje zaposlenih, pa vendar ji je svet dóma na razpisu dal košarico<br />
in za direktorico imenoval protikandidatko. Zdaj je na potezi minister za solidarno prihodnost<br />
Simon Maljevac.<br />
Odkar je Maja Gradišek pred petimi leti<br />
prevzela vodenje Doma starejših občanov<br />
Kamnik, so bili po besedah naših<br />
virov mnogi tam zaposleni deležni njenega<br />
šikaniranja. Odšlo je več odličnih strokovnih<br />
delavcev, med njimi vodja finančne službe, ki<br />
je vso delovno dobo delala v DSO Kamnik in ima<br />
le še nekaj let do upokojitve, vendar pod Gradiškovo<br />
ni zdržala.<br />
Kot pravijo (nekdanji) zaposleni, je zaradi<br />
direktorice več ljudi pristalo na antidepresivih.<br />
Njeno vodenje vidijo kot avtoritarno, konfuzno<br />
in maščevalno. Vsak predlog ali pripombo<br />
takoj razume kot osebni napad nase in se agresivno<br />
odzove. Uvedla je strahovlado, so opisali.<br />
Do tistih, ki sodijo v njen ožji krog ali od katerih<br />
pričakuje kakšne usluge, je izredno prijazna,<br />
»neposlušni« pa so nemalokrat tarča posmeha,<br />
ignorance in psihičnega pritiska.<br />
Med drugim so odšle: dve socialni delavki,<br />
tri diplomirane medicinske sestre in dve srednji<br />
medicinski sestri. Prav tako kadrovica in tajnik.<br />
Po besedah naših virov je odhodov več kot 30.<br />
RAZPIS IN GLASOVANJE<br />
Zdaj se direktorici mandat izteka in ravno v zvezi<br />
s tem si je, kot smo izvedeli, gospa privoščila<br />
hudo obliko psihičnega pritiska na zaposlene,<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
DRUŽBA<br />
39<br />
Mnogi zaposleni so se<br />
iz strahu skrivali in zaklepali<br />
po raznih kotičkih in bili<br />
nezmožni opravljati svoje<br />
delovne naloge.<br />
Bo ministrstvo za solidarno prihodnost<br />
ukrepalo v zvezi s hudim psihičnim<br />
pritiskom, ki ga je nad zaposlenimi v<br />
Domu starejših občanov Kamnik izvedla<br />
direktorica Maja Gradišek?<br />
Občina Kamnik<br />
kar je več ljudi spravilo v veliko stisko. V<br />
domu je bil razpis za naslednji petletni<br />
mandat direktorja oziroma direktorice.<br />
Prijavila se je tudi Gradiškova, pri čemer<br />
je bila seja sveta dóma, na kateri so<br />
člani glasovali o posameznih kandidatih,<br />
sklicana za torek, 21. maja.<br />
Toda dan pred tem je direktorica<br />
sklicala zbor delavcev, na katerem<br />
je, kot so nam opisali dogajanje, vodja<br />
kuhinje vpričo nje hodil od zaposlenega<br />
do zaposlenega in jim ponujal list v<br />
podpis podpore Gradiškovi, da bi še<br />
naprej ostala direktorica. Kot pravijo, je<br />
te podpise njej v prid potem predložila<br />
naslednji dan na svetu doma pred glasovanjem,<br />
češ kako veliko podporo ima<br />
med zaposlenimi.<br />
Od več zaposlenih, ki so bili na omenjenem<br />
zboru in so v strahu pred maščevanjem<br />
direktorice oddali podpis njej<br />
v podporo, smo slišali, da je šlo za res<br />
hud pritisk nanje. Kako naj sploh odtegnejo<br />
podpis, če pa direktorica, ki velja za<br />
maščevalno in zamerljivo, to nadzira?<br />
Tudi sicer so nam vzdušje na zboru<br />
opisali kot severnokorejsko. Dramaturgija<br />
branja hvalospevov njej v<br />
podporo in zgroženost njenih podpornikov<br />
ob možnosti, da bi se poslovila z<br />
mesta direktorice. A naslednji dan, 21.<br />
maja, se je na svetu dóma presenetljivo<br />
zgodilo natanko to. Z rezultatom pet<br />
proti štiri so člani sveta dóma za direktorico<br />
imenovali njeno protikandidatko,<br />
nekdanjo županjo občine Nazarje<br />
Majdo Podkrižnik.<br />
»PREGON« PO DOMU<br />
S tem se Gradiškova nikakor ni sprijaznila.<br />
Še več, ponovila se je zgodba<br />
z zbiranjem podpisov njej v podporo.<br />
Tokrat zato, da bi to poslali na ministrstvo<br />
za solidarno prihodnost (menda z<br />
njeno pritožbo oziroma ugovorom zoper<br />
postopek izbora), ki je pristojno za<br />
domove za starejše.<br />
V skladu s statutom doma namreč<br />
mandat direktorju začne teči, ko pristojni<br />
minister izda soglasje k imenovanju.<br />
Zdaj je to Simon Maljevac iz<br />
stranke Levica. Ob tem naknadnem<br />
podpisovanju so, kot so nam zaupali sogovorniki,<br />
hodili njeni podporniki med<br />
zaposlenimi, oskrbovanci in celo njihovimi<br />
svojci ter jim ponujali v podpis<br />
podporo direktorici.<br />
Po besedah naših virov je ta »pregon«<br />
trajal do vključno petka, 24. maja.<br />
Citiramo: »Mnogi zaposleni so se v tej<br />
agoniji in strahu skrivali in zaklepali<br />
po raznih kotičkih in bili nezmožni opravljati<br />
svoje delovne naloge.«<br />
DIREKTORICA<br />
BREZ KOMENTARJA<br />
Govorili smo z nekaj pravniki, ki menijo,<br />
da bi šlo pri vsem skupaj lahko celo<br />
za kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem<br />
mestu po 197. členu kazenskega<br />
zakonika (mobing).<br />
Na ministrstvu za solidarno<br />
prihodnost pod vodstvom<br />
Simona Maljevca jim v treh<br />
delovnih dneh ni uspelo<br />
odgovoriti na vprašanja.<br />
Gradiškovo smo vprašali, kako komentira<br />
očitek, da je bilo njeno opisano<br />
ravnanje na zboru delavcev huda<br />
oblika pritiska na zaposlene. <strong>Za</strong>kaj je<br />
to storila? Kako komentira očitek, da je<br />
bilo tudi naknadno zbiranje podpisov<br />
njej v podporo med zaposlenimi, oskrbovanci<br />
in njihovimi svojci prav tako<br />
mobing (nad zaposlenimi) in nesprejemljiv<br />
pritisk? Kaj je bilo po njenem<br />
nezakonito pri postopku razpisa in odločanju<br />
na svetu doma? Ali se je zoper<br />
odločitev že pritožila? Odgovorila je<br />
zgolj, da »so postopki imenovanja novega<br />
direktorja DSO Kamnik v teku in<br />
jih še ne morem komentirati«.<br />
Kako pa bodo v zvezi s temi očitki<br />
zoper Gradiškovo ukrepali na ministrstvu?<br />
So morda prejeli ugovor oziroma<br />
pritožbo direktorice zoper postopek<br />
imenovanja? So prejeli podpise njej v<br />
podporo? Žal do zaključka naše redakcije<br />
v treh delovnih dneh na ministrstvu<br />
pod vodstvom ministra Simona<br />
Maljevca na poslana vprašanja niso odgovorili<br />
(niti nam niso sporočili, zakaj<br />
ne odgovorijo), pa čeprav se pri stranki<br />
Levica pogosto trkajo po prsih, češ da<br />
so zaščitniki zaposlenih.<br />
<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
40<br />
DRUŽBA<br />
Hagit Hen, mama ubitega izraelskega vojaka<br />
Itaya, in Jehuda Koen, oče 19-letnega Nimroda<br />
Koena, ugrabljenega izraelskega vojaka.<br />
»HAMAS nas psihično uničuje,<br />
nočejo nam povedati,<br />
ali so naši dragi živi ali mrtvi«<br />
V dneh, ko se je slovenska vlada odločila priznati Palestino kot neodvisno državo,<br />
se je na obisku v Sloveniji mudila delegacija družin zajetih izraelskih talcev, ki jih Hamas<br />
po terorističnem napadu 7. oktobra 2023 še vedno drži v ujetništvu. Številni med njimi so še živi,<br />
starši pa si želijo, da bi teroristi vrnili tudi trupla pobitih, da bi jih lahko dostojno pokopali.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
DRUŽBA<br />
41<br />
Njihovim zgodbam so prisluhnile predsednica<br />
republike Nataša Pirc Musar,<br />
predsednica državnega zbora Urška<br />
Klakočar Zupančič in zunanja ministrica<br />
Tanja Fajon. Srečali pa so se tudi z<br />
opozicijskima voditeljema Janezom<br />
Janšo in Matejem Toninom.<br />
<strong>Za</strong> Izraelce je 7. oktober kot ameriški<br />
11. september. <strong>Za</strong> vedno je spremenil<br />
njihova življenja, ne samo svojcem<br />
žrtev napada, ampak celotnemu narodu.<br />
Hagit Hen, mama ubitega izraelskega<br />
vojaka Itaya, je resnico izvedela<br />
šele pet mesecev pozneje, kot so to<br />
izvedele obveščevalne službe. <strong>Za</strong> razliko<br />
od nje Jehuda Koen, oče 19-letnega<br />
Nimroda Koena, ugrabljenega izraelskega<br />
vojaka, ki je moral usodnega<br />
jutra na meji braniti svojo domovino,<br />
še upa na sinovo vrnitev.<br />
Spregovorila sta o svoji tragični izkušnji,<br />
delila pa sta tudi svoje občutke o odločitvi<br />
slovenske vlade, da v času, ko Gazi<br />
vlada teroristična organizacija Hamas,<br />
prizna Palestino za neodvisno državo.<br />
Gospa Hagit Hen, vaš sin Itay<br />
je bil ugrabljen. Kakšne informacije<br />
imate po več kot pol leta?<br />
Ali je vaš sin še vedno živ?<br />
Hagit Hen: 7. oktobra lani je bil moj<br />
sin Itay na meji z Gazo, varoval je agrikulturno<br />
naselbino, kot ji mi pravimo.<br />
Vemo, da je bil v tanku, služboval je v<br />
vojski. Takoj so poskušali zaščititi civiliste,<br />
da jih ne bi ugrabili. Vemo, da se<br />
je s svojimi soborci boril dve uri in pol,<br />
potem pa so ob 9. uri zjutraj izgubili<br />
vsakršno povezavo s tankom. Nadaljnjih<br />
pet mesecev nismo imeli nobene<br />
informacije, upali pa smo, da je živ, saj<br />
v tanku niso našli krvi. Nismo imeli<br />
nobenega razloga, da ne bi verjeli, da je<br />
še živ, toda po petih mesecih so obveščevalne<br />
službe našle dokaze, da so ga<br />
ubili, še preden so ugrabili truplo. Itaya<br />
so brutalno umorili, prav tako njegovega<br />
prijatelja, ki je bil z njim v tanku. Ugrabili<br />
so Itayevo truplo in truplo poveljnika<br />
ter ju odpeljali v Gazo, tako da ju<br />
nismo mogli niti pokopati. Moj sin nima<br />
groba. Tudi judovske šive, tradicionalnega<br />
sedemdnevnega žalovanja, nismo<br />
mogli izvesti. Nimamo torej ničesar.<br />
Ves čas ste upali, da je vaš sin<br />
še živ. Zdaj veste, da ni. Kakšna<br />
je zdaj vaša želja?<br />
Hagit Hen: Še vedno ga hočem nazaj.<br />
Doma imam še dva sinova in moža. Vsi<br />
si želimo, da bi nam vrnili Itaya in da bi<br />
se tudi drugi talci lahko vrnili domov.<br />
Dejstvo, da Itay ni več živ, ne pomeni,<br />
da nočemo njegove vrnitve.<br />
Kako se spopadate z izgubo sina?<br />
Hagit Hen: Še vedno težko verjamem,<br />
da ni živ, še vedno sanjam o čudežu, da<br />
so se morda zmotili, da mu je uspelo priti<br />
do bolnišnice, da se bo vrnil domov. To<br />
ni resnično, niso nam ga vrnili, nimamo<br />
groba. Imela sem sina, naslednjega dne<br />
pa nimam ničesar več. V resnici ne vem,<br />
kako naj se s tem spopadem.<br />
Yehuda Cohen, kakšna je vaša<br />
zgodba? Vaš sin Nimrod naj bi<br />
bil še živ?<br />
Jehuda Koen: Ja, bil naj bi še živ, ampak<br />
začnimo na začetku te zgodbe. 7. oktobra<br />
zjutraj smo slišali raketne izstrelke.<br />
Rekli smo, dobro, spet napad. Ampak ko<br />
so se sirene oglasile drugič in tretjič, smo<br />
vedeli, da je nekaj narobe. Potem so začeli<br />
poročati o kopenski invaziji Hamasa<br />
Želimo, da se vsi talci, živi<br />
in mrtvi, vrnejo domov,<br />
k družinam, in da lahko<br />
mrtve dostojno pokopljemo.<br />
in začelo me je skrbeti. Sinu sem poslal<br />
sporočilo preko WhatsAppa. Nisem dobil<br />
odgovora. Potem sem poslušal, kaj<br />
poročajo mediji. Videl sem, da Hamas na<br />
YouTubu objavlja posnetke napada, prepoznal<br />
sem tank, v katerem je bil moj sin.<br />
Tank je bil ovit v dim, nisem takoj videl,<br />
ali gre za mojega sina. A ko so vojaki izstopili,<br />
ko so jih potisnili na tla, sem prepoznal<br />
svojega sina. Ob pol sedmih zjutraj,<br />
ko se je raketni napad začel, so bili<br />
fantje tri kilometre od meje z Gazo, v vojaški<br />
bazi. Ko so se razširile informacije o<br />
invaziji, so jih poklicali na intervencijo na<br />
mejo. Hamasovi borci so bili številčnejši,<br />
obkolili so njihov tank, ubili so voznika,<br />
ostale tri fante pa izvlekli iz vozila. Enega<br />
so ustrelili na mestu, truplo pa vzeli za<br />
talca. Tudi mrtvega voznika so odvlekli,<br />
Nimroda in še enega fanta pa so odpeljali<br />
v Gazo. Vojska je v dveh dneh potrdila,<br />
da je bil Nimrod zajet. Ko so novembra<br />
izpustili prve talce, smo od njih izvedeli,<br />
da je bil Nimrod takrat še živ. <strong>Za</strong>to seveda<br />
še vedno verjamemo, da je živ. Po glavi<br />
pa nam rojijo številne misli. Kaj preživlja<br />
v ujetništvu? Mislim, da bi morali v Izraelu<br />
in v tujini vložiti več napora, da bi<br />
bili talci izpuščeni. Verjamem, da je še<br />
živ, ampak je tam dol, v tistih predorih,<br />
v kletkah. Vem, da jim prinašajo hrano<br />
slabe kakovosti. Govori se, da jim dajejo<br />
piti morsko vodo. Če jih mučijo ali ne,<br />
tega ne vemo. Ampak po osmih mesecih<br />
je položaj takšen, da je moj sin še vedno v<br />
predoru v Gazi in da ne vemo, kakšna je<br />
situacija. Kar si res želimo, je končati to<br />
grozo. Da se vsi talci, živi in mrtvi, vrnejo<br />
domov, k družinam, in da lahko mrtve<br />
dostojno pokopljemo.<br />
Kako bi opisali svojega sina?<br />
Kako dolgo je služil v vojski, je bil<br />
na to ponosen?<br />
Jehuda Koen: Seveda je bil na to ponosen.<br />
V vojski je bil zgolj deset mesecev.<br />
Po začetniškem štirimesečnem usposabljanju<br />
so ga začeli učiti upravljati s tankom.<br />
S svojo enoto je bil šele dva meseca,<br />
bil je novinec, to je bil komaj začetek<br />
njegovega služenja domovini.<br />
Kako danes gledate na ta Hamasov<br />
napad? Kako se je to zgodilo, zakaj<br />
je bil Izrael tako nepripravljen na<br />
to, kar se je zgodilo?<br />
Jehuda Koen: Hamas je to načrtoval že<br />
leta. Vedeli so, kje napasti, kje so vasi,<br />
kje so locirane vojaške baze. Vedeli so,<br />
kako podreti ograje in vdreti na izraelsko<br />
ozemlje. Naj povem, da Hamas ni<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
42<br />
DRUŽBA<br />
Hamas ni imel namena<br />
osvoboditi Palestincev. Prišli<br />
so, da bi umorili, zaklali,<br />
razmesarili, posilili in<br />
ugrabili žive ali mrtve ljudi.<br />
začel tega napada, da bi osvobodil Palestince<br />
in Palestino. Prišli so, da bi umorili,<br />
zaklali, razmesarili, posilili in ugrabili<br />
žive ali mrtve ljudi. Otroke, ženske,<br />
moške, starejše ljudi, kdorkoli jim pade<br />
v roke. Želeli so povzročiti uničenje. To<br />
je bil uničujoč pohod.<br />
Te dni je na ulicah Jeruzalema<br />
veliko protestnikov. Če prav razumem,<br />
vladi očitate, da ne naredi<br />
dovolj za vrnitev talcev.<br />
Hagit Hen: Vsi si želimo vrnitve talcev,<br />
okrog tega ni nobene debate, vsi<br />
mislimo, da bi se morali čim prej vrniti<br />
domov. Ne razmišljamo pa vsi na enak<br />
način. Številni si želijo, da bi naš predsednik<br />
vlade odšel domov, da ne bi bil<br />
več del vlade. Protestirajo proti njemu.<br />
Številne družine, tudi naša, protestiramo<br />
proti vladi zato, ker želimo, da sklene<br />
dogovor o izmenjavi talcev. Osebno<br />
si želim dogovora, da bi se moj sin in<br />
vsi zajeti talci vrnili. To zahtevamo od<br />
vlade. Menimo, da se bodo talci vrnili<br />
samo, če se naša vlada dogovori. Imamo<br />
informacije, da so bili nekateri talci<br />
ubiti med napadi. Tudi med napadi<br />
naših sil, ne samo Hamasovih. Če si res<br />
želimo, da bi se domov vrnilo čim več<br />
živih talcev, potrebujemo prekinitev<br />
ognja in ta dogovor. Verjamemo v našo<br />
državo, da se bodo odločevalci znali soočiti<br />
s posledicami.<br />
Ali tudi vi priznavate Palestini<br />
pravico do obstoja?<br />
Hagit Hen: Vedno smo ji, obstajata dve<br />
strani. Palestinski voditelji pa že dolgo<br />
časa ne priznavajo Judom pravice do<br />
obstoja. Pravice Izraelcem do obstoja.<br />
V 90. letih so potekala mirovna pogajanja,<br />
nekaj smo dosegli, potem pa je bil<br />
dogovor prelomljen. Želimo si še enega<br />
mirovnega dogovora, toda najprej<br />
se morajo vrniti talci. Hamas ne more<br />
biti druga stran v pogajanjih, tako ali<br />
tako se noče pogajati z Izraelom. Ko pa<br />
govorimo o priznanju Palestine – to se<br />
ne more zgoditi zdaj. Narediti to sedaj<br />
pomeni nagraditi Hamas. Hamas, ki je<br />
izvedel brutalen napad na Izrael in pobil<br />
civiliste. Moramo vedeti, da je bilo<br />
tistega dne umorjenih 1.300 ljudi.<br />
Do te teme <strong>bomo</strong> kmalu prišli …<br />
Kako se počutite, ko vidite protestirati<br />
ameriške in celo slovenske<br />
študente proti t. i. zionistom?<br />
<strong>Za</strong>htevajo ustanovitev palestinske<br />
države od reke do morja. Kaj vam<br />
pomeni izraz »od reke do morja«?<br />
Jehuda Koen: To je težko slišati. Zelo<br />
površno poznajo pomen te fraze, sploh<br />
ne vedo, kaj govorijo. Ko govorijo o reki,<br />
sploh ne vedo, o kateri reki govorijo. Morje<br />
– ne vedo, katero morje je to. Popolnoma<br />
so ignorantski in uporabljajo všečne<br />
fraze, ne da bi res razumeli, kaj pomenijo.<br />
Poleg tega, da ne vedo, o kateri reki in<br />
morju govorijo, se ne zavedajo, da govorijo<br />
o uničenju države. Pozivajo k uničenju<br />
države. Palestinci izkoriščajo ignoranco<br />
zahodnega sveta in širijo všečne fraze,<br />
kot je ta, ki jo omenjate. Da širijo upor<br />
proti Izraelu. Bili smo napadeni. Kar zdaj<br />
izraelska vojska počne v Gazi, je reakcija.<br />
Normalna država ne more tolerirati<br />
takšne invazije, kot jo je izvedel Hamas.<br />
Ne poznam nobene druge države, ki bi jo<br />
tako napadli in bi se preprosto odločila:<br />
dobro, s tem lahko živimo.<br />
Kako pa gledate na vse glasnejše<br />
obtožbe, da Izrael v Gazi izvaja<br />
genocid?<br />
Hagit Hen: Ljudje bi morali vedeti, da si<br />
Izrael ne želi biti v vojni, Izrael ni začel<br />
te vojne. Izrael si sploh ne želi vojn. A<br />
kot država nimamo nobene izbire, moramo<br />
se ubraniti.<br />
Jehuda Koen: Rekli ste genocid. Kar<br />
se je zgodilo 7. oktobra, je bil genocid.<br />
Namensko ubijanje ljudi. Ne samo ubijanje.<br />
Zelo neposredni so bili. Prišli so<br />
do dojenčkov in jih ustrelili. Dojenčkom<br />
so odrezali glave. To je genocid. Posilili<br />
so dekleta in jih nato ubili. To so naredili.<br />
To je genocid. Namensko ubijanje<br />
nedolžnih ljudi. Kar izraelska vojska<br />
želi narediti v Gazi, je zlomiti Hamas.<br />
Hamas uporablja Palestince kot človeški<br />
ščit. Izrael nikoli ni imel nobene namere<br />
ubijati palestinskih civilistov. Ker<br />
pa Hamas svoje ljudi uporablja za ščit,<br />
nastradajo ljudje.<br />
Kaj počnete v Sloveniji? Kdo vas<br />
je povabil k nam ravno v dneh, ko<br />
slovenska vlada priznava Palestino<br />
kot neodvisno državo?<br />
Hagit Hen: Menimo, da bo to nagrada za<br />
Hamas, saj menimo, da zdaj ni pravi čas,<br />
da se Palestino prizna. Ne pravim, da nimajo<br />
pravice do države, če pa se to zgodi<br />
zdaj, bi to upravičilo vse grozne stvari,<br />
ki jih počne Hamas. Ker bi jih ta dejanja<br />
pripeljala do lastne države. Ne more biti<br />
tako. Vemo, da ne moremo spremeniti<br />
teh odločitev, ampak prišla sem (vašim<br />
politikom) sporočit, naj ob tem Hamasu<br />
povedo tudi, naj talce izpusti.<br />
Jehuda Koen: <strong>Za</strong>čenjam spoznavati, da<br />
vaši vladni predstavniki ne razumejo<br />
situacije, v kateri so ugrabljeni izraelski<br />
talci. Ne vem, kako naj to še drugače<br />
povem … Dal vam bom nekaj primerov,<br />
kar smo danes slišali od vaših uradnikov.<br />
Govorim o predsednici državnega<br />
zbora … Najprej je izrekle sožalje.<br />
Sploh ni vedela, da so nekateri talci še<br />
tam nekje – živi. Tudi vaša predsednica<br />
države nas je spraševala, zakaj se tako<br />
borimo za mrtve ljudi, kam se mudi.<br />
Ampak tam so živi ljudje!<br />
<br />
Kar se je zgodilo 7. oktobra,<br />
je bil genocid. Namensko<br />
ubijanje ljudi. Prišli so do<br />
dojenčkov in jih ustrelili.<br />
Posilili so dekleta in jih nato<br />
ubili. To je genocid.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
Kolumna<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
INSTAGRAM @<br />
TINA_GABER<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
Ne čakaj na Robija – pokliči Tino<br />
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj, smo prepevali včasih. Sedaj <strong>bomo</strong> očitno peli:<br />
Ne čakaj na Robija (Goloba, premierja), pokliči Tino (Gaber, nekdanjo registrirano<br />
lobistko in aktualno uradno spremljevalko premierja) zdaj. Letošnjega maja<br />
je postalo jasno, da v Sloveniji nič več ne bo tako, kot je bilo.<br />
43<br />
<strong>Za</strong>čelo se je s prvomajskimi prazniki<br />
in z zdaj že razvpitim križarjenjem<br />
premierja Goloba z<br />
njegovo despojno, prvo konkubino<br />
v državi, Tino Gaber. Ni šlo za klasično<br />
križarjenje, ampak tematsko, pri<br />
katerem je bil glavni motiv križarjenja<br />
druženje s komedijanti, ki se pišejo na<br />
-ić, glavna točka večernega programa<br />
pa so bili njihovi stand up nastopi.<br />
Pri nas nismo navajeni, da bi videvali<br />
premierje na tovrstnih križarjenjih. Še<br />
manj smo seveda navajeni, da premier<br />
aktivno sodeluje v oglaševanju, po domače<br />
delanju reklame, za tako križarjenje.<br />
Sploh pa nismo navajeni, da potem<br />
še dobesedno asistira (stoji v ozadju z<br />
belo brisačko v roki) svoji konkubini pri<br />
promoviranju tega križarjenja.<br />
TININ SPREMLJEVALEC<br />
Ni problem, da se Tini Gaber zdi fino, da<br />
je uradna spremljevalka premierja in to<br />
ob vsaki priložnosti rada pokaže. Problem<br />
je, da se premierju zdi fino, da je<br />
spremljevalec Tine Gaber. In to tako zelo<br />
fino, da to ne samo ob vsaki priložnosti<br />
pokaže, ampak se tudi trudi na vse kriplje<br />
in pretege, kako bi ji čim bolj ustregel.<br />
Če bi to Golobovo praktično dobesedno<br />
lezenje v rit Tini Gaber ostalo v<br />
mejah izkazovanja ljubezni in podrejenosti<br />
v zvezi, bi bila to njegova privatna<br />
stvar, vredna kvečjemu pomilovanja.<br />
Ker pa to njegovo klečeplazenje pred<br />
najbolj znano ljubico najbolj razvpitih<br />
moških v Sloveniji (Nicoletti, Snežić,<br />
Hrvatić, če jih naštejemo zgolj nekaj od<br />
menda 55 uradnih spremljevalcev pred<br />
Golobom) vključuje tudi oblikovanje<br />
vladnih politik in celo zakonodaje po<br />
volji Tine Gaber in privatnih interesov,<br />
ki jih zastopa, še več, dobesedno predajo<br />
ključev oblasti eni spremljevalki, ki ji<br />
je to več kot očitno poklic, je vrag zagotovo<br />
odnesel šalo.<br />
To njuno skupno križarjenje s Kruzići<br />
Fejmići, kot se temu oziroma tem<br />
uradno reče, čeprav morda res prej na<br />
ravni kakšnega Šarca iz Šmarce kot pa<br />
predsednika vlade, namreč očitno ni<br />
bilo zastonj. In cena za to je prišla kmalu.<br />
Najprej v obliki bizarnega klica v<br />
etru radijske oddaje na radiu v lasti medijskega<br />
tajkuna Martina Odlazka, ki<br />
je eden glavnih podpornikov aktualne<br />
oblasti, na telefon Tine Gaber, ki je potem<br />
aparat predala premierju, da se je<br />
z nekim privatnikom v živo pogovarjal<br />
o tem, kako mu bo zrihtal posel nujne<br />
helikopterske medicinske pomoči, ki jo<br />
sedaj opravlja Slovenska vojska.<br />
Če želiš, da se nekaj zgodi,<br />
moraš poklicati Tino Gaber,<br />
ki ti da na telefon<br />
predsednika vlade.<br />
<strong>Za</strong> dol past? Ja in ne. Ja, če ste mislili,<br />
da živimo v urejeni evropski državi,<br />
kjer biznis in profiterstvo, še posebej<br />
frendov in »frendov« prve spremljevalke<br />
v državi ni »leitmotiv« vladanja.<br />
In ne, če vemo, da je eden izmed premnogih<br />
eks ljubimcev Tine Gaber tudi<br />
gospod iz tujine, ki se ukvarja, ne boste<br />
verjeli, s helikopterskimi prevozi.<br />
Ampak ta helikopterska ljubezen še<br />
zdaleč ni edini projekt, ki ga ta hip fura<br />
Tina Gaber. Tu je še ambasadorstvo<br />
gluhoslepih, za katere se kljub njihovemu<br />
na srečo izjemno majhnemu številu<br />
pripravlja poseben zakon, katerega finančne<br />
posledice naj bi bile vrtoglavih<br />
15 milijonov evrov (za ta denar pa človek<br />
nedvomno že lahko kupi helikopter<br />
ali dva, tri), in pa pobuda za pomoč parom<br />
pri ginekološki oploditvi. Morda za<br />
lastno uporabo? Kdo bi vedel.<br />
JAVNI INTERES KOT KAPRICA<br />
Golob in Svoboda so ob tihi asistenci<br />
vladajoče koalicije in aktivni podpori<br />
centrov moči tranzicijske levice in dominantnih<br />
medijev institucionalizirali<br />
način vladanja, pri katerem je javni<br />
Nismo navajeni, da bi videvali premierje<br />
na križarjenjih. Še manj pa smo navajeni,<br />
da premier aktivno sodeluje v oglaševanju<br />
za križarjenje.<br />
interes definiran kot kaprica, privatne<br />
potrebe in interes bivših ali sedanjih<br />
prijateljev oziroma »prijateljev« prve<br />
spremljevalke v državi.<br />
Če želiš, da se nekaj zgodi, da dobiš<br />
ali izpelješ posel z državo, je vse, kar<br />
moraš storiti, da pokličeš Tino Gaber,<br />
ki ti da na telefon predsednika vlade<br />
in biznis (z)laufa. Ampak dokler je to<br />
v imenu antijanšizma, večina gleda<br />
stran. Cilj vendar opravičuje sredstva,<br />
mar ne?<br />
Če želiš, da se nekaj zgodi, moraš poklicati<br />
Tino Gaber, ki ti da na telefon<br />
predsednika vlade.<br />
<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
44<br />
KOMENTAR<br />
Matija Sušnik/DZ<br />
Zvezdan Martić je podal odstopno izjavo,<br />
sedaj je na čakanju. Tudi delovno mesto<br />
Ksenije Horvat visi na nitki.<br />
Bo predsednik uprave RTV<br />
KONČAL NA CESTI?<br />
Predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić je podal odstopno izjavo, zato lahko pričakujemo, da mu<br />
bodo na podlagi njegovih sklepov preprečili vstop v TV Slovenija, nato pa ga bodo napotili na čakanje in ga<br />
kasneje odpustili. Enako grozi tudi Kseniji Horvat, direktorici TV Slovenija.<br />
NIKA ZUPANC<br />
Ko sta nekdaj vodilna člana stavkajočih<br />
novinarjev Zvezdan<br />
Martić in Ksenija Horvat kot<br />
del vodstva RTV ukinila delovna<br />
mesta 15 novinarjem Panorame, sta<br />
trdila, da na RTV z 2.200 zaposlenimi<br />
žal ni več niti enega prostega delovnega<br />
mesta. <strong>Za</strong>to so nekatere izkušene novinarje<br />
in urednike nezakonito premestili<br />
na mesta novinarjev začetnikov ali pa<br />
so jih nezakonito odpustili.<br />
PODPORA SINDIKATOV<br />
PRI ODPUŠČANJU<br />
Pri odpuščanju so imeli tiho podporo<br />
Društva novinarjev Slovenije, novinarskih<br />
sindikatov RTV in njihovih zagovornikov,<br />
kot so Helena Milinković,<br />
Polona Fijavž, Ilinka Todorovski, Igor<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
Sindikati javnega sektorja<br />
se na nezakonito odpuščanje<br />
javnih uslužbencev<br />
niso odzvali.<br />
Bergant, Jasmina Jamnik, Maša Hladen,<br />
Petra Marc, Manica Janežič Ambrožič<br />
in Gregor Drnovšek.<br />
Ker je Zvezdan Martić zdaj ostal<br />
brez dela in brez položaja predsednika<br />
uprave RTV, je jasno, da tudi on na RTV<br />
ne bo mogel dobiti drugega delovnega<br />
mesta. <strong>Za</strong>to nekateri novinarji in uredniki<br />
na RTV pričakujejo, da ga bo novo<br />
vodstvo pravočasno obvestilo, da na<br />
RTV Slovenija žal ni več niti enega prostega<br />
delovnega mesta in da mu bo zato<br />
onemogočen prihod v službo. Takšno<br />
novo prakso sta uvedla prav Martić in<br />
Horvatova, ki sta še pred meseci trdila,<br />
da zaposleni, ki jim ni mogoče najti<br />
dela, »nimajo več vstopa v prostore RTV<br />
brez utemeljenega razloga«.<br />
Težko je verjeti, da se bo čez noč<br />
našlo prosto delovno mesto samo za<br />
Martića. Ko so nezakonito poslali na<br />
čakanje novinarje in urednike Panorame<br />
ter dr. Valentina Areha, ki s Panoramo<br />
sploh ni bil povezan (bil je urednik<br />
Dnevnika, Odmevov ter nekdanji v. d.<br />
direktorja TV Slovenija), so pojasnili:<br />
»Delodajalec jim namreč začasno ne<br />
more več zagotavljati dela, določenega s<br />
pogodbo o zaposlitvi. <strong>Za</strong> takšen ukrep<br />
so se odločili zaradi izjemno slabe fi-
KOMENTAR<br />
45<br />
nančne situacije ter nujnega notranjega<br />
prestrukturiranja.«<br />
MARTIĆU PREPOVED VSTOPA<br />
Lahko pričakujemo, da bodo Martiću<br />
še ta teden izdali odločitev o prepovedi<br />
vstopa na RTV z obrazložitvijo, ki jo je<br />
spisal on sam: »Vstop in zadrževanje v<br />
varovanih prostorih ter drugih prostorih<br />
objektov RTV Slovenija in v njegovi<br />
okolici brez utemeljenega razloga, ki ni<br />
vezan na delovanje zavoda, ni dovoljeno<br />
oz. je prepovedano.«<br />
Če bo predsednik uprave RTV Zvezdan<br />
Martić v odstopu vseeno poskušal<br />
vstopiti v zgradbo RTV, je vodstvo za<br />
zaposlene, ki ostanejo brez dela, sestavilo<br />
izjavo, v kateri je zatrdilo, da bo<br />
uprava vsak poskus vstopa zaposlenih,<br />
ki so na čakanju na delo, označila za poskus<br />
nedovoljenega vstopa.<br />
Da ne bo mogoče najti dela za Zvezdana<br />
Martića, lahko sklepamo tudi po<br />
izjavi Ksenije Horvat, direktorice TV<br />
Slovenija, ki je na vprašanja, ali bi bilo<br />
mogoče odslovljenim novinarjem in<br />
urednikom Panorame vendarle najti<br />
<strong>kakšno</strong> primerno delo, odgovorila,<br />
da bi lahko ljudi, ki so ostali brez dela<br />
na RTV, v »idealnem svetu« prerazporedili<br />
na druge projekte, ampak to ni<br />
mogoče, ker ni niti enega prostega delovnega<br />
mesta več: »Vemo, v kakšni finančni<br />
situaciji je trenutno RTV in tudi<br />
TV Slovenija. Omejujemo honorarno<br />
delo, varčujemo pri oddajah, rahljamo<br />
produkcijske normative – varčujemo<br />
X @Marko_mile<br />
praktično na vsakem koraku, kjer se le<br />
da. V tem trenutku nismo našli dobrih<br />
argumentov, kam bi lahko prerazporedili<br />
ljudi, za katere realno dela ni več,«<br />
je dodala Horvat.<br />
Martić se je tudi vnaprej odpovedal<br />
morebitni tožbi zoper RTV. Izdajanje<br />
odločb o prepovedi vstopa v RTV, odločb<br />
za čakanje na delo, premeščanje<br />
izkušenih novinarjev na položaje novinarjev<br />
začetnikov in odpuščanje zaposlenih<br />
je po njegovem mnenju popolnoma<br />
v skladu s pravilniki RTV. Martić<br />
je poudaril, da so bili vsi njegovi ukrepi<br />
»zakoniti in v skladu s pravilniki, ki veljajo<br />
na RTV«.<br />
Tako meni tudi hišni odvetnik Andrej<br />
Tekavec, ki je skupaj z Zvezdanom<br />
Martićem, Andrejem Trčkom in Ksenijo<br />
Horvat novinarjem Panorame skupaj s<br />
Tino Gruden Marucelj, vodjo kadrovske<br />
službe, izdajal odločbe o čakanju na<br />
delo, jim ponujal tudi do 17 plačnih razredov<br />
nižje pogodbe in jim posredoval<br />
pogodbe o odpuščanju. Zdi se presenetljivo,<br />
da se na nezakonita odpuščanja<br />
javnih uslužbencev niso odzvali sindikati<br />
javnega sektorja, ampak so podprli<br />
novo vodstvo RTV.<br />
Negotova je tudi usoda<br />
Ksenije Horvat, ki ji očitajo,<br />
da je javno televizijo spravila<br />
na kolena z rekordnim<br />
zgodovinskim črtanjem<br />
kar tretjine programa<br />
TV Slovenija.<br />
RAZLOGI ZA ODSTOP<br />
Zvezdan Martić med razlogi za odstop<br />
med drugim navaja izgubo zaupanja<br />
med svétniki. Svet RTV je imel izredno<br />
sejo, na kateri so bili številni svétniki<br />
zelo kritični do dela predsednika uprave.<br />
Tudi zaradi neuspešnega iskanja<br />
članov uprave so nekateri, med njimi<br />
Igor Prassel, omenili možnost nezaupnice<br />
predsedniku uprave.<br />
Martić je kritike sprva odločno zavrnil<br />
in zaradi močne podpore političnih<br />
aktivistov med novinarji, novinarskih<br />
sindikatov, DNS in vladne politike<br />
zavrnil možnost, da bi ga zamenjali ali<br />
da bi sam odstopil. Po izredni seji je<br />
izjavil: »Razlogi za razrešitev predsednika<br />
uprave so zakonsko predpisani.<br />
Po tistih alinejah ne vidim nobenega<br />
razloga, da bi bil razrešen, kaj šele, da<br />
bi odstopil sam.«<br />
Toda po seji mu je večina svétnikov<br />
sporočila, da ga bo zamenjala, zato<br />
si je premislil in kmalu zatem podal<br />
odstopno izjavo. Z njegovim odstopom<br />
postaja negotova tudi usoda Ksenije<br />
Horvat, direktorice TV Slovenija, ki ji<br />
nekateri očitajo, da je javno televizijo<br />
spravila na kolena z rekordnim zgodovinskim<br />
črtanjem kar tretjine programa<br />
TV Slovenija. Proti njej so protestirali<br />
tudi kulturni delavci in ustvarjalci<br />
kulturno-umetniškega programa, saj je<br />
ukinila številne kulturne oddaje.<br />
AKTIVISTI NA NJEGOVI STRANI<br />
Martić in Horvatova kljub številnim<br />
kritikam javnosti še vedno ohranjata<br />
podporo političnih aktivistov na<br />
RTV, saj sta bila oba med vodilnimi<br />
predstavniki novinarjev, ki so stavkali<br />
proti prejšnjemu vodstvu. Podpira ju<br />
velik del zaposlenih na RTV, ki imajo<br />
delavske predstavnike v svetu delavcev.<br />
Ti niso protestirali proti šikaniranju,<br />
premeščanju in odpuščanju novinarjev<br />
in urednikov Panorame, vodstvu<br />
RTV pa izrekajo podporo. Članica sveta<br />
Ilinka Todorovski kritizira napade na<br />
Zvezdana Martića in trdi, da svet RTV<br />
Slovenija »ni z ničimer zadovoljen in<br />
da člani sveta večkrat niso konstruktivni«.<br />
Temu so nasprotovali nekateri<br />
svétniki in povedali, da so večino sklepov<br />
Zvezdana Martića in njegove uprave<br />
zavrnili, ker so slabi. Todorovski se z<br />
njimi ni strinjala. Martića in Horvatovo<br />
je podprl tudi svetnik Gregor Drnovšek,<br />
ki je v javnosti znan predvsem po tem,<br />
da sta mu Martić in Horvatova omogočila,<br />
da bi lahko prevzel enega najvišjih<br />
uredniških položajev informativnega<br />
programa TV Slovenija, čeprav ima<br />
zgolj srednješolsko izobrazbo in je brez<br />
vsakršnih uredniških izkušenj.<br />
Uprava RTV Slovenija je sicer nepopolna<br />
vse od odstopa Simona Karduma<br />
decembra lani. Po odstopu Karduma je<br />
Martić najprej na njegovo mesto predlagal<br />
vodjo kadrovske službe RTV Tino<br />
Gruden Marucelj, a je svet RTV februarja<br />
ni potrdil. Zdaj uprava RTV v posmeh<br />
vseh državljanov deluje tako, da sta Martić<br />
in Kardum odstopila, tretji član uprave<br />
Franci Pavšer je že mesece na bolniški<br />
in ne komunicira z vodstvom, edini operativni<br />
član vodstva je ostal pravnik Andrej<br />
Terček, ki se ne spozna ne na radio,<br />
ne na televizijo in ne na medije. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
46<br />
POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
V ZAGREBU<br />
klavrno propadla, zdaj bi<br />
po kulturi »harala« DOMA<br />
Komentar<br />
Spopad za funkcijo predsednika sveta Cankarjevega doma se je vnel med dosedanjim<br />
predsednikom Alešem Čerinom in Zdenko Badovinac, »neformalno« predstavnico<br />
Levice, ki je hkrati tudi kandidatka Levice na aktualnih evropskih volitvah. Badovinčeva<br />
je tista nekdanja dolgoletna direktorica ljubljanske Moderne galerije, ki je kot<br />
direktorica zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti že po letu in pol doživela fiasko<br />
in bila prisiljena odstopiti.<br />
Celih 10 let je minilo, ko avtor<br />
teh vrstic ni niti pisal niti kako<br />
drugače poročal o Cankarjevem<br />
domu (CD). Kar je novinarsko<br />
pošteno, saj je bila Barbara Drnač dva<br />
mandata članica sveta CD (prvič je bila<br />
imenovana med vlado Alenke Bratušek,<br />
drugič pa med vlado Marjana Šarca),<br />
zato bi lahko prišlo do – očitkov – tako<br />
imenovanega »navzkrižja interesov«. Saj<br />
nismo vsi novinarski Primoži Cirmani,<br />
ki pišemo o vladi, samo pohvalno seveda,<br />
čeprav je žena Primoža Cirmana (Petra<br />
Vezjak Cirman) direktorica vladnega<br />
Urada za komuniciranje.<br />
No, kakorkoli, ti zame težki časi so<br />
mimo, teh profesionalnih oz. poklicnih<br />
ovir zdaj ni več.<br />
»TAJNA« PRVA SEJA<br />
In ravno včeraj se je zgodila – brez prisotnosti<br />
medijev kakopak – »tajna«<br />
prva seja novoimenovanega sveta CD,<br />
kjer zdaj, pod vlado Roberta Goloba,<br />
drži večino najmanjša vladna stranka<br />
Levica. Kar se je že tudi demonstriralo.<br />
Viri pravijo, da je bila seja zelo neprijetna.<br />
Med Levico in preostalimi se<br />
je vnel spopad za funkcijo predsednika<br />
oziroma predsednice sveta CD. Spopad<br />
je potekal med dosedanjim predsednikom<br />
Alešem Čerinom, sicer formalnim<br />
predstavnikom Mestne občine Ljubljana,<br />
in Zdenko Badovinac, »neformalno«<br />
predstavnico Levice, ki je hkrati<br />
tudi kandidatka Levice na aktualnih<br />
evropskih volitvah.<br />
<strong>Za</strong> osvežitev spomina: Badovinčeva<br />
je tista nekdanja dolgoletna direktorica<br />
ljubljanske Moderne galerije (še iz časov<br />
velike LDS), ki je kot direktorica zagrebškega<br />
Muzeja sodobne umetnosti že<br />
po letu in pol direktorovanja doživela<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
Sestava novega sveta potrjuje<br />
nekatere napovedi, da bo<br />
Levica pod svojim nadzorom<br />
Cankarjev dom spreminjala v<br />
»novo Metelkovo«.<br />
fiasko, bila prisiljena odstopiti in tako<br />
rekoč pobegnila iz hrvaške prestolnice<br />
(septembra 2023), zdaj bi pa rada, potem<br />
ko je klavrno propadla v <strong>Za</strong>grebu,<br />
pod politično zaslombo Levice »harala<br />
po kulturi« doma v Ljubljani.<br />
Zdenka Badovinac sicer sodi<br />
tudi med tiste favorizirane izbranke<br />
(izbrance), ki imajo na slovenski medijski<br />
sceni že vnaprej zagotovljen skorajda<br />
100-odstotni dostop do podpore<br />
večinskih medijev.<br />
Rezultat glasovanja je bil tri proti<br />
tri. <strong>Za</strong> Čerina so po naših informacijah<br />
glasovali Boštjan Tadel, bivši novinar,<br />
tekstopisec in prevajalec, ki v<br />
svetu CD prestavljala samozaposlene v<br />
kulturi, Samo Klemenčič, predstavnik<br />
zaposlenih, in Čerin. <strong>Za</strong> Badovinčevo<br />
pa »NVO-jevca« Tjaša Pureber in Iztok<br />
Kocen ter seveda Badovinčeva.<br />
Ker na seji ni bilo četrtega »predstavnika<br />
Levice«, Teja Gonze (med drugim<br />
kolumnista Mladine), Badovinčeva,<br />
kot je bilo očitno dogovorjeno, še ni bila<br />
izvoljena. Bo pa zato na prihodnji seji,<br />
ko bo zraven Tej Gonza – razen če Zoran<br />
Janković medtem ne bo ponorel.<br />
»NOVA METELKOVA«<br />
Levica je namreč s tem, ko je na svetu CD<br />
rušila ljubljanskega podžupana Čerina,<br />
tudi proti ljubljanskemu županu Jankoviću.<br />
Toda novi svet CD je očitno sestavljen<br />
tako, da omogoča popolno uzurpacijo<br />
Levice, pri čemer NVO-jevska<br />
sestava novega sveta žal potrjuje nekatere<br />
napovedi, da bo Levica pod svojim<br />
nadzorom Cankarjev dom spreminjala v<br />
»novo Metelkovo« in da gre po tem, kar<br />
se danes dogaja na RTV Slovenija, za razgradnjo<br />
še enega velikega sistema.<br />
Sicer pa naši viri predvidevajo (tudi)<br />
naslednje kadrovske scenarije: Levica naj<br />
bi imela idejo, da po skorajšnji zamenjavi<br />
(oziroma izteku mandata) sedanje generalne<br />
direktorice CD, sicer »stare LDS-ovke«<br />
Uršule Cetinski, kar se bo zgodilo v<br />
prihodnjih mesecih (Cetinski v tem boju<br />
za obstanek sicer intimno stavi in računa<br />
na pomoč Milana Kučana in predsednice<br />
državnega zbora Urške Klakočar Zupančič,<br />
je pa veliko vprašanje, če bo iz tega kaj<br />
haska, saj naj bi Kučan že dal vedeti, da za<br />
Uršulo Cetinski že ne bo šel proti Levici,<br />
UKZ pa na sceni itak velja za »preračunljivo<br />
izdajalko«), vodenje Cankarjevega<br />
doma začasno prevzame Badovinčeva,<br />
kot v. d. direktorica. Kasneje naj bi v miru<br />
na vrh CD inštalirala izbrani kader Levice,<br />
menda celo sedanjo ministrico za<br />
kulturo in koordinatorko Levice Asto<br />
Vrečko, kar naj bi se predvidoma zgodilo<br />
jeseni prihodnje leto.<br />
Povedano drugače, tudi Asta Vrečko<br />
bi – po tem scenariju – lahko tako še<br />
pred prihodnjimi volitvami prebegnila<br />
na varno, na stolček nove generalne direktorice<br />
Cankarjevega doma?!
MED(IJSKI) SOSEDI 47<br />
KATOLIŠKI ZDRAVNIKI<br />
ENOTNO PROTI KONOPLJI<br />
V Združenju slovenskih katoliških zdravnikov<br />
(ZSKZ) nasprotujejo referendumski<br />
pobudi »o gojenju in predelovanju<br />
konoplje v medicinske namene in gojenju<br />
in posedovanju konoplje za omejeno<br />
osebno rabo«, saj je po njihovem mnenju<br />
tovrstna legalizacija konoplje »škodljiva<br />
za družbo in bi zdravstveno škodovala<br />
ljudem ter bremenila zdravstveni sistem«,<br />
poroča Družina. V izjavi, ki so jo naslovili na<br />
javnost pred nedeljskim referendumom,<br />
poudarjajo, da je za ljudi, ki potrebujejo<br />
medicinsko konopljo zaradi zelo redkih<br />
bolezenskih stanj in indikacij, v Sloveniji<br />
z obstoječo zakonodajo že poskrbljeno.<br />
Legalizacija gojenja in predelave konoplje<br />
ob nizki uporabi medicinske konoplje tako<br />
predstavlja več tveganj kot pa dejanskih<br />
koristi. Nadalje navajajo, da je uporaba<br />
marihuane dokazano povezana z zasvojenostjo,<br />
trajnimi škodljivimi učinki na<br />
možgane in pomembno zvišuje tveganja za<br />
razvoj duševnih boleznih, kot so depresija,<br />
anksioznost in psihoze.<br />
Dolgotrajna uporaba marihuane je lahko<br />
vzrok kroničnih zdravstvenih težav, kot<br />
so zmanjšana kognitivna funkcija, težave<br />
z dihanjem in drugi dolgotrajni učinki.<br />
Razširjenost uporabe marihuane temelji<br />
na napačnih informacijah o njeni neškodljivosti<br />
ter rekreativni uporabi. »Marihuana<br />
tudi negativno vpliva na uspešnost<br />
v izobraževalnem procesu, motivacijo in<br />
socialne odnose mladih, lahko povzroči<br />
težave v socialnem in delovnem okolju<br />
vključno z zmanjšano produktivnostjo,<br />
večjo odsotnostjo z dela in povečanim<br />
številom delovnih nesreč ter povečuje število<br />
neželenih spolnih odnosov,« katoliške<br />
zdravnike še citirajo pri Družini. V zaključku<br />
ugotavljajo, da uporaba prizadene<br />
tudi neuporabnike; s pasivnim kajenjem,<br />
z večjim številom prometnih nesreč, s<br />
povišanim številom hospitalizacij zaradi<br />
duševnih motenj. Marihuana je tudi značilna<br />
vstopna točka mladih v svet drog, zato<br />
povečana dostopnost in dekriminalizacija<br />
pomeni povsem napačen signal mladim o<br />
škodljivosti uporabe opojnih substanc.<br />
DAVČNA REFORMA<br />
ZA DAVČNI KAOS<br />
Ivan Simič v kolumni za spletni Portal plus<br />
komentira izhodišča za davčno reformo<br />
finančnega ministra Klemna Boštjančiča,<br />
ki smo jo dočakali z dvomesečno zamudo.<br />
Simič pravi, da je sodeloval v štirih davčnih<br />
reformah in da se davčne reforme ne delajo<br />
na tak način. »Če je to vse, kar so po treh<br />
mesecih in pol pripravili Skupina za davke,<br />
Strateški svet za davke, predstavniki Fursa<br />
in Ministrstva za finance, sem globoko<br />
razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli<br />
le seznam želja, ki naj bi začele veljati<br />
1. januarja 2025. Še zmeraj ne vemo, ali<br />
<strong>bomo</strong> dočakali kakšen nov davčni zakon,<br />
ne vemo, kako je s poenostavitvami, kdaj<br />
bodo sprejeti pripadajoči pravilniki, kako<br />
bodo spremembe vplivale na spremembe<br />
informacijskega sistema Fursa, koliko časa<br />
je potrebno za spremembo informacijskega<br />
sistema Fursa, kako bo to vplivalo<br />
na spremembo informacijskih sistemov<br />
davčnih zavezancev, kdaj bodo pripravljeni<br />
novi obrazci za poročanje in podobno,« je<br />
kritičen Ivan Simič.<br />
Simič med predlogi izpostavlja »poseben<br />
in neverjeten« predlog, saj da kaj takšnega<br />
še nismo imeli nikoli. Gre za ukrep v okviru<br />
zelene davčne reforme. »Tako so med<br />
predlogi za konkurenčnost gospodarstva<br />
zapisali ohranitev ničelne bonitete na<br />
električne avtomobile v naslednjih petih<br />
letih, potem predlog za postopno zviševanje<br />
bonitete, dodatno pa nadgraditev z<br />
uvedbo ničelne bonitete za uporabo koles<br />
in e-koles (ukrepi v okviru zelene davčne<br />
reforme). Če preberete pozorno, lahko<br />
ugotovite, da bodo uvedli ničelno boniteto<br />
za uporabo koles in e-koles. Dejstvo je, da<br />
trenutno nimamo bonitete za uporabo koles,<br />
zato načrtujejo uvedbo ničelne bonitete<br />
za uporabo koles in e-koles. Na novo<br />
bodo uvedli to, kar že imamo. Razumi, če<br />
lahko. Ne vem, kaj je mislil Strateški svet<br />
za davke s tem, ko je predlagal ali podprl ta<br />
predlog,« piše Ivan Simič.<br />
KAJ JE V OZADJU NOVIH<br />
RAČUNOV NA PETROLU<br />
»Če ste v zadnjih dneh točili gorivo na<br />
Petrolu, ste morda opazili zapis na ročkah<br />
za točenje goriva ali na računu, ki prikazuje,<br />
kolikšen del prodajne cene litra goriva<br />
ostane Petrolu in koliko gre državi,« za<br />
spletni portal Forbes Slovenija piše Andreja<br />
Lončar. Razkriva, da Petrolova struktura<br />
kaže, da pri prodajni ceni bencina, veljavni<br />
od 15. maja letos, le 43 odstotkov pomeni<br />
nabavna vrednost. Dobro polovico, 52<br />
odstotkov cene, pomenijo davki in dajatve<br />
(0,805 evra), medtem ko Petrolu ostane<br />
pet odstotkov prodajne cene (0,079 evra).<br />
Trgovec ob tem navaja, da se je od januarja<br />
lani »zaslužek« države povečal za tretjino,<br />
Petrolov pa zmanjšal za petino.<br />
Petrol, ki je v tretjinski državni lasti,<br />
namreč zadnje mesece glasno nasprotuje<br />
omejitvi marž pri ceni goriva na bencinskih<br />
servisih izven avtocest. Ta trenutno<br />
znaša slabih osem centov na liter, kar pa<br />
ni dobiček trgovca. Iz tega zneska pokriva<br />
stroške poslovanja, torej plače zaposlenih,<br />
stroške logistike, vzdrževanje bencinskih<br />
servisov, pa tudi investicije. Trgovec opozarja,<br />
da mu državna politika omejevanja<br />
marž povzroča »resne izzive pri vzdržnem<br />
poslovanju« in hromi naložbe za zeleni<br />
prehod, poroča Forbes Slovenija. Trgovec<br />
je v letu 2022, ko so bile marže prvič omejene,<br />
posloval z 2,7 milijona evrov izgube.<br />
Lanski čisti dobiček Petrola je znašal 136,6<br />
milijona evrov. S tem je bil za 10 odstotkov<br />
večji tudi od tistega iz leta 2021, ko je<br />
Petrol zaslužil 124,5 milijona evrov.<br />
Petrolova kampanja prihaja po tem, ko je<br />
ministrstvo za okolje, podnebje in energijo<br />
Bojana Kumra predlagalo podaljšanje<br />
uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih<br />
derivatov, s čimer bi zdaj veljavno višino<br />
marž podaljšali še za leto dni. Uredba<br />
še ni sprejeta, veljati pa naj bi začela z 18.<br />
junijem. Zdi pa se, da vlada s podaljševanjem<br />
uredbe nakazuje konec liberalizacije<br />
cen goriv zunaj avtocest, ki jo je konec leta<br />
2020 uvedla vlada Janeza Janše. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
48<br />
JU3 2052<br />
Ta presneti »ČE«<br />
Kolumna<br />
Pogosto se niti ne zavedamo, kako pomemben je »če« v našem življenju.<br />
Ta mali, malodane neznatni stavčni člen nosi v sebi ogromno moč,<br />
ki magično oblikuje našo usodo in usmerja naše poti. Kolikokrat smo se<br />
že vprašali, kaj bi bilo, če bi se v določenem trenutku odločili drugače?<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
Če ne bi zarana vstopili na avtobus<br />
in na njem spoznali partnerja?<br />
Če ne bi dobili za rojstni<br />
dan knjige, morda ne bi s takšno<br />
strastjo v življenju brali. Če se ne bi doma<br />
sprli, bi naše poti krenile v čisto drugo<br />
smer, kot so. Kako bi bilo, če bi se rodili<br />
kot moški in ne kot ženska? Kot Eskim,<br />
kot Maročan, Irec, Španec, Marsovec?<br />
Veren, neveren? Kot Tina ali kot Robi?<br />
SKOK V PRETEKLOST<br />
Hipotetično: Kaj bi se zgodilo, če bi Eva<br />
jabolko raje pojedla, kot ga izročila<br />
Adamu, kdo ve, bi še danes živeli v raju?<br />
Kako bi bilo, če po koncu prve svetovne<br />
vojne in razpadu Avstro-Ogrske<br />
ne bi skupaj z drugimi južnoslovanskimi<br />
narodi ustanovili Države Slovencev,<br />
Hrvatov in Srbov? Bi bili danes<br />
druga Švica?<br />
Če ne bi po letu 1945 postali del socialistične<br />
Jugoslavije, če ne bi zmagovalci<br />
takrat pomorili svojih »sovražnikov«<br />
in jih zmetali v jame – bi imeli danes<br />
sodobno državo, v kateri bi res lahko<br />
vladala svoboda?<br />
Kaj bi bilo, če se v času JBTZ afere ne<br />
bi zgodili množični protesti? Bi bilo kaj<br />
drugače, če bi po osamosvojitvi stopili<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
na prste vsem, ki so imeli prste v projugoslovanski<br />
marmeladi?<br />
Si predstavljate, kako bi bilo<br />
lepo, če bi politična stranka, ki je<br />
prevarala svoje volivce s sloganom<br />
»30 dni do specialista«, držala besedo?<br />
Mladi bi skakali do stropa od<br />
veselja, če bi se izpolnila predvolilna<br />
obljuba o 30.000 stanovanjih!<br />
Kako drugačna bi bila videti Slovenija,<br />
če bi malo manj verjeli v Jako Racmana<br />
in Miki Miško? Vsak če ima svojo zgodbo<br />
in težo.<br />
<strong>Za</strong>dnja leta se vedno pogosteje zahvaljujem<br />
usodi, ki mi je poklonila nekaj<br />
zelo dragocenega: če se ne bi toliko<br />
pogovarjala z ljudmi, si ne bi nabrala<br />
modrosti, izkušenj in tudi znanj. Nikoli<br />
se nisem zapirala v udobne mehurčke,<br />
zmeraj sem, tudi ob negodovanju<br />
okolja, v katerem živim, silila ven<br />
iz njih. Poslušanje in tudi pogovori so<br />
bili tisti, ki so me bogatili, širili obzorje<br />
in me naredili boljšo, kot bi morda<br />
bila, če bi bila le »pridna in ubogljiva«,<br />
v kakršno so me vzgajali.<br />
Ljudje mi včasih zamerijo, ko jim<br />
rečem, da bi bilo več ljubezni, če bi vsaj<br />
tako pogosto kot kužka objeli svojega<br />
partnerja, otroka, sodelavca, soseda.<br />
Svoja prekipevajoča čustva usmerjamo<br />
v napačne smeri. Je kriv če ali mi?<br />
LJUDSKA MODROST<br />
»Kakor ti meni, tako jaz tebi.« Čeprav<br />
se morda zdi, da je življenje po tej ljudski<br />
modrosti utopično, bi bilo lepo in<br />
prav, če bi se je – v dobrem smislu –<br />
večkrat oprijeli.<br />
Če smo strpni, pošteni, prijazni, srčni<br />
in sočutni do drugih, se bodo tudi drugi<br />
prej ali slej nalezli naših navad. Morda<br />
ne v celoti, a bodo vsaj poskusili. Če dajemo<br />
medsebojno spoštovanje v odnosih<br />
na prvo mesto, ni vrag, da kaj dobrega ne<br />
bo nekoč »priletelo« tudi nazaj!<br />
Nikoli ne <strong>bomo</strong> živeli v popolnem<br />
svetu, a lahko sklenemo roke v trden<br />
Če dajemo medsebojno<br />
spoštovanje na prvo mesto,<br />
bo kaj dobrega nekoč<br />
»priletelo« tudi nazaj!<br />
most, kot skala kost in se upremo tistim,<br />
ki bi vse »pobili« zgolj zato, ker<br />
razmišljajo drugače.<br />
»ČE« KOT PRILOŽNOST<br />
Vsak če je lahko tudi priložnost za rast,<br />
za učenje, za ljubezen, za nove modrosti.<br />
Če je izziv: bi si slekli ovčji kožuh ali<br />
želite v njem vztrajati in skupaj z brezglavo<br />
čredo drveti v prepad?<br />
Pred dnevi je nekdo na X-u zapisal<br />
tole: »Ajde, pa da vidimo, kje so zdele uni<br />
naciji od @zalaklopcic in @strankaSDS,<br />
pa da jih vse nabutam ko magarce ... Čist<br />
tko k mi paše ... sej drugače nisem nasilen,<br />
sam njih bi pa kr polomu …«<br />
<strong>Za</strong>vedam se, da je lahko zelo nevarno,<br />
če se s takšnimi zapleteš v debato.<br />
A sem vseeno tvegala in sem mu odgovorila:<br />
»<strong>Za</strong>čne se po navadi tako, kot si<br />
napisal, ja ... Kako se nadaljuje, smo videli<br />
na več kot 800 žalostnih moriščih,<br />
kjer ležijo tisti, ki so drugače razmišljali<br />
... Zgodovina se ves čas ponavlja,<br />
žal. Kajti morilski gen se je prednikom<br />
neizbrisno ugnezdil tudi v DNK. <strong>Za</strong>dnja<br />
leta ga le uspešno obujajo. Postali<br />
so kot Frankenštajni ... To je vse, kar je<br />
ob tvoji želji po nasilju treba vedeti ...<br />
in zraven moliti, da ta nagon ni preveč<br />
nalezljiv. Se je pa za zjokat ob misli,<br />
kam smo spet prišli ...«<br />
Veste, dragi moji, če bi imeli več<br />
poguma, če bi tisti, ki jih dotični želijo<br />
kar pobiti, stopili skupaj in se uprli,<br />
bi bilo lahko že zdavnaj vse drugače.<br />
A ta presneti »če« nam tudi takrat, ko<br />
gre za življenje, meša štrene!
Kolumna<br />
Enaki vatli ZA VSE<br />
AKTUALNO<br />
Čas je, da se v Sloveniji preneha deliti na naše in na nenaše. Naši so<br />
seveda vsi tisti, ki so po volji ali receptu levice, medtem ko s(m)o nenaši<br />
vsi tisti, ki ne pristajamo na »zblujeno« levičarsko ideologijo.<br />
49<br />
IGOR GOŠTE<br />
Če <strong>bomo</strong> dopustili, da lahko kdorkoli<br />
med nami napiše, javno<br />
prebere ali izjavi karkoli žaljivega,<br />
zaničljivega, prostaškega ali<br />
nespodobnega o kom, ki ga ne maramo,<br />
ki nam »gre na jetra«, ki je naš politični<br />
nasprotnik, potem ne sme prihajati do<br />
različnega tolmačenja, kaj šele različnih<br />
razsodb, če vse skupaj pride na sodišče.<br />
Še posebej v primerih, ko ne gre za čisto<br />
nič drugega kot za sovražni govor.<br />
ENI LAHKO, DRUGI NE<br />
Žal je pri nas v navadi, da je enim dopuščeno<br />
vse, medtem ko drugim zapirajo<br />
usta. Upam, da bo naša sodna veja<br />
oblasti enkrat končno opravila svoje<br />
delo, tako kot od nje upravičeno pričakujemo.<br />
Ali smo, ko smo šli na svoje. Da<br />
bo torej imela za vse enake vatle. Prvi<br />
ali zadnji preizkus bo, ko se bo zaključil<br />
sodni postopek Možina – Makarovič.<br />
Saj se verjetno še spomnite neprimernih<br />
besed politika Janeza Janše, ki<br />
jih je izrekel na račun nekdanje novinarke<br />
javne RTV Mojce Šetinc Pašek,<br />
ki jo je pred meseci premier »vrgel čez<br />
ramo«, ter novinarke Evgenije Carl?<br />
In razsodbe.<br />
Sodna veja oblasti pogosto<br />
skrbno pazi, koga obsodi. Ali<br />
po domače: presneto dobro<br />
ve, kdo je naš in kdo ni naš.<br />
Mar mislite, da bo v primeru Možina<br />
– Makarovič tudi tako, torej da bo Svetlana<br />
Makarovič za svoje neprimerne besede<br />
kaznovana? Močno dvomim. Zdi se<br />
mi namreč, da pri nas sodna veja oblasti<br />
pogosto skrbno pazi, koga obsodi. Ali po<br />
domače: presneto dobro ve, kdo je naš in<br />
kdo ni naš. Kot vemo, tako Jože Možina<br />
kot Janez Janša nista njihova.<br />
To, kdo je naš in kdo ni, se vidi<br />
tudi pri medijskih obravnavah enih in<br />
drugih. Ne v vseh, zagotovo in vedno<br />
pa v tistih, s katerimi tako ali drugače<br />
upravlja politična levica. Ti so tudi<br />
večinski. <strong>Za</strong>to o nedavnem fizičnem<br />
napadu na kandidata za evropskega<br />
poslanca iz vrst SLS Petra Gregorčiča<br />
mediji niso niti veliko poročali niti v<br />
središču Ljubljane ni bilo kakšnih protestov.<br />
Ko se zgodi kaj podobnega, celo<br />
le verbalnega na drugi strani (denimo<br />
Niki Kovač), ki jim na levi strani rečejo<br />
naši, potem je drugače. Vse se zgane.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
Svetlana Makarovič je grobo<br />
žalila Jožeta Možino.<br />
Dokler bo tako, da se pri nas vse deli<br />
na naše in nenaše, in ob védenju, da imajo<br />
nenaši bistveno manj možnosti, da so<br />
obravnavani vsaj približno enako, tako<br />
celovito in predvsem pošteno kot naši,<br />
potem <strong>bomo</strong> še hitreje drveli v prepad, iz<br />
katerega se <strong>bomo</strong> težko izvlekli.<br />
TITO, ADIJO!<br />
Tito je še vedno mit. Dan ali dva po nekdanjem<br />
prazniku mladosti sem prebral<br />
dolgo reportažo v Delu o popotovanju<br />
naših častilcev rdeče zvezde v Drvar.<br />
Kakopak z zastavami, na katerih so se<br />
bohotile rdeče zvezde.<br />
Kaj naj rečem? Verjetno to, da je<br />
našim spet vse dovoljeno. Paradirajo<br />
lahko z neko zastavo, ki je šla na dan,<br />
ko smo postali samostojna in demokratična<br />
država, v muzej. Dandanes pa<br />
levičarski mediji to veselo propagirajo.<br />
Mirno in brez posledic lahko slavijo<br />
Tita, za katerega vemo, da sodi ob bok<br />
največjih zločincev, da je kriv za stotisoče<br />
pobitih nekdanjih sodržavljanov,<br />
za stotisoče razlastninjenih, za mnoge<br />
zaprte na Golem otoku in v drugih komunističnih<br />
zaporih ... To lahko delajo<br />
le zato, ker so naši oziroma njihovi.<br />
Če kaj, sem ponosen in nadvse srečen,<br />
da nikoli nisem bil naš. Oziroma<br />
natančneje: nikoli nisem bil njihov. In ne<br />
bom. Sem nenaš – še rajši pa samosvoj. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
50<br />
GOVORICA TELESA<br />
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
FLICKR @VLADARS<br />
Protokolarni MIMOHOD<br />
Temeljno sporočilo prisotnosti gardne enote vojske pri sprejemu državnika je,<br />
da država gostiteljica sprejema gosta (običajno predsednika države ali vlade)<br />
z najvišjimi častmi, torej da ga uvršča v najvišjo kategorijo spoštovanja.<br />
Na fotografiji vidimo slovenskega predsednika vlade dr.<br />
Roberta Goloba med mimohodom pred gardno enoto<br />
ob obisku v Ljudski republiki Alžiriji. Gre za proces,<br />
ki ga običajno sestavljajo kratek formalni pozdrav<br />
komandirja, povabilo k »pregledu« oz. mimohodu pred<br />
gardno enoto ter zaključni pozdrav. Kot lahko vidimo<br />
tudi na fotografiji, gre za strogo formalno protokolarno<br />
zaporedje. Vloge so določene: kje kdo hodi in v kakšnem<br />
zaporedju se prisotni nahajajo in obnašajo. Slovenski<br />
premier je v vlogi gosta in od njega se »zahteva«<br />
strogo formalna hoja, spoštljiva drža brez posebnih<br />
gest. Strogo prepovedano (gre za nespoštovanje) je npr.<br />
poplesavanje ali <strong>kakšno</strong> drugačno zbujanje pozornosti.<br />
Takemu primeru smo bili npr. priča pred časom s strani<br />
predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič,<br />
ki je mimohod po rdeči preprogi pred slovensko gardno<br />
enoto na Kongresnem trgu v Ljubljani zamenjala za ne<strong>kakšno</strong><br />
vlogo primadone v plesnem teatru. <br />
Premier Robert Golob na uradnem in prijateljskem obisku<br />
v Ljudski demokratični republiki Alžiriji. Polaganje venca<br />
k spomeniku mučencev osvobodilne vojne (27. maj 2024).<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
Kako se na naraven način<br />
ZNEBITI POLŽEV NA VRTU<br />
OKOLJE 51<br />
Sezona vrtnarjenja je v polnem teku. Koliko pridelka <strong>bomo</strong> na koncu pobrali s svojih gredic, pa ni odvisno le<br />
od naših pridnih rok in vremena, ampak tudi od števila škodljivcev, ki nam na vrtovih povzročajo sive lase.<br />
NINA RAZINGER<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Letos med najbolj nezaželene<br />
goste na vrtu sodijo polži, ki največ<br />
škode povzročajo na solati,<br />
zelju, cvetači, fižolu, korenju,<br />
špinači, grahu; pred njimi niso varni<br />
niti gomolji krompirja in pese, radi pa<br />
objedajo tudi plodove jagod. Čeprav veljajo<br />
za počasne v premikanju, pa niso<br />
počasni, ko gre za hranjenje. V eni požrešni<br />
noči se lahko premaknejo tudi za<br />
deset metrov in v 24 urah pojedo hrane<br />
za 50 odstotkov lastne teže.<br />
Da bo čim manj slabe volje in čim več<br />
pridelka, smo zbrali nekaj trikov, ki se jih<br />
ljubitelji vrtičkarstva lahko poslužite ter<br />
so hkrati prijazni do okolja in živali.<br />
PREČIŠČEN IN ZRAČEN VRT<br />
Polži imajo radi zaraščene predele. Bolj<br />
kot bo naš vrt prečiščen in zračen, manj<br />
bo zanimiv zanje. Košnja trave, obrezovanje<br />
grmičkov in odstranjevanje plevela<br />
naj bodo redno na našem seznamu<br />
opravil. Polži se radi zadržujejo na kompostu,<br />
zato naj bo ta postavljen čim dlje<br />
od gredic. Ne smemo pozabiti niti na<br />
zastirke, pod katere se polži radi skrijejo,<br />
zato jih moramo redno pregledovati.<br />
VABE<br />
Dober učinek imajo različne vabe, ki<br />
jih ustvarimo sami. Vanje se polži ulovijo<br />
čez noč, zjutraj pa jih poberemo.<br />
Uspešna je uporaba piva. Do polovice<br />
ga nalijte v ustrezno globoke sklede. Ker<br />
polže pivo privlači le, kadar je sveže, ga<br />
je treba redno menjavati. Prav tako jih<br />
boste zjutraj veliko našli na potresenem<br />
koruznem zdrobu. <strong>Za</strong> vabo lahko malce<br />
V eni požrešni noči<br />
se lahko premaknejo<br />
tudi za deset metrov.<br />
V 24 urah pojedo hrane<br />
za 50 odstotkov lastne teže.<br />
stran od vrta nastavimo kupe pokošene<br />
trave, vlažne krpe, na krhlje narezano<br />
jabolko ali rezine surovega krompirja,<br />
ki jih imajo polži radi. Na vroč dan po<br />
vrtu položite vlažen časopisni papir.<br />
Polži bodo zdrsnili podenj in poiskali<br />
zavetje pred vročino, zato jih ob koncu<br />
dneva lahko le še poberete.<br />
PREPREKE<br />
Ker polži težko preplezajo prepreke, jih<br />
na vrtu nastavimo čim več. Okoli gredic<br />
v višini dlani nasujemo žagovino, oster<br />
pesek, borove iglice, jajčne lupine ali<br />
morske alge. Dobra je tudi kavna usedlina.<br />
Če skuhano turško kavo razredčimo<br />
z vodo v razmerju 1 : 10, lahko mešanico<br />
poškropimo tudi po ogroženih<br />
rastlinah. Najbolj neprehodna ovira<br />
zanje sta cink in baker, nekoliko cenejša<br />
možnost pa star pocinkan žleb, ki je<br />
odslužil svojemu osnovnemu namenu.<br />
NEPRIJETEN VONJ<br />
Dostop do vrtnin jim zasmradite z zasaditvijo<br />
rastlin, ki jih odvračajo. Mednje<br />
sodijo vrtna črnika, kalifornijski mak,<br />
kapucinke, ognjič, grenik, napihnjena<br />
mrežica in grobeljnik. <strong>Za</strong>nje neprijetne<br />
so tudi čebula, česen, timijan, žajbelj, rožmarin<br />
in pelin. Z vonjem jih odganjajo<br />
še praprot, bezeg, vratič, rman in preslica,<br />
ki jih lahko nasujemo med zasaditve.<br />
PRAVILNO ZALIVANJE<br />
Tudi pravilno zalivanje zmanjša populacijo<br />
polžev v vrtu, ki imajo radi vlažna<br />
območja. <strong>Za</strong>livanje zato opravite<br />
v jutranjih urah, ko se polži umaknejo<br />
z gredic. Tako se zemlja do večera nekoliko<br />
osuši in polži se po njej ponoči<br />
težje premikajo.<br />
KOKOŠI, GOSKE IN RACE<br />
Pred nekaj desetletji je bilo težav s polži<br />
manj tudi zato, ker so jih pokončale<br />
kokoši in goske, a je teh zdaj bistveno<br />
manj, saj so večinoma prisotne le še na<br />
večjih kmetijah. Če se vendarle lahko<br />
odločimo za živali, lahko poleg omenjenih<br />
dveh izberemo tudi race, ki se prehranjujejo<br />
s polži.<br />
Še posebej primerne so indijske tekačice,<br />
pri čemer naj bi bili že dve dovolj<br />
za ne prevelik vrtiček. Tudi plenilci, kot<br />
so žabe in močeradi, pomagajo vzdrževati<br />
populacijo polžev, da se ti ne razmnožijo<br />
prekomerno, zato so rastline v<br />
bližini ribnikov varnejše pred polži. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
52<br />
OKOLJE<br />
TUDI V SLOVENIJI IMAJO<br />
posamezniki doma medvede<br />
V Sloveniji ima nekaj zasebnikov doma medveda. Znana je končna odločitev inšpektorjev o usodi štirih<br />
medvedov. Nekaj kršitev so ugotovili, a ker naj bi bile živali v dobrem stanju, ostajajo pri svojih lastnikih.<br />
SIMONA KOŠIR<br />
Marca je avstrijska organizacija<br />
za zaščito živali Four<br />
paws (Štiri tačke) v sodelovanju<br />
s slovenskim društvom<br />
za zaščito živali AniMa na ministrstvo<br />
za naravne vire poslala poziv za<br />
preselitev zadnjih štirih medvedov, ki<br />
pri nas še živijo v ujetništvu.<br />
Inšpektorji so zato na terenu preverili<br />
stanje živali in pregledali vso pripadajočo<br />
dokumentacijo ter dovoljenja.<br />
Njihova presoja je zdaj tudi javno znana.<br />
Po poročanju STA so ugotovili, da so<br />
medvedi v dobrem stanju, da so isti, za<br />
katere so bila izdana dovoljenja za zadrževanje<br />
do naravne smrti, ter da se<br />
zadržujejo v primernih bivalnih in higienskih<br />
pogojih.<br />
NA OGLED JAVNOSTI<br />
Kljub temu se je pojavilo tudi nekaj<br />
odstopanj od pogojev, ki so določeni v<br />
veljavni odredbi o bivalnih razmerah<br />
in oskrbi živali prostoživečih vrst v<br />
ujetništvu, zato so izdali odločbo, ki od<br />
enega od skrbnikov zahteva, da poveča<br />
bazen v obori.<br />
Kršitev je bila ugotovljena tudi v zvezi<br />
s tem, da so trije medvedi na ogled<br />
javnosti. Ker njihovi lastniki nimajo<br />
dovoljenja za živalski vrt ali živalskemu<br />
vrtu podoben prostor, ki bi jim oglede<br />
dovoljeval, bodo s tem početjem morali<br />
prenehati, veleva odločba inšpektorata.<br />
»Eden od skrbnikov medveda ne prikazuje<br />
javnosti, ker spoštuje inšpekcijsko<br />
odločbo, s katero mu je bilo prikazovanje<br />
prepovedano že prej,« so navedli. Ob tem<br />
so dodali, da so se vsi skrbniki na odločbe<br />
pritožili, a odločitev še ni znana.<br />
Inšpekcija za naravo ter Uprava<br />
RS za varno hrano, veterinarstvo in<br />
varstvo rastlin sicer nadzirata bivalne<br />
razmere in dovoljenja za zadrževanje v<br />
ujetništvu, medtem ko veterinarji živalim<br />
zagotavljajo veterinarsko oskrbo. V<br />
<strong>Za</strong>konodaja iz leta<br />
2004 prepoveduje,<br />
da prostoživeče živali<br />
zadržujemo v ujetništvu.<br />
njihovi pristojnosti je tudi preverjanje<br />
veterinarsko-higienskih razmer, ali<br />
imetnik ustrezno ravna z živaljo in ali<br />
je oskrba s hrano in vodo primerna.<br />
PREMALO PROSTORA<br />
Da se javnost ne strinja z življenjem,<br />
kakršnega imajo omenjeni medvedi, se<br />
je pokazalo prav v mednarodni akciji<br />
zbiranja podpisov, saj se je pod peticijo<br />
podpisalo več tisoč ljudi. <strong>Za</strong>konodaja<br />
iz leta 2004 namreč prepoveduje, da<br />
prostoživeče živali zadržujemo v ujet-<br />
Živali potrebujejo dovolj prostora za gibanje.<br />
FACEBOOK @MINI.ZOO.LAND<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
OKOLJE<br />
53<br />
Znano je, da so v Sloveniji medvedi v ujetništvu<br />
na štirih lokacijah: turistična kmetija Abram, lovski<br />
dom v Žirovnici, zasebni živalski vrt Rožman<br />
in gostilna Tušek.<br />
ništvu. A ker so bili dotični štirje medvedi,<br />
ki so danes v Žirovnici, Kočevju,<br />
na Nanosu in Vrzdencu, v ujetništvu, še<br />
preden je ta zakon začel veljati, jim je dovoljeno,<br />
da imajo zveri še naprej v lasti.<br />
V mednarodni organizaciji Štiri tačke<br />
so si želeli, da bi se njihovi lastniki<br />
sami odločili za to, da se živali iz kletk<br />
preseli v velika zatočišča v naravnem<br />
okolju po Evropi. Ta so že urejena v Bolgariji,<br />
Avstriji in Švici. »Močno smo zaskrbljeni<br />
zaradi štirih rjavih medvedov,<br />
ki trpijo v krutih razmerah v Sloveniji.<br />
Kljub neumornim prizadevanjem, da bi<br />
jih rešili, je en medved Felix že tragično<br />
poginil, potem ko je več kot 30 let preživel<br />
v betonski ogradi. Žalosten konec<br />
FACEBOOK @ABRAMNANOS<br />
žalostnega življenja. Drugi štirje medvedi<br />
nujno potrebujejo vašo pomoč!« so<br />
takrat zapisali v svojem pozivu.<br />
Medvedi v ujetništvu na štirih lokacijah<br />
– turistična kmetija Abram, lovski<br />
dom v Žirovnici, zasebni živalski vrt Rožman<br />
in gostilna Tušek – so stari od 20 do<br />
40 let. Življenjska doba medvedov je sicer<br />
do 25 let v naravi in do 40 let v ujetništvu.<br />
<strong>Za</strong>ščitnike pravic živali moti predvsem<br />
prostor, ki je po njihovem mnenju<br />
v ujetništvu občutno premajhen. Medvedi<br />
za življenje namreč potrebujejo<br />
zase veliko prostora, saj v naravi na dan<br />
prehodijo nekaj deset kilometrov, njihovo<br />
območje aktivnosti pa dosega več<br />
sto kvadratnih kilometrov.<br />
Medvedi potrebujejo<br />
veliko prostora, saj v naravi<br />
na dan prehodijo nekaj<br />
deset kilometrov.<br />
V Sloveniji po oceni iz leta 2018 živi<br />
od 750 do 975 medvedov, največ jih je v<br />
kočevskih gozdovih. Sodijo tudi med zavarovane<br />
vrste, saj so bili v prvi polovici<br />
20. stoletja zaradi lova in škode, ki jo<br />
povzročajo zlasti kmetom, tako ogroženi,<br />
da so jih nato zavarovali s predpisi o<br />
lovstvu in predpisi o ohranjanju narave.<br />
Medvedi sodijo med karizmatične<br />
vrste živali, za mnoge pa so tudi<br />
simbol neokrnjene narave. Ali bodo<br />
nevladne organizacije sprejele odločitev<br />
inšpektorjev ali pa se bodo še<br />
naprej borile za svobodnejše življenje<br />
medvedov, še ni znano.<br />
OD NOJEV DO LEVOV<br />
Medvedi pa niso edina vrsta prostoživečih<br />
živali, ki ne sodijo v zasebno<br />
last oziroma s katerimi se ukvarja naša<br />
inšpekcija. <strong>Za</strong>radi suma nepravilnega<br />
ravnanja s prostoživečimi živalmi<br />
inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata<br />
RS za okolje in prostor vsako<br />
leto uvede okoli deset inšpekcijskih in<br />
prekrškovnih postopkov.<br />
Tako so v preteklosti že obravnavali<br />
oglaševanje prodaje mladiča berberskega<br />
makaka, ki ga je na češki spletni<br />
strani ponujal mali živalski vrt iz Slovenije.<br />
Pri pticah je bil zaradi zagotavljanja<br />
ukrepov za onemogočanje pobega<br />
uveden inšpekcijski postopek zoper<br />
lastnika nandujev in noja, ki jih je sprehajal<br />
v urbanem okolju. Tu so bile tudi<br />
črne čopičarke, za katere so inšpektorji<br />
ugotovili, da živijo v neustreznih bivalnih<br />
razmerah.<br />
Posredovali so celo v primeru dveh<br />
levov v mini živalskem vrtu, ki ni imel<br />
zagotovljenega bivalnega prostora,<br />
tako da bi jima onemogočal pobeg. Z<br />
obročkom, ki je pripadal že poginuli<br />
živali, so odkrili aro. Nekaj posredovanj<br />
inšpektorjev je bilo tudi v primerih<br />
vzreje določenih prostoživečih vrst<br />
dvoživk, kuščarjev, kač in pajkov. <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
54<br />
VZGOJA<br />
Kandidati evropskih volitev<br />
O DOSTOPNOSTI pornografskih<br />
vsebin za otroke<br />
V Inštitutu Integrum smo 27. maja 2024 vsem listam za evropske poslance poslali e-pošto<br />
s povabilom k predstavitvi njihovega stališča o zaščiti otrok pred 15. letom starosti pred<br />
škodljivimi učinki spletne pornografije.<br />
BENJAMIN TOMAŽIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Ob tem smo navedli tudi lanskoletno<br />
raziskavo organizacije<br />
safe.si, ki med drugim izpostavi,<br />
da kar 10 odstotkov vprašanih<br />
slovenskih osnovnošolcev in 15 odstotkov<br />
vprašanih srednješolcev, ki gleda<br />
pornografijo, meni, da so z njo tudi zasvojeni<br />
(vir: https://safe.si/novice/pornografijo-na-spletu-gledajo-ze-devetletniki).<br />
Do 2. 6. 2024 smo prejeli odgovore<br />
dveh strank, in sicer NSi ter Resni.ca.<br />
NSi nam je odgovor posredovala v obliki<br />
videoposnetka, Resni.ca pa v obliki<br />
pisnega sestavka. Oba odgovora si lahko<br />
v celoti ogledate na spletni strani Inštituta<br />
Integrum.<br />
ODGOVOR STRANKE NSI:<br />
V imenu stranke NSi je odgovor posredovala<br />
drugouvrščena kandidatka Katja<br />
Berk Bevc. Podatke raziskave safe.<br />
si komentira kot izjemno zaskrbljujoče.<br />
Kažejo nam, da kot družba tega problema<br />
nismo vzeli zares. Kot ključno izpostavi<br />
ozaveščanje o tem, kako slabo<br />
spletna pornografija vpliva na otroške<br />
možgane, saj se ti šele razvijajo, zato<br />
veliko hitreje razvijejo odvisnost. Poleg<br />
tega poudari še to, da spletna pornografija<br />
otrokom posreduje popolnoma<br />
napačno sliko spolnosti, ki jih spremlja<br />
še v odraslo življenje. Pomembno se<br />
ji zdi, da ozaveščamo vzgojitelje in celotno<br />
družbo ter da se lahko pogovarjamo<br />
tudi o tem, kako otrokom omejiti<br />
dostop do spletne pornografije.<br />
V zaključku kot ključno izpostavi<br />
ozaveščanje, pogovor s starši, otroci naj<br />
imajo varen prostor in sogovornika, na<br />
katerega se lahko obrnejo, ko pridejo v<br />
stik s spletno pornografijo.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
ODGOVOR STRANKE RESNI.CA:<br />
V imenu državljanskega gibanja Resni.<br />
ca je odgovor posredovala Nina Radenković<br />
(PR). V začetku odgovora se strinja<br />
s tem, da gre za težavo, ki zahteva<br />
celovit in resen pristop. Vsebinski del<br />
njihovega odgovora objavljamo v celoti,<br />
ker smo ga prejeli v pisni obliki.<br />
»Naša stranka se zavzema za naslednje<br />
ukrepe:<br />
• Izobraževanje in ozaveščanje: Ključnega<br />
pomena je, da izobraževalni<br />
sistem vključuje programe, ki mlade<br />
poučujejo o varni uporabi interneta.<br />
To vključuje razumevanje tveganj in<br />
posledic dostopa do škodljivih spletnih<br />
vsebin, vključno s pornografijo.<br />
• Podpora staršem in pedagoškim delavcem:<br />
<strong>Za</strong>gotoviti moramo, da so<br />
starši in učitelji ustrezno podučeni<br />
in opremljeni z orodji in znanjem za<br />
obravnavo te problematike. To vključuje<br />
delavnice in seminarje, ki jih organizirajo<br />
lokalne skupnosti in šole.<br />
• Tehnološke rešitve: Spodbujati in<br />
Ključno je ozaveščanje. Otroci<br />
naj imajo varen prostor in<br />
sogovornika, ki mu zaupajo.<br />
Spletna pornografija<br />
otrokom posreduje<br />
popolnoma napačno sliko<br />
spolnosti, ki jih spremlja še v<br />
odraslo življenje.<br />
podpirati razvoj naprednih parental<br />
control orodij, ki omogočajo<br />
staršem boljši nadzor nad vsebinami,<br />
do katerih imajo njihovi otroci<br />
dostop na internetu.<br />
• <strong>Za</strong>konodajni ukrepi: <strong>Za</strong>vzemamo se<br />
za strožjo zakonodajo, ki bo regulirala<br />
dostop do pornografskih vsebin na<br />
internetu. To vključuje obvezno verifikacijo<br />
starosti na spletnih portalih,<br />
ki ponujajo tovrstne vsebine.
VZGOJA<br />
55<br />
• Sodelovanje na evropski ravni: Problematika<br />
spletne pornografije ni<br />
omejena zgolj na eno državo, zato je<br />
pomembno, da sodelujemo z drugimi<br />
članicami EU in izmenjujemo dobre<br />
prakse ter skupaj oblikujemo učinkovite<br />
rešitve.<br />
Verjamemo, da je zaščita naših najmlajših<br />
pred negativnimi vplivi interneta<br />
ključna za zagotavljanje njihovega<br />
zdravega razvoja in dobrega počutja.«<br />
Otroci so prezgodaj soočeni z<br />
vsebinami, ki jim niso dorasli.<br />
KATERE TEME SO NAM<br />
V DRUŽBI POMEMBNEJŠE<br />
KOT ZDRAVJE IN DOBROBIT<br />
NAŠIH OTROK?<br />
Najprej se nam zdi pomembno izpostaviti<br />
dejstvo, da je med 98 kandidati<br />
in kandidatkami za evropske poslance<br />
v enem tednu le eni kandidatki uspelo<br />
podati odgovor na vprašanje glede zaščite<br />
otrok pred negativnimi posledicami<br />
spletne pornografije. Poleg tega smo<br />
dobili še en pisni odgovor, medtem ko<br />
iz preostalih devetih strank nismo prejeli<br />
nobenega odgovora (niti obvestila,<br />
da trenutno ne morejo odgovoriti). In to<br />
kljub temu, da smo imeli v tem mandatu<br />
tri evropske poslance v odboru Evropskega<br />
parlamenta za okolje, javno zdravje<br />
in varnost hrane: Ireno Jovevo (Gibanje<br />
Svoboda), Ljudmilo Novak (NSi) in<br />
Milana Brgleza (SD). Vsi trije so ponovno<br />
na listah kandidatov. Upamo, da so se<br />
kljub vsemu dotaknili tudi izzivov varne<br />
in zdrave uporabe digitalne tehnologije<br />
med mladimi, čeprav dve od treh strank<br />
nista našli časa za kratek odgovor na<br />
naše vprašanje (če ga bosta poslali kasneje,<br />
ga <strong>bomo</strong> prav tako v celoti objavili<br />
na spletni strani Inštituta Integrum).<br />
Ključnega pomena je,<br />
da izobraževalni sistem<br />
vključuje programe,<br />
ki mlade poučujejo o varni<br />
uporabi interneta.<br />
SE RES NE DA NIČ NAREDITI?<br />
Upamo, da se bodo na tem področju začele<br />
dogajati spremembe. Ne zagovarjamo<br />
tega, da bi za naše otroke ustvarili<br />
popolno okolje, brez izzivov. Zdi pa se<br />
nam izjemno pomembno, da verjamemo,<br />
da za naše otroke lahko spreminjamo<br />
okolje na bolje. <strong>Za</strong>gotovo smo v prvi<br />
vrsti k temu poklicani starši, vendar<br />
verjamemo (tudi nekatere druge države<br />
kažejo na to), da se da tudi na družbeni<br />
ravni precej bolj aktivno pokazati<br />
otrokom, da določeni načini uporabe<br />
digitalne tehnologije predvsem škodijo<br />
(prepričani smo, da sem sodi tudi<br />
zloraba spletne pornografije za otroke<br />
pred 15. letom starosti). V mislih imamo<br />
omejitve na spletu (npr. bolj kredibilno<br />
preverjanje starosti) kot tudi na tehnološki<br />
ravni (prednastavljene omejitve v<br />
smislu starševskega nadzora).<br />
Na tem mestu bi oba odgovora, ki<br />
smo ju prejeli, želeli pohvaliti, saj kažeta<br />
na zavedanje širine in kompleksnosti<br />
problematike in iskanja rešitev. Pri NSi<br />
se nam zdi zelo pomembno tudi to, da<br />
se je drugouvrščena kandidatka na listi<br />
osebno zavzela in podala odgovor (v obliki<br />
videoposnetka, kot je bila tudi naša<br />
želja), v stranki Resni.ca pa so kratek<br />
odgovor razčlenili na različna področja,<br />
ki so vsa zelo pomembna za celostno<br />
naslavljanje tega izziva.<br />
KAJ LAHKO STORIM JAZ?<br />
Pri vprašanju vzgoje je velika nevarnost,<br />
da se prehitro izgubimo na širokem polju<br />
težav in izzivov, ki nas presegajo,<br />
zato nam misli zajadrajo predvsem v<br />
obtoževanje drugih, objokovanje položaja,<br />
skrivanje pred realno situacijo …<br />
Verjamemo, da smo poklicani najprej<br />
nastavljati zrcalo samim sebi (kako pa<br />
jaz uporabljam digitalno tehnologijo in<br />
kakšen odnos imam do pornografije,<br />
<strong>kakšno</strong> okolje ustvarjamo v naši družini<br />
za odprte pogovore o teh tematikah),<br />
potem pa se osredotočiti predvsem na<br />
tiste možnosti, kjer lahko vplivamo na<br />
spremembe na bolje (ena od njih so tudi<br />
evropske volitve, ki so tik pred nami). <br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
56<br />
SLEDI MOJIH POTI<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
Globoko zlorabljeni KAJUH<br />
Vsaka knjiga ima svojo usodo. Svoj nastanek, svoj zapis, svoje poslanstvo med bralci.<br />
Ena mojih najbolj branih je tista, ki opisuje prvo ljubezen tako imenovanega partizanskega<br />
pesnika Karla Destovnika - Kajuha. A naj že v uvodu zapišem, da vse ljudi cenim<br />
predvsem po njihovem delu, po njihovem prispevku za slovenski narod, po njihovi<br />
iskrenosti. <strong>Za</strong>to sta zame po delu povsem primerljiva France Balantič in Kajuh. S to<br />
pripombo, da so komunisti Kajuha močno zlorabili v svojo korist.<br />
Letošnje leto – ob 80-letnici smrti<br />
– so oblastniki razglasili za Kajuhovo<br />
leto. Lepo! Vsekakor si to<br />
eden naših najboljših pesnikov<br />
zasluži. Po drugi strani pa je tudi res,<br />
da med tistimi, ki o Kajuhu pripravljajo<br />
proslave in monodrame, ne upoštevajo<br />
knjige Moji edini, ki jo ljubim, s podnaslovom<br />
Kajuhova prva ljubezen. Stvar je<br />
v tem, da Kajuhova mladostna ljubezen<br />
Marija Medved ni bila partizanka,<br />
zato je v literarni zgodovini tako rekoč<br />
zamolčana. A vendar nam prav njuno<br />
ljubezensko razmerje Kajuha prikazuje<br />
kot izjemno čutečega – lirika!<br />
KANČEK SREČE<br />
Na svoji novinarski poti sem imel v življenju<br />
veliko sreče. Tako je bilo tudi z<br />
zgodbo o Kajuhu, na katero sem še posebej<br />
ponosen.<br />
<strong>Za</strong>čela se je leta 2004, ob 60-letnici<br />
Kajuhove smrti. Torej pred dvajsetimi<br />
leti. Tedaj nam je vladala Janševa vlada,<br />
celotna hiša RTV pa se je prikrila pod navideznim<br />
plaščem demokracije. Ko sem<br />
na uredniškem sestanku predlagal, da<br />
bi ob tej okrogli obletnici pripravil daljšo<br />
oddajo o Kajuhu, so me vsi začudeno<br />
pogledali izpod čela, češ, Sivcu se je do<br />
konca zmešalo. V času Janše pa Kajuh!<br />
Ker pa sem čutil, da Kajuh ni samo<br />
tisto, s čimer so nas rdeči oblastniki<br />
»filali« desetletja in desetletja, sem<br />
vendarle vztrajal pri svojem načrtu in<br />
dobil potni nalog za obisk rdečega Velenja.<br />
Tedaj res ni bilo več Titovo, vzorna<br />
razglednica komunizma in socializma,<br />
temveč že povsem navadno Velenje.<br />
Tam sem se dogovoril za srečanje s<br />
pesnikom Ivom Stropnikom, ki mi je o<br />
Kajuhu natresel veliko uporabnih podatkov.<br />
Tik pred odhodom iz njegove<br />
pisarnice pa mi je še navrgel: »A veš,<br />
kolega, da v Slovenj Gradcu še vedno<br />
živi prvo Kajuhovo dekle?« Skoraj bi me<br />
zadela kap. Šestdeset let po Kajuhovi<br />
smrti naj bi še živela ženska, ki je bila<br />
zaljubljena vanj, on pa vanjo!<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
Razložil mi je, da se je v mladosti pisala<br />
Marija Medved, da se je pozneje, po<br />
drugi svetovni vojni, poročila s slovenjegraškim<br />
zdravnikom in se je pisala<br />
seveda drugače. O njej skorajda nikjer<br />
ni nobenega zapisa, kajti šlo je za mladostno<br />
ljubezen, prav nič povezano z<br />
NOB-jem in partizanstvom.<br />
Seveda sem se takoj podal v Slovenj<br />
Gradec. Tam sem naletel na bolehno,<br />
a prijazno gospo Marijo, s Kajuhovimi<br />
besedami imenovano Mičico. Z velikim<br />
žarom mi je začela pripovedovati o svojem<br />
fantu komaj verjetne stvari ...<br />
DRAGOCENO GRADIVO<br />
V enourni radijski reportaži tako ni nastopal<br />
samo pesnik Stropnik, temveč<br />
pretežno Marija Medved. Kako tudi ne,<br />
ko pa mi je Kajuhova Mičica pripovedovala<br />
o njunih prvih srečanjih, o tem,<br />
kako je pretipkavala na domači pisalni<br />
stroj Kajuhove pesmi, ki jih je potem pošiljal<br />
Mišku Kranjcu v objavo v Mladiki,<br />
pa o njunih prvih stiskih rok in večernih<br />
obiskih kinopredstav.<br />
Ko kot novinar na terenu naletiš na<br />
tako dragoceno gradivo, si presrečen. Ob<br />
tem zmeraj pomisliš tudi na tiste uboge<br />
novinarčke, ki na ljubljanskem parketu<br />
uslužno prikimavajo svoji politični opciji<br />
in se globoko klanjajo oblastnikom,<br />
pri tem pa jim je figo mar za demokracijo.<br />
Glede tistih rdečih podrepnikov, ki<br />
ne bodo nikoli spregledali, mi je nekoč<br />
prijatelj Ljubo dejal: »To so kot kužki, ki<br />
– ko srečajo gospodarje – takoj začnejo<br />
živahno migati z repkom. Razlika je<br />
samo v tem, da se v primerjavi s kužki<br />
pred gospodarjem od zadovoljstva, da so<br />
z njim – ne polulajo!«<br />
Oddajo o Kajuhovi prvi ljubezni so<br />
dobro sprejeli tudi poslušalci, o katerih<br />
sem imel vedno dobro mnenje. Ljudje<br />
so od nekdaj radi prisluhnili resnici, le<br />
povedati si je mnogi niso upali. To lahko<br />
razložim tudi s svojim lanskoletnim zelo<br />
odmevnim televizijskim pogovorom z<br />
dr. Možino, na katerega sem dobil več<br />
Kajuhova mladostna<br />
ljubezen Marija Medved<br />
ni bila partizanka, zato je<br />
v literarni zgodovini tako<br />
rekoč zamolčana.<br />
kot dvesto odmevov. Skoraj vsi gledalci<br />
so mi čestitali, kako sem bil – pogumen!<br />
Samemu sebi pa se nisem zdel prav nič<br />
pogumen, govoril sem samo resnico.<br />
Po predvajani oddaji o Kajuhu se<br />
mi je oglasila tudi Mičica. Nad oddajo<br />
je bila zelo navdušena. Potem mi je še<br />
Marija Medved si je po vzoru filmov, ki sta si<br />
jih ogledovala s Karlom, urejala pričesko kot<br />
tedanje filmske dive.
SLEDI MOJIH POTI<br />
57<br />
Marija Medved in Karel Destovnik - Kajuh<br />
pred drugo svetovno vojno nista hodila<br />
samo na sprehode.<br />
dvakrat pisala kot zaupna prijateljica.<br />
V tretjem pismu me je povabila znova<br />
na Koroško: »O Karliju imam še nekaj<br />
stvari. Ker vidim, da ste pošten in pogumen<br />
človek, bi vam jih rada zaupala.<br />
Bojim se, da bi jih mladi po moji smrti<br />
vrgli na smetišče.«<br />
RDEČA ŠATULJA<br />
Videti je bilo kot pravljica. Ko sem jo obiskal,<br />
je izpod postelje, kamor moški navadno<br />
ne segamo s sesalcem, potegnila lepo<br />
rdečo šatuljo, v njej pa je bil pravi zaklad:<br />
rokopisi prvih Karlijevih pesmi, več njunih<br />
fotografij, ljubezenska pisma …<br />
Na osebni fotografiji, ki jo je Kajuh<br />
podaril svoji mladostni ljubezni, je pisalo:<br />
»Moji edini, ki jo ljubim!«<br />
»O, gospa Marija, tako nedolžna pa<br />
vajina ljubezen ni bila!« sem Mičico<br />
kar nekam trdo prijel. »Tako pa se ne<br />
napiše dekletu, s katerim ni prišlo niti<br />
do poljuba.«<br />
Ko je videla, da nima drugega izhoda,<br />
pa tudi bolezen jo je že hudo pestila, se<br />
mi je na široko odprla. V Slovenj Gradcu<br />
sem bil potem še dvakrat, njeno pričevanje<br />
o Kajuhu pa sem posnel na trak.<br />
Gospa Marija me je potem prosila, če bi<br />
celotno gradivo o Kajuhu oddal v Rokopisni<br />
oddelek Narodne in univerzitetne<br />
knjižnice v Ljubljani. Prevzel sem ga z<br />
reverzom in to tudi storil. Pri tem sem si<br />
izposloval tri četrt leta zamika.<br />
Gospo Marijo sem prosil, ali gradivo<br />
lahko tudi sam v celoti preberem in morda<br />
iz tega napišem knjigo. Ker je ona privolila,<br />
sem to seveda tudi storil. Knjiga je<br />
potem izšla pri založbi Karantanija, ki jo<br />
je vodil David Tasić, eden od zloglasne četverice<br />
JBTZ. Pri izdaji se je izjemno potrudila<br />
odlična urednica Tadeja Zupan.<br />
KAJUH KOT LIRIK<br />
Ko sem gradivo o Kajuhu prinesel v Rokopisni<br />
oddelek NUK-a, me je tedanji<br />
vodja dr. Glavan objel okrog ramen in mi<br />
dejal: »Gospod Sivec, ali se sploh zavedate,<br />
kaj ste prinesli?! Doslej smo imeli o<br />
Kajuhu samo nekaj slik in pesniško zbirko,<br />
ki so jo v snežnem metežu ciklostirali<br />
v snežniških gozdovih. Tu pa je cela gora<br />
Kajuhovih rokopisov in fotografij.«<br />
Resnici na ljubo je treba zapisati,<br />
da so pozneje prinesene fotografije s<br />
pridom uporabili še marsikje, pri tem<br />
pa seveda tudi v opombah zamolčali,<br />
kako so prišli do njih. Kar je po svoje<br />
razumljivo, saj je Mičičin zaklad zdaj<br />
narodno bogastvo. Največja sreča pa je<br />
bila v tem, da je Marija Medved Kajuhove<br />
pesmi pretipkala na pisalni stroj, ob<br />
tem pa je bila tako pametna, da je vse<br />
Kajuhove rokopise shranila. Seveda jih<br />
je v času, ko je bila poročena, shranila<br />
globoko pod posteljo, po moževi smrti<br />
pa so spet začeli vreti spomini na dan.<br />
Še posebno po srečanju z menoj.<br />
In za konec še kanček Kajuhove lirične<br />
poezije, kot dokaz za napisano.<br />
Karli je svoji Mičici med drugim napisal<br />
naslednje verze:<br />
»Dèkle, dèkle moje, božaj me z rokami.<br />
S prsti drobnimi mi pojdi preko lic,<br />
s prsti drobnimi mi pojdi preko lic<br />
in me vsaj za hip, za hip omami.« <br />
V skrivnostni rdeči šatulji je bil skrit pravi<br />
literarni zaklad.<br />
Ko sem jo obiskal, je izpod<br />
postelje potegnila lepo<br />
rdečo šatuljo, v njej pa je bil<br />
pravi zaklad: rokopisi prvih<br />
Karlijevih pesmi, več njunih<br />
fotografij, ljubezenska pisma …<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
58<br />
DUHOVNO<br />
Dišala je po KAMILICAH<br />
Če si vzamemo čas za Boga, če se mudimo v njegovi bližini, ki je zdravilna in blagodejna,<br />
se navzamemo njegovega vonja. Takrat »dišimo« po Bogu. Dišimo po ljubezni, dobroti,<br />
odpuščanju – po vsem, kar Bog je in česar nas uči.<br />
MARJAN ŠKVARČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
DEKLICA IN KAMILICE<br />
Zgodba pripoveduje o deklici, ki je živela<br />
v preprosti družini. Bili so revni, imeli so<br />
njive in velik vrt. Starši so poskušali pridelati<br />
čim več različne zelenjave. Mama<br />
je vsak dan na tržnici prodajala pridelke.<br />
Tudi deklica je morala vsak dan delati.<br />
Skrbeti je morala za kamilice. Ko<br />
so se drugi otroci ob popoldnevih igrali,<br />
je ona morala pleti in zalivati svoj<br />
nasad kamilic. Ko so cvetovi dozoreli,<br />
jih je morala trgati in jih razgrinjati na<br />
podstrešju, da so se v senci na toplem<br />
počasi sušili. Zjutraj je zgodaj vstajala,<br />
da je premešala kamilice na podstrešju.<br />
Tiste, ki so bile že suhe, je pospravila v<br />
lične zavojčke. Nato je mama odnesla<br />
vrečke z zdravilnim čajem na tržnico in<br />
prodajala dišeče paketke.<br />
Deklica je zavidala ostalim otrokom.<br />
Bila jim je malo nevoščljiva, saj jim ni<br />
bilo treba vstajati tako zgodaj, pa še popoldne<br />
so bili prosti in so se lahko igrali.<br />
Ona pa je bila ves čas med kamilicami.<br />
Ampak, zanimivo: ona tega ni vedela,<br />
toda drugi otroci so zavidali njej.<br />
<strong>Za</strong>kaj? Ker je dišala! Vedno je dišala! In<br />
dišala je preprosto, blago, tako nežno.<br />
Otroci so priganjali svoje mame, da<br />
so po drogerijah in imenitnih trgovinah<br />
iskale parfume, ki bi tako dišali. Toda<br />
vsi umetni parfumi so močni, ostri,<br />
včasih je človeku kar slabo, ker se je<br />
nekdo ob njem preveč nadišavil.<br />
Deklica pa je dišala zelo nežno, kot<br />
od daleč. Dišala je po kamilicah.<br />
PO KOM DIŠIM<br />
Podobno je tudi z nami. Če si vzamemo<br />
čas za Boga, če se mudimo v njegovi<br />
bližini, ki je zdravilna in blagodejna<br />
bližina, se navzamemo njegovega vonja<br />
in se to pozna v našem življenju. Takrat<br />
»dišimo« po Bogu. Dišimo po ljubezni,<br />
dobroti, odpuščanju … po vsem, kar Bog<br />
je in česar nas uči.<br />
Včasih zavidamo tistim, ki se jim<br />
ni treba zvečer pokrižati in zmoliti večerne<br />
molitve, ki jim ni treba v nedeljo<br />
vstati in iti k maši. Toda še bolj se čudijo<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024<br />
Umetni parfumi so<br />
močni in ostri, deklica<br />
pa je dišala zelo nežno –<br />
dišala je po kamilicah.<br />
ob nas drugi. In nam zavidajo, ko vidijo<br />
naše veselje, ko vidijo našo dobrohotnost,<br />
ko preko nas zavonjajo Boga in<br />
njegovo lepoto.<br />
Zgodbo o deklici in kamilicah sem<br />
napisal kot nagovor za svete maše z veroučenci<br />
ob zaključku veroučnega leta,<br />
da bi jih spodbudil, naj molijo in hodijo<br />
k maši. Zlahka pa jo uporabimo tudi<br />
za opis sodobne Evrope in dogajanja v<br />
naši domovini.<br />
Vrednote so stvar bližine. Kdor moli<br />
in išče Božjo bližino v prejemanju zakramentov,<br />
bo vedel, v kateri smeri je<br />
življenje in kje je prihodnost. Brez Boga<br />
smo izgubljeni. Smo brez vonja in okusa,<br />
brez smeri.<br />
S prijatelji sem delal strehe za otroke<br />
v Afriki, Aziji, Južni Ameriki. Povsod,<br />
kjer so bili naši misijonarji in krščanska<br />
središča, je bil red, delavnost, urejenost.<br />
To so nastavki za lepo prihodnost.<br />
To se lahko zgodi samo zaradi bližine.<br />
<strong>Za</strong>radi bližine, ki jo vzpostavljajo molitev<br />
in prejemanje zakramentov.<br />
Evropa je moderna. Ne diši več po<br />
Bogu, ker ne moli, ne hodi k maši, ne<br />
živi svoje vere. Preprosto. Bog pa je<br />
ljubezen. Ljubezen, ki ima v sebi življenje.<br />
In samo ljubezen je tista, ki<br />
je večno moderna. Vse, kar je stran<br />
od nje, je izguba, včasih poguba.
Priporočilo FILMSKO LETO SVETNIKOV 59<br />
P. DR.<br />
ANDRAŽ ARKO<br />
WWW.IMDB.COM<br />
PREROK<br />
Stefan Wyszyński se je rodil 3. 8. 1901 v vasi Zuzela na Poljskem, na svoj 23. rojstni dan<br />
je bil posvečen v duhovnika, 12. 5. 1946 pa za škofa v Lublinu. Čez dve leti je postal<br />
varšavski nadškof (kasneje še kardinal) in bil steber poljske Cerkve med komunističnim<br />
preganjanjem. Umrl je 28. 5. 1981, papež Frančišek pa ga je za blaženega razglasil<br />
12. 9. 2021. Goduje 28. maja.<br />
Zgodba se začne 1953 z mučenjem<br />
škofa Antonija Baraniaka<br />
v varšavskem zaporu in<br />
nadaljuje 1956, ko po treh letih<br />
iz zapora izpustijo nadškofa Stefana<br />
Wyszyńskega, ki ga nato stalno nadzirajo.<br />
Komunistična oblast ga želi na<br />
svoji strani, a se ne da. Wyszyński generalnemu<br />
sekretarju komunistične<br />
partije Władysławu Gomułki jasno in<br />
neposredno pove, da partija zatira in<br />
onemogoča Cerkev, čeprav komunisti<br />
razglašajo, da je v državi verska svoboda.<br />
Ker ga komunisti želijo zlomiti,<br />
začnejo skrito preiskavo zoper njega in<br />
njegove sodelavce s šifro »Prerok« …<br />
To je vrhunsko prikazana zgodba<br />
kardinala Stefana Wyszyńskega, ki<br />
se prepleta s pomembnimi trenutki<br />
poljske zgodovine med leti 1950 in<br />
1980. Wyszyński se v vseh mogočih in<br />
nemogočih okoliščinah bori proti komunistični<br />
vladi, pri čemer si vselej prizadeva<br />
izključno za izboljšanje razmer<br />
za poljski narod in Cerkev. <strong>Za</strong> mnoge je<br />
eden od poljskih nacionalnih junakov<br />
in kot tak je tudi odlično prikazan v<br />
svoji drži: je trden in umirjeno, spoštljivo<br />
dostojanstven ter vztrajno, a ponižno<br />
načelen človek, ki se kljub vsem<br />
pritiskom ne zlomi. Ob vseh pokajenih<br />
cigaretah in popitem konjaku ostalih<br />
akterjev se v diametralnem nasprotju<br />
izrisuje njegova nevsiljiva asketska<br />
drža in skromna zadržanost. Zdi se,<br />
da se ne boji nikogar, ne komunistov,<br />
ne papeža Pavla VI., samo Boga. <strong>Za</strong>radi<br />
tega deluje trden in notranje neustrašen,<br />
obenem pa sočuten do bolečin in<br />
trpljenja mnogih. Prav v teh odnosih se<br />
nevsiljivo odraža njegova vera, še posebej<br />
pri spodbujanju vernikov in duhovnikov,<br />
vključno z bodočim Janezom<br />
Pavlom II., posebej pa pride do izraza ob<br />
mladi Kaziji, ki jo spodbuja k odpuščanju:<br />
»Zlo lahko premagamo le z dobrim<br />
in z resnico.« Film odlikuje tudi odlična<br />
fotografija, ki daje svoj pečat napeti<br />
drami, ki se ob mestoma intenzivni<br />
glasbeni podlagi odvija brez kakršnekoli<br />
pomaziljenosti in sladkobnosti. S<br />
prefinjeno subtilnostjo je s podobo sejalca<br />
prikazano kardinalovo prizadevanje<br />
za Cerkev in narod: čeprav se zdi, da<br />
ne bo v ničemer uspel, je na koncu žetev<br />
obilna. Njegovo sejanje v trudu je obrodilo<br />
sadove – izvoljen je poljski papež.<br />
Komunisti so za Wyszyńskega uporabljali<br />
žaljivo šifro »Prerok«. Njegovo delo,<br />
ki je sad odprtosti za Boga, ironično<br />
potrjuje, da so komunisti imeli prav, ko<br />
so ga tako poimenovali.<br />
<br />
O FILMU:<br />
• naslov: Prerok (Prorok)<br />
• čas trajanja: 120 minut<br />
• država in leto: Poljska, 2022<br />
• režija: Michal Kondrat<br />
• igralska zasedba: Slawomir<br />
Grzymkowski, Adam Ferency<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Režiser Michal Kondrat je že posnel<br />
dokumentarni drami o dveh svetnikih:<br />
leta 2017 Dve kroni (Dwie<br />
Korony) o sv. Maksimilijanu Kolbeju<br />
in leta 2019 Milost in usmiljenje<br />
(Milosc i milosierdzie) o sv. Favstini<br />
Kowalski. Prerok pa je njegov prvi v<br />
celoti igrani film.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG 13 – zaradi nekaterih prizorov<br />
nasilja je bolje, da si otroci ogledajo<br />
film v spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Watch Prophet | Prime Video (amazon.com)<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
60<br />
AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
ČEŠNJEV štrudelj<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
6–8 OSEB PREPROSTO 20 MINUT + 40 MINUT PEKE<br />
SESTAVINE<br />
• 1 zavitek listnatega testa<br />
• 500 g češenj<br />
• 150 g kristalnega sladkorja<br />
• 50 g rjavega sladkorja<br />
• sveže iztisnjen sok ½ limone<br />
• naribana lupina ½ limone<br />
• 60 g masla<br />
• 100 g krušnih drobtin<br />
• 1 jajce<br />
1. Pečico segrejemo na 200 stopinj<br />
Celzija, enakomerno gretje spodaj<br />
in zgoraj. Češnje operemo in izkoščičimo.<br />
Na maslu popražimo krušne<br />
drobtine. V skledi premešamo češnje,<br />
obe vrsti sladkorja, naribano limonino<br />
lupino, iztisnjen sok limone ter<br />
ohlajene, na maslu prepražene<br />
krušne drobtine.<br />
2. Na delovni površini razvijemo<br />
listnato testo, tako da proti nam leži<br />
daljša stranica. Srednjo tretjino testa<br />
po dolžini nadevamo s češnjevim nadevom.<br />
Nato češnjev nadev pokrijemo<br />
s spodnjo tretjino testa, čez katero<br />
prepognemo še zgornjo tretjino testa.<br />
3. Pripravljen češnjev štrudelj<br />
skupaj s papirjem za peko previdno<br />
predenemo na pekač, kjer ga z<br />
vilicami večkrat enakomerno prebodemo.<br />
Celotno površino premažemo<br />
z razžvrkljanim jajcem.<br />
4. Pekač postavimo v ogreto<br />
pečico, na srednje vodilo in pečemo<br />
35–40 minut. Pečenega vzamemo<br />
iz pečice, ohladimo in posujemo<br />
s sladkorjem v prahu. V hladilniku<br />
ga lahko hranimo do 5 dni. Pred<br />
serviranjem iz hladilnika ga lahko<br />
pogrejemo v mikrovalovni pečici.<br />
PRIJETNO SLADKANJE!<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
Koledar dogodkov JUNIJ<br />
DOGODKI<br />
61<br />
FB Katoliška mladina<br />
11<br />
TOR<br />
Ples do enih<br />
20.00<br />
<strong>Za</strong>vod Sv. Stanislava,<br />
Štula 23, Ljubljana<br />
Ples<br />
Večer bodo otvorili z latino ritmi sambe pod<br />
vodstvom izkušenega plesnega učitelja. Sledi<br />
sproščen ples ob ritmih DJ Romana. Prvič<br />
v zgodovini Plesov do enih bodo gostili Kao<br />
Band, ki bo poskrbel za vrhunsko vzdušje do<br />
zadnjega trenutka. Goste čakajo tudi skupinski<br />
plesi, osvežilna pijača in okusni prigrizki.<br />
Ne zamudite tega spektakularnega večera!<br />
7<br />
PET<br />
Festival Okusi piva Radovljica<br />
16.00<br />
Grajski park,<br />
Kranjska cesta 4, Radovljica<br />
Glasba, kulinarika<br />
7<br />
PET<br />
Himalaja: potopis<br />
– Draveljski duhovni večer<br />
19.45<br />
Župnija Ljubljana Dravlje,<br />
Vodnikova 279, Ljubljana<br />
Predavanje<br />
8<br />
SOB<br />
Dan za Magnificat<br />
14.00<br />
Pogačarjev trg, Ljubljana<br />
Molitveno-kulturni dogodek<br />
9<br />
NED<br />
Javno vodstvo po razstavi<br />
Umetniška zbirka Kroples<br />
11.00<br />
Narodna galerija,<br />
Prešernova 24, Ljubljana<br />
Razstava<br />
10<br />
PON<br />
65. Jazz festival Ljubljana<br />
20.30<br />
Križanke,<br />
Trg Francoske revolucije 1, Ljubljana<br />
12<br />
SRE<br />
Maistrov večer:<br />
Pogovor z Maistrovim vnukom<br />
Borutom Maistrom<br />
16.00<br />
Koncert<br />
Rojstna hiša Rudolfa Maistra,<br />
Šutna 23, Kamnik<br />
Pogovorni večer<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
62<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
7 9 9 7 2 1 3 25<br />
3 1 8 5 3 8 1 22<br />
5 5 6 6 5 9 3 14<br />
8 8 6 7 9 2 2 42<br />
8 8 7 9 9 2 9 25<br />
9 5 9 5 5 5 4 33<br />
2 5 5 4 4 2 5 16<br />
27 40 39 25 18 17 11<br />
1 1 6 4 5 8 6 17<br />
7 2 8 7 6 4 8 4<br />
9 6 4 3 7 8 4 7<br />
1 8 9 5 6 2 8 15<br />
6 3 2 7 7 2 8 15<br />
1 8 2 6 5 5 4 12<br />
5 8 4 6 3 6 3 18<br />
3 9 13 25 8 9 21<br />
7 9 9 7 2 1 3<br />
3 1 8 5 3 8 1<br />
5 5 6 6 5 9 3<br />
8 8 6 7 9 2 2<br />
8 8 7 9 9 2 9<br />
9 5 9 5 5 5 4<br />
2 5 5 4 4 2 5<br />
1 1 6 4 5 8 6<br />
7 2 8 7 6 4 8<br />
9 6 4 3 7 8 4<br />
1 8 9 5 6 2 8<br />
6 3 2 7 7 2 8<br />
1 8 2 6 5 5 4<br />
5 8 4 6 3 6 3<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
Humor<br />
ZADNJA PLAT<br />
63<br />
Kampanjo Nove Slovenije za evropske<br />
volitve pod geslom »EU, POŽENI«<br />
materialno podpira Donat Mg.<br />
Nika Kovač je sporočila,<br />
da se je zaradi silnih naporov v<br />
kampanji za varno pobijanje nerojenih<br />
otrok odločila za evtanazijo.<br />
NOVICE<br />
Mama<br />
vpraša<br />
Mateja:<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
Matej<br />
odgovori:<br />
»Da bodo<br />
novice ostale<br />
sveže.«<br />
»<strong>Za</strong>kaj si dal<br />
časopis v<br />
hladilnik?«<br />
NA VHODU pozvoni.<br />
»Dober dan. Imate kaj za vzgojni<br />
dom za otroke?«<br />
V hiši se zasliši: »Erik, Janez, pridita!<br />
Iščejo vaju!«<br />
MOŽ kupi steklenico viskija. Ker se<br />
boji, da bi jo na poti razbil, vsebino popije.<br />
Ko pride domov, reče: »Še dobro,<br />
da sem viski popil. Na poti domov sem<br />
namreč nekajkrat padel.«<br />
NA STENI V restavraciji visi list, na katerem<br />
piše: »Pri nas imajo otroci do 5. leta hrano<br />
zastonj.« Gost naroči natakarju: »Natakar, za<br />
mojo hčerko prinesite, prosim, telečji zrezek s<br />
prilogo in eno pivo, zame pa eno malo vodo.«<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
64 KRIŽANKA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
GIBLJIV<br />
STIK<br />
KOSTI,<br />
SKLEP<br />
OKROGLO<br />
BORIŠČE<br />
V AMFI-<br />
TEATRIH<br />
SLIKAR<br />
(FERDO)<br />
OSTRA<br />
SKALA<br />
NASELJE<br />
NA SV.<br />
HALOZ<br />
3<br />
NEKDANJI<br />
VOJAK, KI<br />
JE METAL<br />
BOMBE<br />
10<br />
GRAFIČNA<br />
TEHNIKA<br />
OSEBA, KI<br />
JO NOČE-<br />
MO IME-<br />
NOVATI<br />
15<br />
PLES<br />
DOMOVINA<br />
MAKEDON.<br />
VOJSKO-<br />
VODJA<br />
(… VELIKI)<br />
STRELNO<br />
OROŽJE,<br />
STROJ-<br />
NICA<br />
DEŽELE<br />
V. OD SRE-<br />
DOZEM.<br />
MORJA<br />
RIBIČ,<br />
KI LOVI<br />
S SAKOM<br />
DOMOVINA<br />
AVTO-<br />
MATSKI<br />
APARAT<br />
POLOM<br />
DREVJA<br />
ZARADI<br />
VETRA<br />
GAŠPER<br />
KROŠELJ<br />
OZEK<br />
ŽLEB<br />
V DESKI<br />
VILA, KI OB<br />
ROJSTVU<br />
NAPOVE<br />
USODO<br />
RAZVOJNA<br />
SMER<br />
PREROK<br />
IZ STARE<br />
ZAVEZE<br />
NEKDANJA<br />
ITALIJAN.<br />
DENARNA<br />
ENOTA<br />
STROKOV-<br />
NJAK<br />
ZA ETIKO<br />
OBLIKO-<br />
VALEC<br />
OBLAČIL<br />
LETOVIŠ-<br />
ČE NA SZ.<br />
ITALIJE<br />
NIZEK<br />
ŽENSKI<br />
GLAS<br />
NINA<br />
JERANČIČ<br />
PAZNICA<br />
V JEČI<br />
SKLA-<br />
DIŠČE<br />
SLUŽBA<br />
NAČIN<br />
VEDENJA,<br />
NAVADA<br />
IZDELOV.<br />
21<br />
POHIŠTVA<br />
ENOTA ZA<br />
FREKVEN.<br />
18<br />
PLETENA<br />
POSODA<br />
MESEC<br />
VELIKI<br />
SRPAN<br />
23<br />
USMER-<br />
JENA<br />
DALJICA<br />
NASPROT.<br />
SVETLOBE<br />
SMUČAR.<br />
7<br />
(KATJA)<br />
DRŽAVA<br />
V AFRIKI<br />
POLJSKO<br />
MESTO<br />
14<br />
GRŠKI FI-<br />
LOZOF IN<br />
TEOLOG<br />
IZ 3. STOL.<br />
TINA TRS-<br />
TENJAK<br />
PRIPADNIK<br />
12<br />
LJUDSTVA<br />
V KENIJI IN<br />
TANZANIJI<br />
DROG PRI<br />
VOZU ZA<br />
VPREGA-<br />
NJE ŽIVALI<br />
VELIKA<br />
REKA V<br />
ZAHODNI<br />
EVROPI<br />
17 19<br />
ROMANA<br />
TOMC<br />
MAJHEN<br />
TRAK<br />
20 2<br />
TEŽAVEN,<br />
NEPRI-<br />
JETEN<br />
POLOŽAJ<br />
AMERIŠKA<br />
FILMSKA<br />
IGRALKA<br />
GARDNER<br />
OTOK<br />
JZ. OD<br />
HVARA<br />
NEODIM<br />
16<br />
4<br />
MESTO V<br />
S. ARABIJI<br />
IGRALKA<br />
5<br />
FARROW<br />
DUHOVIT<br />
DOMISLEK<br />
1<br />
9 13<br />
GLAVNO GESLO<br />
8<br />
VRSTA<br />
PIHALA<br />
GLAVNA,<br />
NAJVEČJA<br />
ARTERIJA<br />
11<br />
1 2<br />
3 4 5 6 7 8 9<br />
22 6 10 11 12 13 14 15 16<br />
EDWARD<br />
JENNER<br />
17 18 19 20 21 22 23<br />
KALCIJ<br />
ŠPORT<br />
"Na loteriji sem zadel športni avto.''<br />
''To si srečen, kajne?''<br />
''Vrnil sem ga, ker se s športom ne<br />
ukvarjam.''<br />
Rešitev križanke (vodoravno): zglob, arena, Vesel, Črno, ječarka,<br />
Aleksander, delo, mitraljez, mizar, Orient, pehar, RT,<br />
sakar, Koren, Mia, tema, Origen, avtomat, trakec, vetrolom,<br />
zagata, GK, Ava, utor, Vis, sojenica, trend, EJ. Glavno geslo:<br />
Gozdni rezervat na Pohorju.<br />
REŠITVE:<br />
Skrita epigram:<br />
ŽE TOLIKO OBLEZEL JE V SVOJ PRID,<br />
DA MU OSTANE LE ŠE LASTNA RIT. (Janez Menart)<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
LLLLL+<br />
65<br />
SKRIT EPIGRAM<br />
ŽETON LIKOF OBALE ZELJE EVA<br />
SAVO JUP RIDA ADAM UKOST<br />
PANEL MEŠE LASTIN BARIT<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite na spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali epigram Janeza Menarta<br />
o povzpetništvu. (jp)<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
LAŽJI MAGIČNI<br />
KVADRAT<br />
Vodoravno in navpično:<br />
1 evropska država z glavnim mestom Bratislava<br />
2 knjižno delo, ki daje pregled vse človeške vednosti,<br />
priročnik za reševanje ugank<br />
3 element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu<br />
elementu ali spojini<br />
4 spravljanje kaj sipkega, drobnega v kaj,<br />
na primer kave v mlinček<br />
5 znana Verdijeva opera - pogosto kitajsko ali indijsko<br />
moško ime (iz črk JAT)<br />
6 Bohinjka, ki je oktobra 1870 kot prva ženska splezala<br />
na Triglav (Rozalija), tudi ljudsko ime za goslača<br />
7 hlev za jezdne domače živali<br />
8 grški mitološki junak, sin Gaje in velikan, ki ga je ubil<br />
Heraklej - visoka igralna karta<br />
V liku so le 3 črna polja. (jp)<br />
<strong>151</strong> 6. 6. 2024
GROMOZANSKI<br />
QUETZALCOATLUS,<br />
PTEROZAVER<br />
VELIK KOT LETALO,<br />
ŠVIGNE PREKO<br />
STRAHOVITEGA<br />
TIRANOZAVRA!<br />
O, NE! DOGAJANJE<br />
PRITEGNE DRUGA<br />
TIRANOZAVRA, KI JIMA<br />
ZADIŠI KOS, KI SI GA<br />
NISTA ZASLUŽILA!<br />
CALVIN, PODAJ MI,<br />
PROSIM, PERUTNIČKO.<br />
NE! NE DAM TI JE!<br />
MOJA JE!<br />
VSE SO MOJE!<br />
POZNA KREDA …<br />
… KO JE ŠLO ZARES!<br />
TIRANOZAVER PLANE<br />
NA LETEČO NADLOGO<br />
IN JO SKLATI!<br />
VSILJIVCA Z NEUSTRAŠNIM RJOVENJEM<br />
TER ŠKRIPANJEM Z ZOBMI PREŽENETA<br />
TIRANOZAVRA, KI JE GLOBOKO UŽALJEN.<br />
KMALU SE BO MAŠČEVAL!
IZBERI<br />
prEUdarno<br />
Naročnik: SDS, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana<br />
2
Change language