Domovina 150: Zakaj je Peterle podprl SLS (predogled)
28.05.2024 • Views
Embed Flag

Domovina 150: Zakaj je Peterle podprl SLS (predogled)

ePAPER READ
domovina.je

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

30. 5. 2024<br />

Javno zdravstvo<br />

razpada<br />

12<br />

Ministrico dejstva<br />

postavila na laž 26<br />

20<br />

Intervju:<br />

Tonin (intervju):<br />

Želim biti aktiven<br />

in slišan 28<br />

3,95 €<br />

ZAKAJ JE PETERLE PODPRL <strong>SLS</strong> <strong>150</strong>

DOMOVINA<br />

– revija zvesta bralcem<br />

Pravijo, da so edina stalnica v<br />

živl<strong>je</strong>nju spremembe in do teh<br />

prihaja tudi pri tedniku <strong>Domovina</strong>.<br />

Dosedanji odgovorni<br />

urednik Tino Mamić, ki <strong>je</strong> tednik soustanovil<br />

in ga tri leta vodil, se <strong>je</strong> odločil,<br />

da bo poiskal nove karierne izzive.<br />

<strong>Domovina</strong> bo kmalu dobila novega odgovornega<br />

urednika (to ne bom avtor<br />

tega uvodnika), medijska zgodba gre<br />

naprej. V času prevlade elektronskih<br />

medi<strong>je</strong>v ni lahko ustanoviti tiskanega<br />

medija. Še tež<strong>je</strong> si <strong>je</strong> z njim izboriti<br />

prostor na trgu. Sam sem se pridružil<br />

ekipi pred nekaj meseci, sem pa sodeloval<br />

pri ustanavljanju dveh medi<strong>je</strong>v<br />

in vem, za kako zahtevno nalogo gre.<br />

Tinu in vsem nekdanjim in sedanjim<br />

sodelavcem našega tednika gre zahvala,<br />

da <strong>je</strong> Slovenija bogatejša za časnik,<br />

ki korenini v vrednotah slovenske pomladi.<br />

To bo ostal še naprej. Hvala tudi<br />

Vam, spoštovani bralci, za zaupan<strong>je</strong>.<br />

Širili bomo obzorja, sledili demokratičnim<br />

vrednotam, se zavzemali za<br />

manj in ne več države, za zdravo pod<strong>je</strong>tništvo,<br />

za vladavino prava. Razkrivali<br />

bomo koruptivne prakse, klientelizem,<br />

preživete socialistične vzorce<br />

in novodobno prebu<strong>je</strong>njsko ideologijo,<br />

prek katere nam hočejo med drugim<br />

vsiliti poljubno število spolov in relativizirati<br />

pomen družine. Kritični bomo<br />

do slabega, spodbujali bomo dobro<br />

– kulturo, narodno zavest, ustvarjalnost,<br />

spoštovan<strong>je</strong>.<br />

Čeprav nas nekateri včasih uvrščajo<br />

pod okril<strong>je</strong> kakšne stranke, bomo<br />

svoji in neodvisni. Politiki in novinarji<br />

ne smejo biti v istem čolnu. Biti v istem<br />

čolnu izključu<strong>je</strong> kritično novinarstvo.<br />

Sledn<strong>je</strong> pa <strong>je</strong> v času, ko po Sloveniji lomasti<br />

vladavina Svobode, še toliko bolj<br />

potrebno. Besedo svoboda so vladajoči<br />

zlorabili na podoben način, kot <strong>je</strong> bila<br />

Širili bomo obzorja,<br />

sledili demokratičnim<br />

vrednotam, se zavzemali<br />

za manj in ne več države,<br />

za zdravo pod<strong>je</strong>tništvo,<br />

vladavino prava.<br />

zlorabl<strong>je</strong>na leta 1945. Metode so drugačne,<br />

miselni vzorci podobni.<br />

V tokratni številki pišemo o nameri<br />

vladajoče koalici<strong>je</strong>, da bi zdravnikom,<br />

zaposlenim v javnih zavodih, popolnoma<br />

prepovedala v prostem času<br />

delati pri zasebnikih. Poudarek <strong>je</strong> na<br />

»v prostem času«, torej po tem, ko že<br />

oddelajo vse svo<strong>je</strong> obveznosti v »svoji«<br />

bolnišnici. S takšnim nepremišl<strong>je</strong>nim<br />

ukrepom bodo po oceni naših sogovornikov<br />

še pospešili razkroj javnega<br />

zdravstva, saj se bo še več zdravnikov<br />

odločilo zapustiti državno zdravstvo.<br />

Za nameček želi premier Robert Golob<br />

na horuk ustanoviti še tretjo medicinsko<br />

fakulteto (na Primorskem), čeprav<br />

pogo<strong>je</strong>v za to ni.<br />

Objavljamo intervju s predsednikom<br />

prve demokratično izvol<strong>je</strong>ne<br />

slovenske vlade Lojzetom <strong>Peterle</strong>tom.<br />

Pravi, da se <strong>je</strong> trudil, da bi NSi in <strong>SLS</strong><br />

nastopili na skupni listi za evropske<br />

volitve in razloži, zakaj <strong>je</strong> kot kandidata<br />

za evroposlanca <strong>podprl</strong> (tudi)<br />

Marka Balažica, ki nastopa na listi<br />

<strong>SLS</strong>. Glede morebitne združitve teh<br />

dveh strank ocenju<strong>je</strong>, da bo zadeva<br />

odvisna predvsem od voditel<strong>je</strong>v<br />

strank in sposobnosti<br />

slišati ljudski<br />

glas. Meni, da tako<br />

globoke kadrovske<br />

MOJA BESEDA<br />

čistke ni izvajala še nobena slovenska<br />

vlada v času demokraci<strong>je</strong>.<br />

Tudi naš drugi intervjuvanec prihaja<br />

iz NSi, in to z vrha. Matej Tonin<br />

<strong>je</strong> nosilec liste stranke na bližnjih<br />

volitvah za Evropski parlament. Če<br />

bo izvol<strong>je</strong>n za evropskega poslanca,<br />

namerava letos oktobra na kongresu<br />

stranke ponovno kandidirati za n<strong>je</strong>nega<br />

predsednika. In če ne bi bil izvol<strong>je</strong>n?<br />

V tem primeru bodo članice<br />

in člani Nove Sloveni<strong>je</strong> odločili, kako<br />

naprej, pojasni. Mar ob takšnem scenariju<br />

poteze ne namerava povleči<br />

kar sam? Kako komentira, da <strong>je</strong> njihova<br />

evropska poslanka Ljudmila Novak<br />

v Evropskem parlamentu večkrat<br />

glasovala drugače, kot bi pričakovali<br />

glede na krščansko-demokratsko<br />

usmeritev stranke? Ravno ta izkušnja<br />

<strong>je</strong> Novo Slovenijo vzpodbudila, da<br />

želi bolj povezati evropsko in slovensko<br />

ekipo. Kritičen <strong>je</strong> do predsednice<br />

Evropske komisi<strong>je</strong> Ursule von der<br />

Leyen, posebej glede nepremišl<strong>je</strong>nega<br />

zelenega prehoda. Pričaku<strong>je</strong>, da bo<br />

nadaljnja smer drugačna.<br />

Ob bližnjih evropskih volitvah lahko<br />

rečemo, da <strong>je</strong> raznolikost Evropske<br />

uni<strong>je</strong>, skupnosti 27 držav s 24 uradnimi<br />

<strong>je</strong>ziki, hkrati n<strong>je</strong>no bogastvo<br />

in slabost. Na področju zunan<strong>je</strong> in<br />

varnostne politike nikoli ne bo mogla<br />

govoriti s tako odločnimi besedami,<br />

kot to lahko na primer ZDA, Kitajska,<br />

Rusija … Interesi posameznih držav so<br />

(lahko) različni. A Unija mora postati<br />

bolj realna. Evropsko mlačnost ob ilegalnih<br />

migracijah v drugih delih sveta<br />

šte<strong>je</strong>jo za šibkost, nepremišl<strong>je</strong>n način<br />

zelenega prehoda nas tepe pri konkurenčnosti,<br />

o demografski politiki ni<br />

dosti govora. In kaj nam pred volitvami<br />

kot teme ponujajo oblastniki v Sloveniji?<br />

Evtanazijo, splav, marihuano. <br />

3<br />

Piše: NENAD GLÜCKS<br />

UREDNIŠTVO<br />

TEDNIKA DOMOVINA<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Ne s skalpelom,<br />

s sekiro nad zdravnike<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

16 Golobov eksperiment s<br />

tretjo medicinsko fakulteto<br />

Nenad Glücks<br />

17 Zdravniki odločno<br />

nasprotu<strong>je</strong>jo evtanaziji<br />

Miha Pogačar · Komentar<br />

20 26<br />

28<br />

36<br />

Lojze <strong>Peterle</strong>, predsednik prve<br />

demokratične slovenske vlade:<br />

<strong>Zakaj</strong> <strong>je</strong> <strong>Peterle</strong> <strong>podprl</strong> <strong>SLS</strong><br />

Uredništvo · Intervju<br />

Za izposojo 10.000<br />

računalnikov v mesecu dni<br />

prispelo zgolj 910 vlog<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

Matej Tonin, predsednik NSi:<br />

Evropska unija ni samoumevna;<br />

z evropskimi temami se moramo<br />

intenzivno ukvarjati<br />

Peter Merše · Intervju<br />

Najboljši prašiči gredo<br />

v zakol v tujino, domov<br />

se vračajo slabši kosi<br />

Luka Svetina<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>150</strong>, LETNIK 4,<br />

30. maj 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Odgovorni urednik:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tino@domovina.<strong>je</strong>)<br />

Izvršni urednik:<br />

KLEMEN BAN<br />

Naslovnica:<br />

FOTOMONTAŽA<br />

CITRUS<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

Uredniški odbor:<br />

VID SOSIČ,<br />

NENAD GLÜCKS<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografi<strong>je</strong>:<br />

TOMO STRLE<br />

Direktor:<br />

MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.<strong>je</strong><br />

@<strong>Domovina</strong>_<strong>je</strong><br />

@domovinaJE<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

Zaključek redakci<strong>je</strong>:<br />

28. maj 2024<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

25<br />

Presenetljiv molk vrha države ob<br />

nasilju nad vidnimi politiki opozici<strong>je</strong><br />

Jakob Vid Zupančič<br />

44<br />

Me<strong>je</strong> evropskega kalifata<br />

Uredništvo<br />

48<br />

Slovenska zgodovina<br />

ima močne korenine<br />

Ivan Sivec<br />

58<br />

Golob nas <strong>je</strong> povlekel<br />

še niž<strong>je</strong> kot Šarec<br />

Igor Gošte · Kolumna<br />

34<br />

Pod<strong>je</strong>tništvo med mladimi – premalo<br />

izkoriščena priložnost<br />

Anton Kokalj · Komentar<br />

47<br />

Kako z domačega vrta pregnati klope<br />

Nina Razinger<br />

50<br />

Sprejmimo svo<strong>je</strong> otroke<br />

Klaudia Urbančič<br />

59<br />

Grobi napadi na nevladne novinar<strong>je</strong> v<br />

Sloveniji so postali stalnica<br />

Nika Zupanc<br />

3 <strong>Domovina</strong> - revija zvesta bralcem<br />

Nenad Glücks · Moja beseda<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

40 Kaj pomeni nenadna smrt<br />

Iranskega predsednika<br />

Teo Petrovič Presetnik · Komentar<br />

41 Zunanja ministrica Tanja Fajon šokirala<br />

Simona Košir<br />

42 Medijska pravljica<br />

Aljuš Pertinač · Kolumna<br />

43 Ko Tarča nehote postreže z dejstvi<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

46 <strong>Zakaj</strong> vedno več mladih<br />

zboli za rakom na črevesju<br />

Jakob Vid Zupančič<br />

51 Med(ijski) sosedi<br />

52 Rajši grem v raj<br />

dr. Andraž Arko<br />

53 Jezik mo<strong>je</strong> matere<br />

Igor Pirkovič<br />

54 Pita drobl<strong>je</strong>nka z borovnicami<br />

Selma Bizjak<br />

55 Prisrčen spre<strong>je</strong>m<br />

Edvard Kadič · Govorica telesa<br />

56 Filmski kažipot<br />

57 Koledar dogodkov<br />

62 Hiša na pesku<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

63 Razvedrilo<br />

64 Sudokuja, vsotnici<br />

65 Križanka<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

KOMISIJA ZA MEDICINSKO<br />

ETIKO NAD REFERENDUM<br />

Pri Komisiji za medicinsko etiko pod vodstvom<br />

dr. Božidarja Voljča opozarjajo, da <strong>je</strong><br />

ob vprašanju evtanazi<strong>je</strong> javnosti odvzeta<br />

možnost, da o n<strong>je</strong>m odloča vsebinsko.<br />

Poudarjajo, da področ<strong>je</strong> odpira možnosti<br />

zlorab, pri čemer imamo še vedno neure<strong>je</strong>na<br />

sistema dolgotrajne oskrbe in paliativne<br />

medicine. Ocenju<strong>je</strong>jo, da <strong>je</strong> vprašan<strong>je</strong> le<br />

načelno. Odvrača pozornost od tega, da<br />

zdravnikom nalaga, naj na prošnjo trpečih<br />

končajo njihova živl<strong>je</strong>nja. »Dilema se bo<br />

zreducirala na vprašan<strong>je</strong>, ali dati parlamentu<br />

vnaprejšn<strong>je</strong> soglas<strong>je</strong>, da po politični<br />

presoji uredi zakon,« so zapisali.<br />

Dodajajo, da sodi Slovenija med države,<br />

ki se najhitre<strong>je</strong> starajo. »Kar <strong>je</strong> slovenska<br />

politika sposobna ponuditi starajočim,<br />

sta pomoč pri samomoru in evtanazija,<br />

ki ju po uvedbi ne bo mogoče učinkovito<br />

nadzorovati ter odpirata različne možnosti<br />

zlorab.« Ob tem nimamo dovolj zdravnikov<br />

s specializacijo iz geriatri<strong>je</strong> – stroke o<br />

boleznih starejših.<br />

SODNI SVET ZAVRAČA<br />

NOVE SODNIŠKE PLAČE<br />

V Sodnem svetu pod vodstvom vrhovnega<br />

sodnika Vladimirja Horvata poudarjajo, da<br />

vladni predlog zakona o uvrstitvi sodnikov<br />

in tožilcev v plačne razrede, spre<strong>je</strong>t zaradi<br />

odločbe ustavnega sodišča, ni ustrezen.<br />

Ustavnemu sodišču tako predlagajo, naj<br />

čim prej odloči o zahtevi Sodnega sveta za<br />

Gost<strong>je</strong> okrogle mize Slovenska identiteta v<br />

evropski družini narodov so poudarili, da <strong>je</strong><br />

pomembno, kdo nas zastopa v Bruslju.<br />

oceno ustavnosti določb zakona o sistemu<br />

plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške<br />

plače. Ustavnim sodnikom so predlagali<br />

še, da določijo način izvršitve svo<strong>je</strong> odločbe<br />

o plačah pravosodnih funkcionar<strong>je</strong>v.<br />

Kot začasna rešitev se zdi članom Sodnega<br />

sveta ustrezno izplačilo dodatka 1071<br />

evrov bruto.<br />

Vladni predlog zakona predvideva zvišan<strong>je</strong><br />

plačnih uvrstitev najniž<strong>je</strong> plačanim sodnikom<br />

(okrajnim) za tri plačne razrede, vezan<br />

pa <strong>je</strong> na skupni dogovor o reformi plačnega<br />

sistema. Po besedah podpredsednika<br />

vlade Mateja Arčona se zavedajo, da sodniki<br />

niso povsem zadovoljni s ponu<strong>je</strong>nimi<br />

rešitvami, kot cilj pa so si zadali uresničevan<strong>je</strong><br />

odločbe ustavnega sodišča. Sodnike<br />

in tožilce <strong>je</strong> prosil za razumevan<strong>je</strong>, ker <strong>je</strong><br />

zakon vezan na končni dogovor z vsemi<br />

skupinami zaposlenih v javnem sektorju v<br />

okviru reforme plačnega sistema.<br />

V Sodnem svetu poudarjajo, da vladni predlog zakona o<br />

uvrstitvi sodnikov in tožilcev v plačne razrede ni ustrezen.<br />

www.sodni-svet.si<br />

SLOVENSKA IDENTITETA<br />

V EVROPSKI DRUŽINI<br />

NARODOV<br />

Svetovni slovenski kongres <strong>je</strong> v prostorih<br />

Katoliškega inštituta v Ljubljani pripravil<br />

okroglo mizo z naslovom »Slovenska<br />

identiteta v evropski družini narodov«.<br />

V omizju so sodelovali Anže Logar, Lojze<br />

<strong>Peterle</strong> ter Damijan Terpin, preko videokonferenčnega<br />

klica pa sta v omizju<br />

spregovorila tudi Angelika Mlinar iz ZDA in<br />

Andrew Bratina iz Avstrali<strong>je</strong>. Govorniki so<br />

si bili enotni, da <strong>je</strong> bilo članstvo v EU eden<br />

od ključnih državniških cil<strong>je</strong>v po osamosvojitvi,<br />

glede katerega so se poenotile vse<br />

osredn<strong>je</strong> politične stranke. Prav tako so<br />

vsi sogovorniki omizja prepoznali pomen<br />

vstopa Sloveni<strong>je</strong> v EU.<br />

Anže Logar <strong>je</strong> mnenja, da <strong>je</strong> Slovenija<br />

uspešna v EU, da pa ji primanjku<strong>je</strong> ambicij,<br />

ki so bile ob vstopu močnejše. Slovenija<br />

si mora izoblikovati jasne ključne<br />

strateške cil<strong>je</strong>, ki jih želi zasledovati. Prav<br />

tako mora razčistiti, katere povezave želi<br />

krepiti in s katerimi državami se želi bolj<br />

povezovati. Glede na to, da se veliko vprašanj<br />

razrešu<strong>je</strong> na ravni EU, katere članica<br />

<strong>je</strong> Slovenija, <strong>je</strong> potrebno spremeniti staro<br />

razmišljan<strong>je</strong> »Bruselj <strong>je</strong> tam, mi pa smo<br />

tu«. Odločitve, spre<strong>je</strong>te v EU, se prenesejo<br />

v države članice, zato <strong>je</strong> zelo pomembno,<br />

kdo nas bo zastopal v Bruslju.<br />

EVROPEJCI SI ŽELIJO<br />

SKUPNE OBRAMBE<br />

Slovenska konferenca SSK<br />

Raziskava Eurobarometra <strong>je</strong> pokazala, da<br />

več kot tri četrtine Evropejcev (77 odstotkov)<br />

podpira skupno obrambno in varno-<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

t<br />

PREGLED TEDNA 7<br />

Selcuk Acar/PROFIMEDIA<br />

99 odstotkov vojaške pomoči za Ukrajino<br />

prihaja iz članic Nata, zaradi te podpore<br />

pa <strong>je</strong> Ukrajina osvobodila že 50 odstotkov<br />

ozemlja, ki ga <strong>je</strong> ob začetku invazi<strong>je</strong> februarja<br />

2022 zasedla ruska vojska.<br />

Po besedah tiskovnega predstavnika<br />

Kremlja Dmitrija Peskova pa <strong>je</strong> povsem jasno,<br />

da <strong>je</strong> Nato že v neposrednem spopadu<br />

z Rusijo. »Nato se spogledu<strong>je</strong> z vojaško<br />

retoriko in pada v vojaško ekstazo,« <strong>je</strong><br />

dejal na vprašan<strong>je</strong>, ali se Nato približu<strong>je</strong><br />

neposrednemu spopadu z Rusijo. »Ne približu<strong>je</strong>jo<br />

se. So v n<strong>je</strong>m.«<br />

IZRAELSKI NAPAD<br />

NA ŠOTORIŠČE V GAZI<br />

Šotorišče v Gazi <strong>je</strong> zadelo najmanj<br />

osem izraelskih raket.<br />

stno politiko Evropske uni<strong>je</strong> (EU), 69 odstotkov<br />

pa jih podpira tudi skupno zunanjo<br />

politiko. 71 odstotkov jih meni, da mora EU<br />

okrepiti svo<strong>je</strong> zmogljivosti za proizvodnjo<br />

vojaške opreme, šest od desetih pa se jih<br />

strinja s tem, da EU financira nakup in dobavo<br />

vojaške opreme Ukrajini. Med prednostnimi<br />

področji sredn<strong>je</strong>ročnega ukrepanja<br />

EU <strong>je</strong> največ Evropejcev (34 odstotkov)<br />

izpostavilo varnost in obrambo. Po mnenju<br />

Slovencev pa sta najpomembnejši področji<br />

sredn<strong>je</strong>ročnega ukrepanja EU zdravstvo in<br />

migraci<strong>je</strong> (33 odstotkov). Sledi kmetijstvo<br />

(31 odstotkov), na tret<strong>je</strong>m mestu pa so gospodarstvo,<br />

varnost in obramba ter okol<strong>je</strong><br />

(po 26 odstotkov).<br />

RESOLUCIJA O SREBRENICI<br />

Generalna skupščina Združenih narodov <strong>je</strong><br />

spre<strong>je</strong>la resolucijo o genocidu v Srebrenici.<br />

Nemška predstavnica, ki <strong>je</strong> predstavila<br />

resolucijo, <strong>je</strong> ob tem dejala, da resolucija ni<br />

usmer<strong>je</strong>na proti nikomur, tudi proti Srbiji<br />

ne. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa<br />

<strong>je</strong>, nasprotno, v svo<strong>je</strong>m govoru pred skupščino<br />

dejal, da so v resoluciji neresnice in<br />

jo označil za spolitizirano. Resolucija bo po<br />

n<strong>je</strong>govem mnenju le še poglobila prepad v<br />

BiH. Za resolucijo <strong>je</strong> glasovalo 84 držav, 19<br />

jih <strong>je</strong> glasovalo proti, 68 se jih <strong>je</strong> vzdržalo<br />

glasovanja. Glavna novost, ki jo prinaša,<br />

<strong>je</strong> uvedba 11. julija kot mednarodnega dne<br />

spomina na genocid v Srebrenici. Na ta<br />

datum so namreč sile bosanskih Srbov<br />

vstopile v Srebrenico.<br />

KREMELJ VIDI<br />

VOJNO Z NATOM<br />

Nato <strong>je</strong> že v neposrednem spopadu z<br />

Rusijo, so sporočili iz Kremlja, potem ko <strong>je</strong><br />

generalni sekretar zavezništva dejal, da bi<br />

morale zahodne države znova razmisliti o<br />

omejitvah, ki so jih postavile Ki<strong>je</strong>vu glede<br />

uporabe njihovega orožja za napade na<br />

Rusijo. Jens Stoltenberg <strong>je</strong> prepričan, da<br />

omejitve ukrajinskim silam vežejo roke.<br />

Ob tem <strong>je</strong> Stoltenberg navedel, da skoraj<br />

Generalna skupščina ZN <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>la resolucijo, ki uvaja 11. julij<br />

kot mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Na ta<br />

datum so sile bosanskih Srbov vstopile v Srebrenico.<br />

Z juga Gaze poročajo o številnih žrtvah<br />

izraelskega bombardiranja taborišča za<br />

razsel<strong>je</strong>ne ljudi na t. i. varnem območju.<br />

Ubitih <strong>je</strong> bilo najmanj 45 ljudi, večinoma<br />

žensk in otrok. Ob najmanj 45 ubitih <strong>je</strong><br />

bilo najmanj 249 ljudi ran<strong>je</strong>nih, <strong>je</strong> sporočilo<br />

zdravstveno ministrstvo v Gazi. Lokalni<br />

viri so za Vafo dejali, da <strong>je</strong> šotorišče, ki <strong>je</strong><br />

bilo nedavno postavl<strong>je</strong>no blizu skladišča<br />

agenci<strong>je</strong> ZN-a za pomoč palestinskim<br />

beguncem (UNRWA), zadelo najmanj<br />

osem raket. Medijski urad oblasti v Gazi <strong>je</strong><br />

sporočil, da so bile v napadu uporabl<strong>je</strong>ne<br />

ameriške 900-kilogramske bombe. Izraelski<br />

premier Netanjahu <strong>je</strong> dejal, da napad<br />

ni bil namen<strong>je</strong>n povzročanju civilnih žrtev,<br />

ob tem pa obljubil preiskavo, saj <strong>je</strong> taka<br />

njihova politika.<br />

<br />

Hani Alshaer/PROFIMEDIA<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

8<br />

FOTO TEDNA<br />

TADEJ POGAČAR<br />

<strong>je</strong> osvojil prvo mesto na dirki Giro d'Italia 2024<br />

PROFIMEDIA

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Bojan Požar @BojanPozar<br />

Nekaj pa <strong>je</strong> vendarle treba priznati: Janez Lenarčič<br />

<strong>je</strong> pri izginulem iranskem helikopterju reagiral hitre<strong>je</strong><br />

kot pri poplavah v Sloveniji.<br />

Federico V. Potočnik @FVPotocnik<br />

Golob <strong>je</strong> našel najboljši način, da <strong>je</strong> utišal kritičnega<br />

dr. Breclja: zaposlil ga <strong>je</strong>. Zdravnik Brecelj bi<br />

popolnoma raztrgal Golobove avtoritarne zakone,<br />

vladni uslužbenec Brecelj pa ima zgolj »pripombe«.<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Viktor Hajsinger @viktor_viktorh<br />

Prav žalostno. Spremljal sem hudo bolno<br />

soprogo, ki se <strong>je</strong> borila za zdrav<strong>je</strong> in svo<strong>je</strong><br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Pa se najde kakšno čudno ženšče<br />

in pojasni, da tudi lastnik bolnega psa pel<strong>je</strong><br />

k veterinarju na usmrtitev. S tem utemelju<strong>je</strong><br />

potrebno pomoč pri usmrtitvi svojca. To <strong>je</strong><br />

prav ogabno obnašan<strong>je</strong> do ljudi.<br />

Jaka Šoba @surfon<br />

Spet nam prodajajo nacionalni interes. Tisti nacionalni<br />

interes, zaradi katerega nas danes po levi<br />

in po desni prehitevajo države, ki smo jih pred<br />

20 leti tako rekoč imeli za države tret<strong>je</strong>ga sveta.<br />

@TarcaRTVSLO<br />

Karli Erdlen@KErdlen<br />

Me veseli, da <strong>je</strong> Tanja Fajon za obsodbo genocida in<br />

da obsoja vsako zanikan<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> genocid bil.<br />

Luka Lisjak Gabri<strong>je</strong>lčič @llisjak<br />

Volja <strong>je</strong> šibka stvar, zlasti za bolne. Problem <strong>je</strong>, da<br />

se vzpostavi kultura, v kateri <strong>je</strong> prostovoljna smrt<br />

spre<strong>je</strong>mljiva rešitev. V takem primeru postane socialni<br />

pritisk na stare in bolne vse prej kot banalna<br />

zadeva, ki jo <strong>je</strong> mogoče sarkastično privatizirati<br />

na osebne odnose.<br />

Jakobinka @Jakobinka<br />

Ljud<strong>je</strong>, ki se bojijo, da bodo evtanazirani<br />

proti svoji volji, naj malo<br />

premislijo, kakšne odnose imajo s<br />

svojo ožjo družino in zakaj. Samo to<br />

bom rekla.<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Soočen<strong>je</strong> s 16 udeleženci. Šestnajst. O tako težki<br />

temi, kot <strong>je</strong> evtanazija. Garancija za plitvost debate<br />

in enovrstičnice.<br />

Pa saj v nekdanji jugoslovanski socialistični republiki<br />

Sloveniji ne more biti drugače.<br />

Humano bi bilo odpraviti vse davke na žgane pijače.<br />

Branko Cestnik @BCestnik<br />

Pred leti sem na Konjiški gori naletel na trop košut.<br />

Povedal sem lovcem, ti so rekli, naj v tisti del<br />

gore več ne hodim, da bodo imele mir. Držal sem<br />

se tega. No, danes skozi tisti skrivni del gore divjajo<br />

brezčutni motokrosarji. Tehnokapitalizem;<br />

ko tehnika sme že zato, ker <strong>je</strong> tehnika.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Bojan Požar @BojanPozar<br />

Napisali so mi, da se Prebilič šverca okrog. Vladimir<br />

Prebilič <strong>je</strong> prišel z družino na sobotni koncert<br />

Maraaya v ljubljanske Križanke. Kolona mu pač ni<br />

nekaj, kar bi bilo po n<strong>je</strong>govem okusu. Celo hčerka<br />

ga <strong>je</strong> opozorila, da ne ve, če se lahko "prešvercajo"<br />

mimo. Ampak nosilec kandidatne liste stranke<br />

Vesna za evropske volitve očitno lahko gre mimo<br />

vseh navadnih smrtnikov ... (ime pošiljatelja znano<br />

avtorju tvita)<br />

Sleepy @sleepymoonwalk<br />

To <strong>je</strong> bolano, izpri<strong>je</strong>no in sovražno do Sloveni<strong>je</strong>.<br />

Podpirati diktatorja še 44 let po n<strong>je</strong>govi smrti <strong>je</strong> dokaz,<br />

kako so nam prali možgane že od otroštva dal<strong>je</strong>.<br />

S to razliko, da smo nekateri kmalu spregledali. Sramota,<br />

ne pa ponos. Kakšni bedaki so to.<br />

Damijan Terpin @damijanterpin<br />

Slovenska senatorka Rojčeva in koordinatorka slovenske<br />

komponente Demokratske stranke Repini<strong>je</strong>va<br />

sta vabili na volilni shod v Benečijo izključno v<br />

italijanščini, v isti sapi očitata stranki SSk, da "mežika<br />

desnici". Dejstva govorijo in so dokumentirana.<br />

xmp125a @xmp125a<br />

Politična stranka Pirati so samo Levica, ki zna<br />

popraviti printer. Mislim, da <strong>je</strong> to definicijo dal<br />

Marko Juvančič.<br />

Peter Keše @pkese<br />

A so vrli humanisti že naredili kakšno raziskavo,<br />

kolikokrat moraš invalidu povedati, da <strong>je</strong> v napoto,<br />

preden pristane na evtanazijo? K<strong>je</strong> so te študi<strong>je</strong>?<br />

Kakšni so rezultati?<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Poslušam sodnika Bošnjaka in vidim, da se politični<br />

boj seli na sodišča. O političnih sporih ne<br />

odločajo več volivci, ampak sodniki. Zato si politika<br />

postavlja sodnike, ki so prav politično opredel<strong>je</strong>ni.<br />

Sodišča postajajo, kot <strong>je</strong> nekdo rekel,<br />

zgornji dom parlamentov. S to razliko, da <strong>je</strong> nad<br />

njimi samo modro nebo in da v njihove odločitve<br />

ne smemo niti dvomiti.<br />

Sašo Llap @LapSaso<br />

Kanadska paraolimpijka:<br />

Prosila sem za klančino za invalide<br />

– ponudili so mi evtanazijo<br />

<strong>Zakaj</strong> novinarji dosledno uporabljajo izraz skrajna<br />

desnica, nikoli pa skrajna levica?<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

KARIKATURA<br />

11<br />

»OSVOBOJENI«<br />

ZDRAVNIKI<br />

BORIS OBLAK

12<br />

TEMA TEDNA<br />

Po nekaterih ocenah naj bi zaradi prepovedi<br />

dela zdravnikov v njihovem prostem času pri<br />

zasebnikih iz državnega zdravstva odšlo do<br />

ene tretjine zdravnikov.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Ne s skalpelom,<br />

S SEKIRO NAD ZDRAVNIKE<br />

Ne drži povsem, da premier Robert Golob ne izpolnju<strong>je</strong> danih obljub oziroma zavez. Toda<br />

bojte se tistih, ki jih izpolni. »Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva«, kot so si jo zamislili<br />

vladajoči, utegne pospešiti odhode zdravnikov iz bolnišnic, podaljšati čakalne dobe<br />

in povečati obseg plačevanja za zdravstvene storitve neposredno iz žepa.<br />

Premier Robert Golob se <strong>je</strong> odločil<br />

izpolniti del koalicijske pogodbe,<br />

sklen<strong>je</strong>ne med strankami<br />

Giban<strong>je</strong> Svoboda, SD in Levica<br />

pred konstituiran<strong>je</strong>m njihove vlade, ki<br />

se nanaša na področ<strong>je</strong> »razmejitve javnega<br />

in zasebnega zdravstva«. Citiramo<br />

koalicijsko pogodbo: »S spremembo<br />

zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravl<strong>je</strong>no<br />

popoldansko delo zdravnikov<br />

pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti<br />

in koncesionarjih ter uvedena<br />

konkurenčna prepoved dela.«<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

ŽRTEV BO VELIKO<br />

Natanko to vlada zdaj počne, saj <strong>je</strong> ministrstvo<br />

za zdrav<strong>je</strong> pod vodstvom Valentine<br />

Prevolnik Rupel (Giban<strong>je</strong> Svoboda)<br />

v koalicijsko uskla<strong>je</strong>van<strong>je</strong> poslalo<br />

izhodišča za pripravo novele zakona o<br />

zdravstveni dejavnosti, ki za zdravnike<br />

prinaša bistveno prepoved. Predvideno<br />

<strong>je</strong> namreč, da bi lahko zdravniki,<br />

ki so zaposleni v javnih zdravstvenih<br />

zavodih, po novem dodatno smeli v<br />

prostem času delati le v drugih javnih<br />

zdravstvenih zavodih (v bolnišnicah in<br />

zdravstvenih domovih), ne pa tudi pri<br />

koncesionarjih in tako imenovanih čistih<br />

zasebnikih, kot imajo možnost zdaj.<br />

Težava s tokratno veliko iz<strong>je</strong>mo,<br />

ko bo Golob očitno izpolnil eno od zavez,<br />

<strong>je</strong>, da bo uresničitev sledn<strong>je</strong> zelo<br />

ver<strong>je</strong>tno prinesla še slabši dostop do<br />

zdravstvenih storitev za paciente in<br />

še daljše čakalne dobe. Nekateri naši<br />

sogovorniki celo napovedu<strong>je</strong>jo dokončen<br />

razkroj javnega zdravstva. Da Jaša<br />

Jenull iz iniciative Glas ljudstva tej odločitvi<br />

ploska, zgolj potrju<strong>je</strong> upravičenost<br />

skrbi. Premier <strong>je</strong>, kot kaže, posvojil

Komentar TEMA TEDNA 13<br />

logiko stranke Levica, da so zdravniki<br />

v velikem deležu dvoživke, pohlepneži,<br />

plenilci. V tej vojni bo žrtev veliko.<br />

Predvsem pacientov.<br />

NAPAČNO IZHODIŠČE<br />

Kot pravi oftalmolog Matej Beltram,<br />

predsednik Odbora za zasebno dejavnost<br />

Zdravniške zbornice Sloveni<strong>je</strong>,<br />

bi vlada s prepovedjo zdravnikom, zaposlenim<br />

v bolnišnicah in zdravstvenih<br />

domovih, da delajo v prostem času pri<br />

zasebnikih, dosegla nasprotni učinek od<br />

tistega, ki ga oblastniki napovedu<strong>je</strong>jo.<br />

Neto izkupiček bo, da bo razpoložljivih<br />

zdravnikov v državnih ustanovah<br />

na koncu manj kot zdaj. Ko bo prisil<strong>je</strong>n<br />

izbirati, se bo marsikateri zdravnik<br />

iz javnega zavoda odločil iti med zasebnike.<br />

Izhodišče takšnega razmišljanja <strong>je</strong><br />

napačno, češ da dvojna praksa povzroča<br />

čakalne dobe. Dejansko <strong>je</strong> obrn<strong>je</strong>no,<br />

pojasni Beltram. Čakalne dobe so posledice<br />

tega, da <strong>je</strong> državno zdravstvo slabo<br />

organizirano, neučinkovito, ZZZS ne<br />

plaču<strong>je</strong> ustrezno zdravstvenih storitev<br />

v javnih zavodih in ne plaču<strong>je</strong> dovolj<br />

storitev glede na potrebe prebivalstva<br />

… Zaradi čakalnih dob <strong>je</strong> povpraševan<strong>je</strong><br />

pacientov po storitvah zdravnikov zunaj<br />

javnih zavodov več<strong>je</strong>, zato se pojavi<br />

tudi ponudba, kakor v tujini, k<strong>je</strong>r pa<br />

ZZZS stroške zdravl<strong>je</strong>nja povrne. Predlagatelji<br />

ukrepa so zamešali vzrok in<br />

posledico.<br />

ODDELKI PRED ZAPIRANJEM<br />

Če določen zdravnik v javnem zavodu<br />

ne opravi toliko dela, kolikor bi ga moral,<br />

<strong>je</strong> pristojnost n<strong>je</strong>govega predstojnika,<br />

da ukrepa in to zagotovi. Če ta ne<br />

ukrepa, <strong>je</strong> na potezi direktor bolnišnice.<br />

Tu ima vlada kot ustanovitelj vso oblast,<br />

da imenu<strong>je</strong> člane svetov zavodov<br />

in ti direktor<strong>je</strong>, poudari Beltram. Ima<br />

vse vzvode in tudi vso odgovornost.<br />

Mnogi zdravniki<br />

so nad napovedjo<br />

premierja zgroženi.<br />

Slišijo se celo<br />

besede, da ne bodo<br />

nikogaršnji sužnji.<br />

Predlagana zakonska rešitev bo velik<br />

pospešek k razkroju javnega zdravstvenega<br />

sistema, <strong>je</strong> prepričan sogovornik.<br />

Zdravniki in za njimi pacienti<br />

se bodo še hitre<strong>je</strong> selili v zasebni sektor,<br />

kar predstavlja privatizacijo zdravstva<br />

po balkanskem vzoru.<br />

<strong>Zakaj</strong> zasebnikom recimo ni v interesu,<br />

da bi dežurali? Ker ZZZS tega dela<br />

ne plaču<strong>je</strong> ustrezno, na kar vseskozi<br />

opozarjajo tudi v javnih zavodih, ki pa<br />

so te storitve dolžni izvajati. A rešitev<br />

ni s prepovedmi, pač pa s poštenim<br />

plačilom. Beltram pričaku<strong>je</strong>, da bodo<br />

iz javnih zavodov odšli predvsem dobri<br />

zdravniki, katerih storitve niso vezane<br />

na to, da bolnik več dni leži v bolnišnici.<br />

Opozarja, da <strong>je</strong> stan<strong>je</strong> na nekaterih oddelkih<br />

v bolnišnicah táko, da jih bodo<br />

morali zapreti že, če odideta dva ali tri<strong>je</strong><br />

zdravniki. Dodati velja, pravi Beltram,<br />

da imajo javni zavodi še veliko rezerv<br />

pri bolj ekonomičnih nabavah medicinskega<br />

materiala in opreme. Vemo, do<br />

kakšnih presežnih cen še vedno prihaja<br />

pri teh nabavah.<br />

USTREZNO OVREDNOTENJE<br />

Po besedah Janeza Lavreta, do nedavnega<br />

dolgoletnega uspešnega direktorja<br />

Splošne bolnišnice Slovenj Gradec,<br />

direktorji bolnišnic že vrsto let ministrstvo<br />

za zdrav<strong>je</strong> pozivajo, naj se vrednoten<strong>je</strong><br />

zdravstvenih storitev v bolnišnicah<br />

spremeni.<br />

Tisti izvajalci, ki ne izvajajo neprekin<strong>je</strong>nega<br />

zdravstvenega varstva, bi<br />

morali od ZZZS za storitev pre<strong>je</strong>ti manj.<br />

V vseh stroških zdravstvenih storitev<br />

<strong>je</strong> namreč v kalkulativnih elementih<br />

poleg amortizaci<strong>je</strong> in materialnih stroškov<br />

všteto tudi izvajan<strong>je</strong> neprekin<strong>je</strong>nega<br />

zdravstvenega varstva. Omen<strong>je</strong>ni<br />

element znaša okoli 25 odstotkov celotne<br />

cene zdravstvene storitve. Toda<br />

ministrstvo za zdrav<strong>je</strong> in ZZZS tega pri<br />

plačilu ne upoštevata.<br />

V tej vojni bo žrtev veliko<br />

– predvsem pacientov.<br />

Predlagatelji ukrepa so<br />

zamešali vzrok in posledico.<br />

Poleg tega so pri delu storitev v javnih<br />

zavodih določeni višji standardi<br />

glede sestave zdravstvene ekipe, ki jih<br />

opravlja, česar pri zasebnikih ni. ZZZS<br />

pri plačilu storitev vzame v poštev povprečne<br />

plačne količnike, ki so lahko bistveno<br />

nižji, kot jih izvajalec dejansko<br />

ima … Plačilo celotne ekipe, pri čemer<br />

se o njihovih plačah dogovarjata vlada<br />

in sindikati, bi moralo biti ločeno od<br />

plačila same storitve. To bi lahko uredila<br />

ministrstvo za zdrav<strong>je</strong> in ZZZS, pravi<br />

Lavre. Seveda bi to prineslo viš<strong>je</strong> stroške<br />

za zdravstvo, vendar bi bilo delo v<br />

javnih zavodih ustrezno ovrednoteno.<br />

ODHOD TRETJINE ZDRAVNIKOV<br />

Lavre tudi opozarja, da vlada različno<br />

obravnava posamezne bolnišnice. Tiste,<br />

katerih direktorji so oblasti po godu,<br />

so deležne dodatnega denarja »za boljše<br />

vrednoten<strong>je</strong> zdravstvene storitve«.<br />

Tako dobivajo dodatna sredstva iz leta<br />

v leto. Prepričan <strong>je</strong>, da bo v nekaj letih<br />

prišlo do odproda<strong>je</strong> nekaj bolnišnic.<br />

Bodo privatizirane.<br />

Ob tem se na vladi ne zavedajo, da so<br />

nove generaci<strong>je</strong> zdravnikov drugačne.<br />

Veliko bolj cenijo svoj prosti čas in želijo<br />

ustrezno vrednoten<strong>je</strong> zahtevnosti<br />

svo<strong>je</strong>ga dela ob kritično bolnih pacientih.<br />

Ocenju<strong>je</strong>, da bi popolna prepoved<br />

dela zdravnikov zunaj javnih zavodov<br />

povzročila, da bi jih približno tretjina<br />

v javnih zavodih dala odpoved. Postali<br />

bodo »čisti zasebniki« oziroma bodo<br />

pri zasebnikih delali. Šlo bo za specialiste<br />

z manj zahtevnih področij, na primer<br />

tiste, ki izvajajo manjše operativne<br />

posege. Odhodi bodo s področij kardiologi<strong>je</strong>,<br />

plastične kirurgi<strong>je</strong>, radiologi<strong>je</strong>,<br />

ortopedi<strong>je</strong> ... Na sploh pri zdravnikih,<br />

ki delajo neinvazivne storitve. Najbrž<br />

bodo storitve postale povsem samoplačniške,<br />

podobno kot <strong>je</strong> zdaj večina<br />

zobozdravstvenih, ocenju<strong>je</strong> Lavre.<br />

ROMUNSKI SCENARIJ<br />

Vladi gotovo ne bo uspelo zastrašiti<br />

zdravnikov in jih z zakonodajo prikleniti<br />

zgolj na delo v javnih zavodih, <strong>je</strong> prepričan.<br />

To se ji bo vrnilo, kot <strong>je</strong> bil primer<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba naj bi že v kratkem potrdila predlog novele zakona o zdravstveni<br />

dejavnosti, kateri ploskajo tudi v razvpiti iniciativi Glas ljudstva.<br />

Žan Kolman/KPV<br />

Vesna Pušnik Brezovnik/STA<br />

Kot pravi Janez Lavre (56), direktorji bolnišnic<br />

že vrsto let Ministrstvo za zdrav<strong>je</strong> (neuspešno)<br />

pozivajo, naj se vrednoten<strong>je</strong> zdravstvenih<br />

storitev v bolnišnicah spremeni.<br />

Popolna prepoved dela<br />

zdravnikov zunaj javnih<br />

zavodov bi lahko povzročila,<br />

da bi jih približno tretjina<br />

dala odpoved.<br />

pred leti v Romuniji. Tam <strong>je</strong> zaradi podobnega<br />

odnosa do njih okoli tri tisoč zdravnikov<br />

zapustilo državo, zdaj pa jih vabijo<br />

nazaj s ponudbami za bistveno viš<strong>je</strong> plače,<br />

kot jih imajo zdravniki v slovenskih<br />

bolnišnicah in zdravstvenih domovih.<br />

Tudi za bolnišnice pri nas meni, da<br />

bodo morale z zdravniki, ki bodo iz njih<br />

odšli, sklepati pod<strong>je</strong>mne pogodbe, če<br />

bodo hoteli izvajati storitve za paciente.<br />

Ob takšnem ukrepu vlade se bodo,<br />

kot izpostavlja, čakalne dobe v šestih<br />

do osmih mesecih podvojile, če ne bo<br />

dodatnih ukrepov na strani vlade oziroma<br />

ministrstva, ki bi pomenili boljše<br />

pogo<strong>je</strong> dela, ustrezno vrednoten<strong>je</strong> cen<br />

storitev za bolnišnice in zdravstvene<br />

domove ter ustrezno plačilo za tamkajšn<strong>je</strong><br />

zdravnike.<br />

KPV<br />

PADEC OD LETA 1996<br />

Tudi dolgoletni predsednik zdravniškega<br />

sindikata Fides, anesteziolog<br />

Konrad Kuštrin (lani se <strong>je</strong> upokojil), <strong>je</strong><br />

prepričan, da bo prepoved dela zdravnikov<br />

pri zasebnikih povzročila dodaten<br />

večji prehod zdravnikov iz javnih<br />

zavodov. Ne ve, ali se vlada za takšne<br />

ukrepe odloča zaradi nepoznavanja<br />

zdravstvenega sistema ali bi bili morda<br />

vladajoči radi všečni zaradi bližnjih volitev<br />

za Evropski parlament.<br />

Stranka Giban<strong>je</strong> Svoboda v zvezi<br />

z napovedano spremembo zakona o<br />

zdravstveni dejavnosti na najbolj jasen<br />

način demonstrira, kaj pomeni<br />

njihova svoboda. Omejiti želijo pravico<br />

do svobodne izbire oblike dela.<br />

Povsem jasno <strong>je</strong>, da bo ta zakon stabilnost<br />

zdravstvenega sistema strahovito<br />

zamajal.<br />

Prepletan<strong>je</strong> javnega in zasebnega<br />

zdravstva delu<strong>je</strong> povsod po Evropi, tu<br />

ne gre za problem javnega zdravstva.<br />

Ključ rešitve se skriva drug<strong>je</strong>. Vzpostaviti<br />

<strong>je</strong> treba pogo<strong>je</strong>, da bodo zdravniki z<br />

vesel<strong>je</strong>m ostajali v javnih zdravstvenih<br />

zavodih in do njih čutili pripadnost,<br />

česar žal že dolgo časa ni. Gre tako za<br />

pogo<strong>je</strong> dela kot za plačilo.<br />

Po tritedenski stavki leta 1996, ki<br />

<strong>je</strong> bila prva zdravniška stavka, so se<br />

zdravniške plače dvignile na 2,8-kratnik<br />

povprečne neto plače. To bi glede<br />

na sedanjo povprečno neto plačo za<br />

redno delo pomenilo okoli 4.200 evrov<br />

neto. Toda, kot pravi Kuštrin, ima trenutno<br />

najbol<strong>je</strong> plačani zdravnik s 40<br />

leti delovne dobe, uvrščen na najzah-<br />

Premier Robert Golob (57) se <strong>je</strong> pri urejanju<br />

zdravstva stopil z ideologijo Jaše Jenulla<br />

(levo) in Dušana Kebra (76, desno).<br />

Stranka Svoboda z<br />

napovedano spremembo<br />

zakona na najbolj jasen način<br />

demonstrira, kaj pomeni<br />

njihova svoboda.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

www.oftalmologija.s<br />

www.sindikatfides.si<br />

Po besedah oftalmologa Mateja Beltrama (49) niso<br />

čakalne dobe nastale zaradi zdravnikov z dvojno<br />

prakso, pač pa so oni le odgovor na neure<strong>je</strong>no<br />

državno zdravstvo, ki čakalne dobe povzroča.<br />

Dolgoletni predsednik zdravniškega sindikata<br />

Fides Konrad Kuštrin (69) ocenju<strong>je</strong>, da bi<br />

spre<strong>je</strong>t<strong>je</strong> takšnega zakona strahovito zamajalo<br />

stabilnost zdravstvenega sistema.<br />

Stigmatizacija, ko se<br />

zdravnike prikazu<strong>je</strong><br />

kot pohlepneže in se jim<br />

pripisu<strong>je</strong> plenilsko obnašan<strong>je</strong>,<br />

traja že predolgo.<br />

tevnejše delovno mesto, za redno delo<br />

manj kot tri tisoč evrov neto plače.<br />

Na Hrvaškem <strong>je</strong> premier Plenković<br />

ob iz<strong>je</strong>mno razvitem zasebnem zdravstvu<br />

ugotovil, da bo javno zdravstvo<br />

ob nadal<strong>je</strong>vanju takšnega trenda razpadlo,<br />

saj so zasebniki pritegnili najbolj<br />

sposobne. Plače zdravnikom so dvignili<br />

tako, da imajo vsi zdravniki na vseh nivojih<br />

zdaj viš<strong>je</strong> plače od svojih kolegov<br />

v Sloveniji.<br />

TEMPO NAREKUJE LEVICA<br />

V zvezi s tem, da bi lahko v bodoče<br />

zdravniki zunaj svo<strong>je</strong>ga javnega zavoda<br />

delali v prostem času zgolj v drugem<br />

javnem zavodu, Kuštrin opozarja na<br />

namero vlade, da bi ob tem še omejili<br />

vrednost zdravnikovega dela v tem<br />

drugem javnem zavodu.<br />

Ne glede na občutek odgovornosti<br />

do pacientov takšni predlogi pri zdravnikih<br />

ubijajo motivacijo ter pripadnost<br />

sistemu. Stigmatizacija, ko se jih prikazu<strong>je</strong><br />

kot pohlepneže in se jim pripisu<strong>je</strong><br />

plenilsko obnašan<strong>je</strong>, pri nas traja že<br />

predolgo. Eden od ljudi, ki to počnejo, <strong>je</strong><br />

po besedah Kuštrina nekdanji minister<br />

za zdrav<strong>je</strong> Dušan Keber. Slednji <strong>je</strong> pozabil,<br />

da <strong>je</strong> kot profesor študentom medicine<br />

v Kranjski Gori redno zaračunaval<br />

šolo EKG-ja za iz<strong>je</strong>mno visoko ceno. On<br />

<strong>je</strong> zadnji, ki bo lahko zdravnikom očital<br />

pohlep, poudarja naš sogovornik.<br />

Nekateri novinarji zganjajo nad<br />

zdravniki pogrom. Kuštrin spomni, da<br />

<strong>je</strong> pred leti novinarka Dela Milena Zupanič<br />

v Sobotni prilogi napisala članek,<br />

da so nič kolikokrat morali posamezni<br />

novinarji po naročilu urednikov<br />

ali lastnikov pisati proti zdravnikom,<br />

pogrevati tudi stare zgodbe. S cil<strong>je</strong>m<br />

preusmeritve pozornosti stran od<br />

SVOBODA ONEMOGOČA<br />

SVOBODNO RAZPOLAGANJE<br />

S PROSTIM ČASOM<br />

Govorili smo z enim od izkušenih zdravnikov<br />

v UKC Ljubljana, ki v prostem času<br />

dela tudi pri enem od koncesionar<strong>je</strong>v. Ni<br />

želel biti imenovan. Gotovo <strong>je</strong> delo pri<br />

zasebnikih praviloma bol<strong>je</strong> plačano kot<br />

delo v drugih javnih zavodih, pravi. Glede<br />

tega, ali bodo zdravniki zaradi prepovedi<br />

dela pri zasebnikih dodatno delali v javnih<br />

zavodih, meni, da <strong>je</strong> to odvisno tudi<br />

od plačila.<br />

Kako bo ravnal on? Vprašan<strong>je</strong> ni zgolj, ali<br />

bo imel interes za dodatno delo v enem<br />

od javnih zavodov, pač pa tudi, ali bo v<br />

tistem času sploh na voljo dodaten medicinski<br />

tim. Pri posegih, ki jih izvaja naš<br />

sogovornik, mora namreč sodelovati več<br />

zdravstvenih delavcev. Stvari niso tako<br />

preproste, kot si morda zamišlja kateri<br />

od vodilnih politikov, doda. Dopušča<br />

možnost, da bo šel sploh ven iz zdravstva,<br />

recimo v farmacijo.<br />

Poudarja, da on izpolni vse obveznosti, ki<br />

jih mora v okviru svo<strong>je</strong> zaposlitve v UKC<br />

kakšne politične svinjari<strong>je</strong>, ki se <strong>je</strong> tedaj<br />

dogajala. »Zdravniki smo bili v takšnih<br />

primerih vedno priročna tarča.« Fides<br />

<strong>je</strong> član Evropske federaci<strong>je</strong> zaposlenih<br />

zdravnikov. Ko se o teh stvareh pogovarjajo<br />

s kolegi iz drugih delov Evrope,<br />

so ti zgroženi. Nik<strong>je</strong>r v civiliziranem<br />

svetu politiki nimajo takšnega odnosa<br />

do zdravnikov, zlasti pa ne del medi<strong>je</strong>v,<br />

ocenju<strong>je</strong>. Kot kaže, tempo tej vladi<br />

diktira stranka Levica, posledice pa<br />

bodo katastrofalne. Sami zdravniki se<br />

sprašu<strong>je</strong>jo, kdo jih bo zdravil, ko bodo<br />

to potrebovali.<br />

Ljubljana, svoj prosti čas (tudi vikende)<br />

pa uporabi tudi za delo pri zasebniku<br />

koncesionarju. Ne zdi se mu korektno, da<br />

bi mu država onemogočila svobodno razpolagati<br />

z n<strong>je</strong>govim prostim časom. Res<br />

pa opaža, da nekateri zdravniki v UKC sedanji<br />

sistem zlorabljajo in svo<strong>je</strong>ga dela v<br />

okviru redne zaposlitve v UKC ne opravijo<br />

v celoti. Toda takšne anomali<strong>je</strong> bi morali<br />

preprečiti predstojniki oddelkov, vodstva<br />

klinik ali vodstvo UKC.<br />

Glede napovedane prepovedi opaža,<br />

da se večina kolegov zdravnikov nad<br />

takšnim ukrepov zgraža. Veliko jih resno<br />

razmišlja o možnosti, da bi v tem primeru<br />

povsem zapustili državno zdravstvo. Nekateri<br />

so celo uporabili izraz, da nimajo<br />

namena biti nikogaršnji sužnji. Opozoril<br />

<strong>je</strong> na še eno zadevo. Mnogi zasebniki<br />

koncesionarji ali »čisti« zasebniki so veliko<br />

vložili v medicinsko opremo, pri čemer<br />

so lahko računali, da bodo s to opremo<br />

v prostem času lahko delali (tudi) zdravniki<br />

iz javnih zavodov. Zdaj pa želi vlada<br />

to na vrat na nos onemogočiti, s čimer<br />

jim to njihovo investicijo ogroža. <br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

16 TEMA TEDNA<br />

NENAD GLÜCKS<br />

GOLOBOV EKSPERIMENT<br />

s tretjo medicinsko fakulteto<br />

Zdravstvo <strong>je</strong> preveč resen družbeni podsistem, da bi z njim lahko eksperimentirali.<br />

Toda ravno na to spominja nedavno javno oznan<strong>je</strong>na ideja predsednika vlade, da bi<br />

država poleg ljubljanske in mariborske ustanovila še tretjo medicinsko fakulteto<br />

– v okviru Univerze na Primorskem.<br />

Pred kratkim <strong>je</strong> premier Robert<br />

Golob v Kopru skupaj s Klavdijo<br />

Kutnar, rektorico Univerze na<br />

Primorskem, podpisal pismo o<br />

nameri za ustanovitev medicinske fakultete,<br />

ki naj bi prve študente spre<strong>je</strong>la<br />

že leta 2027. Omen<strong>je</strong>na univerza se <strong>je</strong> s<br />

podpisom pisma o nameri zavezala, da<br />

bo do aprila nasledn<strong>je</strong> leto (torej v manj<br />

kot letu dni!) na Nacionalno agencijo<br />

za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis)<br />

poslala pripravl<strong>je</strong>no vlogo za akreditacijo<br />

magistrskega študija medicine.<br />

Vlada pa naj bi v okviru nove stavbe<br />

Fakultete za vede o zdravju (nova stavba<br />

te fakultete bo ob Splošni bolnišnici<br />

Izola) zagotovila dodatna sredstva za<br />

opremo za izobraževalno in raziskovalno<br />

dejavnost s področja medicine.<br />

ŠE ENA HORUK IDEJA<br />

Vprašan<strong>je</strong> ni, ali gre za slabo horuk<br />

idejo, kot jih iz rokava v svo<strong>je</strong>m mandatu<br />

na čelu vlade stresa sedanji premier,<br />

pač pa, ali bo pri n<strong>je</strong>j vztrajal. Bo<br />

morda Nakvis celo deležna zloveščega<br />

pritiska za svobodnjaško »depolitizacijo«,<br />

kot so ga mnoge ustanove v času<br />

te vlade, da bi ugodila najavi Goloba za<br />

odprt<strong>je</strong> še tret<strong>je</strong> medicinske fakultete?<br />

Da bi dali zeleno luč za izobraževan<strong>je</strong><br />

Fakulteta naj bi stala ob izolski bolnišnici,<br />

po besedah Goloba bi že leta 2027 spre<strong>je</strong>la<br />

prvih sto študentov.<br />

Wikimedia<br />

bodočih zdravnikov, ne da bi fakulteta<br />

zagotavljala vse standarde, bi bilo izredno<br />

tvegano. Predsednica zdravniške<br />

zbornice Bojana Beović <strong>je</strong> že opozorila,<br />

da bi ustanovitev nove fakultete brez<br />

ustreznega kadra pomenila nevarno<br />

znižan<strong>je</strong> izobrazbene ravni zdravnikov.<br />

Kadra pa že zdaj primanjku<strong>je</strong> na dveh<br />

obsto<strong>je</strong>čih medicinskih fakultetah na<br />

Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru.<br />

Prav never<strong>je</strong>tno se sliši, da ni Golob<br />

pred svojo akcijo za mnen<strong>je</strong> vprašal<br />

ne Zdravniške zbornice ne nobene od<br />

obsto<strong>je</strong>čih fakultet ne Strateškega sveta<br />

za zdravstvo, ki ga <strong>je</strong> konec koncev<br />

sam ustanovil. Odgovor, zakaj se ni z<br />

nikomer posvetoval, <strong>je</strong> ver<strong>je</strong>tno v tem,<br />

da ni želel slišati pomislekov, opozoril,<br />

morda neposrednega nasprotovanja.<br />

BREZ POGOJEV<br />

Nova fakulteta bi po besedah premierja<br />

že leta 2027 spre<strong>je</strong>la prvih 100 študentov.<br />

Na Zdravniški zbornici ob tem opozarjajo,<br />

da ostaja neodgovor<strong>je</strong>no vprašan<strong>je</strong>,<br />

k<strong>je</strong> bodo ti študent<strong>je</strong> opravljali<br />

va<strong>je</strong> in pridobivali praktične izkušn<strong>je</strong>,<br />

ki so seveda nujni in bistveni del študija.<br />

Študent<strong>je</strong> medicine opravljajo obsežno<br />

praktično delo, ki se izvaja v univerzitetnih<br />

bolnišnicah. V Sloveniji sta takšni<br />

bolnišnici le dve – UKC Ljubljana in<br />

UKC Maribor. Primorska univerzitetne<br />

bolnišnice nima, zato trenutno nima<br />

ustreznih pogo<strong>je</strong>v za izvajan<strong>je</strong> potrebne<br />

klinične prakse za študente, ocenju<strong>je</strong>jo.<br />

Ministrica za zdrav<strong>je</strong> Valentina Prevolnik<br />

Rupel medtem razlaga, da bodo<br />

»profesorji prihajali iz lokalnega okolja,<br />

k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> poleg izolske splošne bolnišnice<br />

tudi Ortopedska bolnišnica Valdoltra«.<br />

Velja dodati še, da <strong>je</strong> bil dekan mariborske<br />

Medicinske fakultete Iztok Takač<br />

nad novico presenečen. Pravi, da fakulteta<br />

ni zgolj prostor, temveč potrebu<strong>je</strong><br />

tudi ustrezen kader. Za časnik Večer<br />

<strong>je</strong> dejal, da bi obe obsto<strong>je</strong>či fakulteti ob<br />

ustrezni prostorski širitvi lahko spre<strong>je</strong>li<br />

dodatnih sto študentov, a mariborski<br />

država ni pripravl<strong>je</strong>na zagotoviti niti<br />

sredstev za zemljišče.<br />

OČRNITEV NAJVEČJIH UNIVERZ<br />

Golob <strong>je</strong> šel pri svoji nameri celo tako<br />

daleč, da <strong>je</strong> glede Univerze na Primorskem<br />

izjavil, da <strong>je</strong> »malo drugačna<br />

od tega, kar vidimo v Ljubljani in<br />

Mariboru, bolj <strong>je</strong> povezana z lokalno<br />

skupnostjo, toliko bolj trdna, zato se<br />

lahko razvija bolj sonaravno in inovativno.«<br />

No, glede na zadnjo mednarodno<br />

Šanghajsko lestvico razvrščanja<br />

univerz po akademskih merilih se zgolj<br />

ena od slovenskih (javnih in zasebnih)<br />

univerz uvršča med prvih tisoč na svetu.<br />

To seveda ni Univerza na Primorskem,<br />

pač pa v Ljubljani. Sodi v kategorijo<br />

od 601. do 700. mesta. <br />

Premier Robert Golob <strong>je</strong> z rektorico Univerze na Primorskem Klavdijo Kutnar podpisal namero za<br />

ustanovitev tret<strong>je</strong> medicinske fakultete, ne da bi se prej posvetoval s katero izmed obsto<strong>je</strong>čih medicinskih<br />

fakultet ali z Zdravniško zbornico.<br />

Flickr @vladaRS<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

Komentar TEMA TEDNA 17<br />

Zdravniki se že pri diplomi<br />

zavežejo varovanju živl<strong>je</strong>nja,<br />

zdravl<strong>je</strong>nju in pomoči bolnikom.<br />

Zdravniki odločno<br />

NASPROTUJEJO EVTANAZIJI<br />

9. junija 2024 bomo Slovenci na posvetovalnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju živl<strong>je</strong>nja<br />

povedali svo<strong>je</strong> mnen<strong>je</strong> o evtanaziji. Zdravniki navajajo tehtne argumente proti evtanaziji.<br />

MIHA POGAČAR<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Večina držav Evropske uni<strong>je</strong><br />

nima zakonov, ki bi dovol<strong>je</strong>vali<br />

evtanazijo. V državah, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> ta<br />

dovol<strong>je</strong>na, pa se že kažejo velike<br />

zlorabe. Stališče vseh zdravniških organizacij<br />

v Sloveniji <strong>je</strong> jasno: evtanazija<br />

<strong>je</strong> nedopustna in ni v skladu z zdravniško<br />

etiko. Nekateri slovenski zdravniki<br />

so celo dejali, da bodo zapustili zdravniški<br />

poklic, če jo bodo morali izvajati.<br />

ZDRAVNIKI<br />

PROTI REFERENDUMU<br />

Referendumsko vprašan<strong>je</strong>, na katerega<br />

bomo odgovarjali kmalu, bo: »Ali ste<br />

za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal<br />

Evtanazija <strong>je</strong> nedopustna<br />

in ni v skladu<br />

z zdravniško etiko.<br />

pravico do pomoči pri prostovoljnem<br />

končanju živl<strong>je</strong>nja?« Trenutna vlada<br />

<strong>je</strong> namreč pripravila predlog zakona<br />

o pomoči pri prostovoljnem končanju<br />

živl<strong>je</strong>nja, ki bi legaliziral evtanazijo v<br />

Sloveniji. Predlog so vse zdravniške<br />

organizaci<strong>je</strong> v Sloveniji takoj odločno<br />

zavrnile in dejale, da <strong>je</strong> v popolnem<br />

nasprotju s strokovnimi smernicami in<br />

medicinsko etiko. »Poslanstvo zdravnika,<br />

kateremu se zavežemo že pri naši<br />

diplomi, <strong>je</strong> varovan<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>nja, zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

in pomoč, tudi ko gre za neozdravljivo<br />

bolne. V primeru evtanazi<strong>je</strong> pa<br />

zdravnik nastopa – se opraviču<strong>je</strong>m izrazu<br />

– kot rabelj, kot ubijalec. To seveda<br />

ne gre skupaj z medicinsko etiko,« <strong>je</strong> ob<br />

prvi razpravi po predlaganem zakonu<br />

dejal predsednik Komisi<strong>je</strong> za medicinsko<br />

etiko pri Ministrstvu za zdrav<strong>je</strong> dr.<br />

Božidar Voljč. Ob tem <strong>je</strong> dodal: »Pri<br />

tem zakonu nas zdravnike moti to,<br />

da so ga pisali v glavnem tisti, ki niso<br />

zdravniki, ampak ljud<strong>je</strong>, ki se morda<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

18 TEMA TEDNA<br />

»Pri tem zakonu nas<br />

zdravnike moti to, da so<br />

ga pisali v glavnem ne<br />

zdravniki, ampak ljud<strong>je</strong>,<br />

ki se morda nikoli niso<br />

srečali s smrtjo.«<br />

nikoli niso srečali s smrtjo.« A predlagatelji<br />

zakona vztrajajo, da nekateri<br />

hudo bolni nadvse trpijo in da bi morali<br />

imeti možnost odločitve, da svo<strong>je</strong><br />

trpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> predčasno končajo. Zdravniki<br />

pa odgovarjajo, da bi prav zato morali<br />

pri nas krepiti paliativno oskrbo in teh<br />

težav ne reševati z evtanazijo. »Danes<br />

imamo veliko orodij, s katerimi lahko<br />

preprečimo neznosno – telesno ali psihično<br />

– trpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, tako da <strong>je</strong> ta razlog na<br />

trhlih tleh,« <strong>je</strong> dejal prof. dr. Pavel Poredoš,<br />

predsednik Slovenske medicinske<br />

akademi<strong>je</strong>. Povedal <strong>je</strong> tudi: »Imam 45<br />

let zdravniških izkušenj, do nedavnega<br />

sem dežural tudi na urgenci, niti enkrat<br />

samkrat me bolnik ni prosil, naj mu<br />

dam in<strong>je</strong>kcijo, da bi umrl. Niti enkrat<br />

samkrat, ponavljam. In zakon pišejo<br />

ljud<strong>je</strong>, ki ne poznajo dogajanja ob koncu<br />

živl<strong>je</strong>nja. Večkrat sicer bolnik izrazi<br />

željo, da bi čim prej umrl, da ne bi trpel,<br />

vendar ko pride zadnja ura, <strong>je</strong> to razmišljan<strong>je</strong><br />

povsem drugačno.«<br />

MOŽNOST PALIATIVNE OSKRBE<br />

Ob sodobnem razvoju medicine <strong>je</strong> argument,<br />

da ljud<strong>je</strong> trpijo neznosne bolečine,<br />

neupravičen, se strinja tudi dr.<br />

Božidar Voljč: »Ni res, da <strong>je</strong> medicina v<br />

takih primerih, k<strong>je</strong>r nekdo trpi, nemočna.<br />

Takemu človeku se lahko pomaga. A<br />

marsikdo, ki trpi, trpi tudi zaradi tega,<br />

ker ni ustrezno obravnavan. Ne samo<br />

zdravniško, ampak <strong>je</strong> osaml<strong>je</strong>n. Svojci<br />

ga ne obisku<strong>je</strong>jo več, ne vidi več vnukov.<br />

In to duševno trpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> lahko hujše<br />

kot telesno trpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Kot kažejo statistike,<br />

telesno trpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> ni glavni razlog,<br />

da ljud<strong>je</strong> želijo umreti. Je še veliko drugih<br />

stvari, o katerih se ne pogovarjamo,<br />

so pa zelo pomembne in sodijo v okvir<br />

paliativne oskrbe.« Prav zato se zdravniki<br />

že dolga leta borijo, da bi v Sloveniji<br />

okrepili paliativno oskrbo, vendar pa <strong>je</strong><br />

ta precej dražja od evtanazi<strong>je</strong>, ki v medicini<br />

od nekdaj velja za etični prekršek.<br />

»V prvotnem predlogu zakona o<br />

evtanaziji so izračunali, koliko bi stala<br />

usmrtitev pacienta. Znesek <strong>je</strong> bil 1400<br />

Komentar<br />

evrov, medtem ko naj bi bila paliativna<br />

oskrba mesečno trikrat dražja od usmrtitve.<br />

Skratka, živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> postalo ekonomska<br />

kategorija, kar ni dopustno,« <strong>je</strong><br />

dodal prof. dr. Poredoš.<br />

Upoko<strong>je</strong>ni zdravnik in dolgoletni<br />

sindikalist Fidesa Konrad Kuštrin <strong>je</strong><br />

pred kratkim v intervjuju na TV Slovenija<br />

dejal: »Danes obstaja možnost paliativne<br />

oskrbe in to bi bilo treba razvijati.<br />

Ob zdajšn<strong>je</strong>m razvoju medicine<br />

noben pacient ne bi smel umreti v mukah.<br />

Poleg tega s temi diskusijami veliko<br />

starih in nebogl<strong>je</strong>nih ljudi, ki diskusi<strong>je</strong><br />

poslušajo, postavljamo pod pritisk<br />

in jih potiskamo v še večjo stisko, zato<br />

se morda čutijo celo odveč. To <strong>je</strong> nekaj<br />

never<strong>je</strong>tnega in nezaslišanega. Jaz sem<br />

prepričan, da ga ni zdravnika, upam –<br />

boga prosim, da ga ne bi bilo –, če bo<br />

ta zakon spre<strong>je</strong>t, ki bi evtanazijo izvajal.«<br />

Podobno odločen <strong>je</strong> bil pred letom<br />

dni tudi kirurg in predsednik vladnega<br />

strateškega sveta za zdravstvo, Erik<br />

Brecelj, ki <strong>je</strong> dejal, da <strong>je</strong> predlog zakona<br />

o prostovoljnem končanju živl<strong>je</strong>nja popolnoma<br />

populističen in da krši medicinsko<br />

etiko: »Noben zakon ni nad kodeksom<br />

zdravniške etike. Ra<strong>je</strong> vrnem<br />

zdravniško licenco, kot da izpolnju<strong>je</strong>m<br />

ukaze ljudi, ki leta niso pri<strong>je</strong>li bolnika<br />

za roko.«<br />

Ob sodobnem razvoju medicine <strong>je</strong> argument,<br />

da ljud<strong>je</strong> trpijo neznosne bolečine, neupravičen,<br />

se strinja dr. Božidar Voljč. Na sliki<br />

Ljubhospic v Ljubljani.<br />

Arhiv JSS MOL<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

TEMA TEDNA<br />

19<br />

Če bo zakon spre<strong>je</strong>t, bo to politična<br />

odločitev, ne strokovna, pa pravi dr.<br />

Božidar Voljč: »To bo politična odločitev,<br />

ki bo zdravništvo postavila v neki<br />

položaj, ki ga ne želi. Če bo to spre<strong>je</strong>to,<br />

bomo prišli do paradoksne situaci<strong>je</strong>.<br />

Zdravnik, ki bo pristal na to, da bo bolnike<br />

tudi pripravl<strong>je</strong>n usmrtiti, bo delal<br />

v skladu z zakonom, ampak v nasprotju<br />

z etiko svo<strong>je</strong>ga poklica. Prišla bo ena<br />

situacija, ki dolgoročno sistemu, ki ima<br />

že tako ali tako kup problemov, prinaša<br />

nove, zelo, zelo resne probleme.«<br />

ALI SE ZGODOVINA PONAVLJA<br />

Zdravniki so se pri svo<strong>je</strong>m delu zavezali<br />

Hipokratovi zaprisegi, ki pravi, da ne<br />

bom nikoli in nikdar nekomu skrajšal<br />

živl<strong>je</strong>nja. Ta zaprisega <strong>je</strong> pomemben del<br />

zdravniškega poklica, ki se <strong>je</strong> skozi zgodovino<br />

pokazala za pravilno. Prof. dr.<br />

Radko Komadina, predsednik Slovenskega<br />

zdravniškega društva, se spomni<br />

na čas pred in po 2. svetovni vojni: »Na<br />

podlagi katastrofalnih izkušenj iz prve<br />

»Noben zakon ni nad<br />

kodeksom zdravniške etike.<br />

Ra<strong>je</strong> vrnem zdravniško<br />

licenco, kot da izpolnju<strong>je</strong>m<br />

ukaze ljudi, ki leta niso<br />

pri<strong>je</strong>li bolnika za roko.«<br />

Dosedanja praksa evtanazi<strong>je</strong> v državah, k<strong>je</strong>r jo izvajajo,<br />

<strong>je</strong> pokazala, da nobena varovalka ne more<br />

preprečiti zlorab. ( prof. dr. Štefan Grosek)<br />

polovice 20. stoletja so po 2. svetovni<br />

vojni v okviru zdravniške organizaci<strong>je</strong><br />

spre<strong>je</strong>li več ženevskih konvencij, ki se<br />

dotikajo stališča, da zdravnik nikakor<br />

ne bo nikoli več sodeloval pri posegih,<br />

ki jih danes na široko imenu<strong>je</strong>mo evtanazija.<br />

Veste, da <strong>je</strong> znanost v času pred<br />

in po 2. svetovni vojni zašla na stranpot,<br />

govorilo se <strong>je</strong> evgeniki, govorilo se <strong>je</strong> o<br />

znanstvenih principih, o rasni teoriji in<br />

tako naprej. Vse to se <strong>je</strong> potem strašansko<br />

sprevrglo v zločinsko dejavnost v<br />

času 2. svetovne vojne. In da se to nikoli<br />

ne bi več ponovilo in da ne bi nikoli več<br />

noben zdravnik sodeloval pri takšnih<br />

dejavnostih, smo se zdravniki po vsem<br />

svetu zavezali spoštovati človekovo živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

in spoštovati principe poslanstva<br />

zdravniškega poklica. Zdravniške organizaci<strong>je</strong><br />

smo enotne in večkrat smo se<br />

pogovarjali s predlagatelji zakona, naše<br />

stališče <strong>je</strong> jasno, da <strong>je</strong> kakršnokoli sodelovan<strong>je</strong><br />

zdravnika pri smrti sočloveka v<br />

nasprotju z medinsko etiko.«<br />

ZAKON ODPIRA<br />

MOŽNOSTI ZLORAB<br />

Zakon, ki dovolju<strong>je</strong> evtanazijo in pomoč<br />

pri samomoru, <strong>je</strong> v svetu priznala<br />

le peščica od 195 držav, ki so priznane<br />

s strani Združenih narodov. V Evropski<br />

uniji so tak zakon spre<strong>je</strong>le Belgija<br />

(2002), Nizozemska (2002), Luksemburg<br />

(2009), Španija (2021) in<br />

Portugalska (2023), zunaj Evropske<br />

uni<strong>je</strong> Albanija (1999). V ZDA so ga spre<strong>je</strong>le<br />

štiri države (Washington, Oregon,<br />

»Paliativna oskrba naj<br />

bi bila mesečno trikrat<br />

dražja od usmrtitve. Živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> postalo ekonomska<br />

kategorija, kar ni dopustno.«<br />

Vermont, Montana), le pomoč pri samomoru<br />

sta spre<strong>je</strong>li Švica (1942) in Avstrija<br />

(2022). Kljub vsemu <strong>je</strong> držav 195<br />

in večina jih evtanazi<strong>je</strong> ni spre<strong>je</strong>la. V<br />

Sloveniji <strong>je</strong> predlog zakona o pomoči pri<br />

prostovoljnem končanju živl<strong>je</strong>nja v DZ<br />

vložilo društvo Srebrna nit s podporo<br />

več kot 5000 volivcev. Dejanska možnost<br />

zlorabe zakona in evtanazi<strong>je</strong> <strong>je</strong><br />

po ocenah društva Srebrna nit nična,<br />

s čimer se zdravniška stroka ne strinja.<br />

Pravijo, da se zlorabe v državah, k<strong>je</strong>r jo<br />

izvajajo, že kažejo. Statistika v državah,<br />

k<strong>je</strong>r imajo uzakon<strong>je</strong>no evtanazijo, kaže,<br />

da niti tretjina ljudi, ki jih evtanazirajo,<br />

ne izpolnju<strong>je</strong> pogo<strong>je</strong>v za evtanazijo oziroma<br />

nima ustreznih soglasij. »Tu gre<br />

predvsem za psihiatrične bolnike, pa<br />

otroke. Stvari gredo tako daleč, da tudi<br />

tisti, ki so se naveličali živl<strong>je</strong>nja, lahko<br />

zahtevajo usmrtitev. Skratka, zlorabe<br />

so. Še en zanimiv podatek prihaja z Nizozemske:<br />

da se <strong>je</strong> pred štirimi leti pogostost<br />

usmrtitev pred dopusti povečala<br />

za več kot 20 odstotkov. Kar pomeni,<br />

da so se svojci želeli znebiti nadležnih<br />

starcev, ki so nekoristni. Torej zakon<br />

kot tak nikakor ne more preprečiti zlorab,<br />

ki se dogajajo,« pove prof. dr. Poredoš.<br />

»Dosedanja praksa evtanazi<strong>je</strong> v<br />

državah, ki jo izvajajo, <strong>je</strong> pokazala, da<br />

nobena varovalka ne more preprečiti<br />

zlorab. Glavna varovalka proti evtanaziji<br />

in prostovoljnemu končanju živl<strong>je</strong>nja<br />

– samomoru <strong>je</strong>, da takega zakona<br />

ni,« <strong>je</strong> jasen prof. dr. Štefan Grosek, ki<br />

še opozori, da <strong>je</strong> pri razumevanju pomislekov<br />

medicinske narave treba spoštovati<br />

tudi ustavno pravico, ki določa nedotakljivost<br />

človeškega živl<strong>je</strong>nja. Sedaj<br />

že upoko<strong>je</strong>ni zdravnik Konrad Kuštrin<br />

pa <strong>je</strong> v intervjuju na TV Slovenija dejal:<br />

»Nedavno sem spremljal intervju z vodjo<br />

klinike, ki izvaja evtanazijo v tujini in<br />

ta <strong>je</strong>, sicer s težavo, priznal, da ima klinika<br />

velike zaslužke in dobičke, tako da se<br />

tudi denar skriva za tem. Grozljivo. Prišel<br />

sem v situacijo, ko te predloge in ide<strong>je</strong><br />

neham čitati, ker mi povzročajo tesnobo.<br />

Pa sem kar dobrega želodca.« <br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

20 INTERVJU<br />

LOJZE PETERLE, PREDSEDNIK<br />

PRVE DEMOKRATIČNE SLOVENSKE VLADE<br />

<strong>Zakaj</strong> <strong>je</strong> <strong>Peterle</strong> <strong>podprl</strong> <strong>SLS</strong><br />

»Bruselj« smo tudi mi. – Če hočeš biti akter, moraš imeti ide<strong>je</strong>, pro<strong>je</strong>kte in pogum.<br />

– Trudil sem se, da bi NSi in <strong>SLS</strong> nastopili na skupni listi za evropske volitve. – Sedanja vlada <strong>je</strong> učinkovita<br />

s kadrovskimi čistkami, večjih rezultatov obljubl<strong>je</strong>nega pa ne vidim. – Kadar so »naši« pomembnejši<br />

kot skupno dobro, plača Slovenija. – Vse bolj me skrbi odnos do gospodarstva. – Beseda »depolitizacija«<br />

pri nas velja samo za ene. – Problem Evrope in Sloveni<strong>je</strong> <strong>je</strong>, da se ne moremo dogovoriti,<br />

kaj pomeni živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> oziroma kdo in od kdaj <strong>je</strong> človek.<br />

UREDNIŠTVO<br />

KLEMEN LAJEVEC/DOMOVINA<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

INTERVJU<br />

21<br />

Zdi se, da <strong>je</strong> vlada v vojni z zdravniki,<br />

ki stavkajo že več mesecev.<br />

Tokratna zdravniška stavka <strong>je</strong> po<br />

dolžini brez primere v slovenski<br />

zgodovini. Še vedno <strong>je</strong> najmanj<br />

130.000 ljudi brez osebnega zdravnika.<br />

Kako vi ocenju<strong>je</strong>te vladno<br />

zdravstveno politiko?<br />

Žal <strong>je</strong> beseda vojna na mestu, ne samo<br />

v zvezi z zdravniki. Ko gledam, kdo vse<br />

stavka, se sprašu<strong>je</strong>m, s kom pa ta oblast<br />

ni v vojni? Očitno <strong>je</strong>, da gre prej za »kdo<br />

bo koga«, kot za dobre rešitve. Vladna<br />

koalicija trdi, da preuču<strong>je</strong> in načrtu<strong>je</strong><br />

rešitve za slovensko zdravstvo in druge<br />

probleme. Pripravlja strategi<strong>je</strong>, najavlja<br />

pogovore, menja ministre, rezultatov pa<br />

ni. Ne predstavljam si, da bi v času mo<strong>je</strong><br />

vlade stavkali sodniki, tožilci, upravni<br />

delavci, zdravniki in še kdo. Srečaš človeka<br />

na ulici, ki reče, saj še ni tako slabo.<br />

Če to ni slabo, potem ne vem, kaj <strong>je</strong>? Govorim<br />

s profesionalnega, državotvornega,<br />

ne z ideološkega ali političnega<br />

vidika. Tudi v preteklosti smo imeli<br />

izrazito leve oziroma liberalne vlade,<br />

pa so kljub temu državo upravljale drugače.<br />

Spominjam se Drnovška, bil sem<br />

v n<strong>je</strong>govi drugi vladi, ampak tole, kar <strong>je</strong><br />

zdaj … Ne vidim nobene samorefleksi<strong>je</strong>,<br />

ki bi vodila do nujne samokritike, tudi<br />

do kakšnega popravka smeri. Temu, kar<br />

zdaj doživljam, bi po dolenjsko rekel: Ta<br />

oblast po<strong>je</strong> ono ljudsko: Nič nam ne morejo,<br />

mi ga pa žingamo.<br />

Zdravniki trdijo, da ima Slovenija<br />

vrsto vrhunskih strokovnjakov<br />

za zdravstvo tako na levici kot<br />

na desnici. Predsednik vlade<br />

Robert Golob kljub temu bolj zaupa<br />

nasvetom aktivista Jaše Jenulla<br />

in n<strong>je</strong>govih tovarišev, ki nimajo<br />

nikakršnega znanja ali izkušenj<br />

s področja zdravstva.<br />

V ideološki črno-belosti stroka nima<br />

velike veljave. Gre za koncept sovražnika,<br />

ki se seveda napaja v starih časih, ko<br />

<strong>je</strong> bil zasebni sektor nasploh sumljiv in<br />

grešen, ne samo v zdravstvu. Levica ne<br />

more videti zasebne komponente zdravstva<br />

kot del javnega zdravstva. Za njih<br />

<strong>je</strong> javno lahko samo državno, kot da so<br />

zasebniki z drugega planeta. Za njih so<br />

to barabe, kapitalisti, izkoriščevalci, po<br />

dve plači vlečejo in tako naprej – eno<br />

samo zmerjan<strong>je</strong> in etiketiran<strong>je</strong>. Kot da<br />

ne bi poznali v Evropi nobenega posnemanja<br />

vrednega sistema. Jenull in<br />

n<strong>je</strong>govi somišl<strong>je</strong>niki se ne zavedajo paradoksa,<br />

da s svojo politiko rušijo javno<br />

zdravstvo in krepijo zasebnike.<br />

Ob tako resni krizi slovenskega<br />

zdravstva mnoge preseneča<br />

dejstvo, da tovrstne teme niso v<br />

ospredju tudi EU volitev. Mnogi<br />

menijo, da EU volitve niso<br />

pomembne. Domnevam, da imate<br />

drugačno mnen<strong>je</strong>?<br />

Kljub plebiscitarni odločitvi za vstop v<br />

EU in napredku, ki smo ga v času članstva<br />

dosegli, <strong>je</strong> pri nas že dolgo prisotno<br />

omalovaževan<strong>je</strong> Bruslja in n<strong>je</strong>govo primerjan<strong>je</strong><br />

z Beogradom. Za demokratično<br />

EU smo se odločili prostovoljno in<br />

demokratično, za totalitarno Jugoslavijo<br />

ni bilo plebiscita. »Bruselj« smo tudi<br />

mi – v Svetu, Evropskem parlamentu,<br />

v Evropski komisiji in drugih institucijah.<br />

Vse več odločitev v Bruslju vpliva<br />

na naše vsakdan<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Zato <strong>je</strong><br />

tako pomembno, da nas v parlamentu<br />

in drugod zastopajo najbolj resni in<br />

odgovorni ljud<strong>je</strong>. Tisti, ki smo Bruselj<br />

doživeli od znotraj, se zavedamo, kako<br />

pomemben <strong>je</strong> vsak glas in nove ide<strong>je</strong>.<br />

V mandatih evroposlanca, zlasti pa v<br />

času, ko sem v predsedstvu Evropske<br />

konvenci<strong>je</strong> predstavljal 13 držav kandidatk,<br />

sem zares dobil uvid, kako to vse<br />

skupaj delu<strong>je</strong>. Naj ponazorim s primerom.<br />

Ko <strong>je</strong> šlo za vprašan<strong>je</strong>, ali bo Slovenija<br />

prva med novimi državami članicami<br />

predsedovala Evropski zvezi, sta<br />

bili v igri tudi Madžarska in mislim, da<br />

tudi Estonija. K meni <strong>je</strong> prišla s Komisi<strong>je</strong><br />

neformalna skupina treh ljudi, od katerih<br />

sem poznal samo enega, in me vprašali<br />

za mojo oceno, ali bi bila Slovenija<br />

sposobna predsedovati Evropski zvezi.<br />

Odgovoril sem, da ni samo sposobna,<br />

ampak da bo to opravila zelo dobro.<br />

Mislim, da sem s tem mojim mnen<strong>je</strong>m<br />

prispeval k temu, da <strong>je</strong> bila Slovenija dejansko<br />

izbrana kot prva predsedujoča.<br />

Nekoč sem odgovorno<br />

komisarko vprašal, zakaj sem<br />

kaznovan, če telefoniram<br />

čez mejo, in sem predlagal,<br />

naj začne postopek,<br />

da se cena gostovanja<br />

(roaminga) odpravi.<br />

V nekaj letih smo uspeli.<br />

Ponosen sem, da <strong>je</strong> dobila za predsedovan<strong>je</strong><br />

zelo dobro oceno. S tem, ko smo<br />

se osamosvojili, smo se kvalificirali za<br />

državne podvige, postali člani raznih<br />

organizacij in če hočeš biti akter, moraš<br />

imeti ide<strong>je</strong>, pro<strong>je</strong>kte in pogum. Vem,<br />

kako <strong>je</strong> odmevalo po Evropi in po svetu,<br />

ko so šli na predlog Janeza Janše predsedniki<br />

treh vlad v Ki<strong>je</strong>v. Šele potem sta<br />

šla tja tudi Ursula von der Leyen, Charles<br />

Michel in mnogi drugi. Potreben <strong>je</strong><br />

bil prvi korak.<br />

Kako lahko izvol<strong>je</strong>ni na<br />

Evropskih volitvah vplivajo<br />

na živl<strong>je</strong>nja državljanov?<br />

Slovenski državljani imajo enako možnost<br />

kot vsi drugi evropski državljani,<br />

da s svojim glasom vplivajo na to, katera<br />

linija bo v Bruslju prevladala oziroma<br />

katere vizi<strong>je</strong>, rešitve in strategi<strong>je</strong> se<br />

bodo uveljavile. Naši izvol<strong>je</strong>ni pa imajo<br />

v evropskih institucijah tak status kot<br />

drugi izvol<strong>je</strong>ni. V EZ <strong>je</strong> vsak zase manjšina<br />

– tudi Nemci kot najštevilčnejši.<br />

Vsak glas šte<strong>je</strong> in za vsakega <strong>je</strong> borba.<br />

Včasih gre pri glasovanjih za tesne izide.<br />

Predvsem pa ne gre samo za kvantiteto.<br />

Potrebne so kakovostne ide<strong>je</strong>.<br />

Naj ne izpade, da govorim »pro domo<br />

sua«, sem pa vesel, da vsak Evrope<strong>je</strong>c<br />

lahko čuti Lojzeta <strong>Peterle</strong>ta v žepu, če<br />

telefonira čez mejo. Na neki neformalni<br />

večerji sem nekoč odgovorno komisarko<br />

vprašal, zakaj sem kaznovan, če telefoniram<br />

čez mejo, in sem predlagal, naj<br />

začne postopek, da se cena gostovanja<br />

(roaminga) odpravi. Kljub začetnemu<br />

odporu nacionalnih telekomov smo v<br />

nekaj letih uspeli.<br />

Kot dolgoletni član NSi ste za kandidata<br />

za evroposlanca <strong>podprl</strong>i<br />

Marka Balažica, ki nastopa na<br />

kandidatni listi Slovenske ljudske<br />

stranke. Kakšni so vaši razlogi?<br />

Ko sem ugotovil, da <strong>je</strong> dogovarjan<strong>je</strong> o<br />

sodelovanju med NSi in <strong>SLS</strong> zastalo,<br />

sem se začel truditi, da bi obe stranki v<br />

skladu s pričakovan<strong>je</strong>m ljudi nastopili<br />

na skupni listi za evropske volitve, potem<br />

tudi na državnozborskih. K<strong>je</strong>rkoli<br />

sem se v Sloveniji oglasil, so me spraševali,<br />

zakaj stranki ne nastopita skupaj. S<br />

skupnim nastopom bi laž<strong>je</strong> nagovarjali<br />

volivce, okrepili demokrščansko opcijo<br />

in lahko odigrali močnejšo politično<br />

vlogo. Mislim, da <strong>je</strong> k samozavesti NSi<br />

močno prispevala odločitev Anžeta Logarja,<br />

da ne gre na evropske volitve. Bil<br />

sem pripravl<strong>je</strong>n kandidirati na skupni<br />

listi, ne pa zgolj na listi ene stranke –<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

22<br />

INTERVJU<br />

Razdel<strong>je</strong>ni lahko<br />

navdušu<strong>je</strong>mo samo<br />

privoščljivce.<br />

Očitno so ožji interesi<br />

močnejši od skupnega.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

Lojze <strong>Peterle</strong> (75), predsednik prve demokratične<br />

slovenske vlade, dolgoletni evropski<br />

poslanec in eden najvidnejših in najuglednejših<br />

članov NSi <strong>je</strong> <strong>podprl</strong> Marka Balažica<br />

(39), predsednika <strong>SLS</strong>, pri kandidaturi na EU<br />

volitvah. Za n<strong>je</strong>govo podporo nista zaprosila<br />

niti Matej Tonin (40), predsednik NSi, niti<br />

sedanja evroposlanka Ljudmila Novak (64).<br />

mimogrede, javnomnenjske raziskave<br />

so mi dobro kazale. Tako sem se odločil,<br />

da bom <strong>podprl</strong> krščanske demokrate<br />

na listah obe strank. Izrecno sta me<br />

za podporo zaprosila Balažic in Čadoničeva,<br />

nato še Berkova in Pukšič. Vse<br />

štiri bom javno <strong>podprl</strong>. Tisti, ki se gre<strong>je</strong>jo<br />

ob znanem »naj sosedu koza crkne«,<br />

pozabljajo na zanimiv paradoks, da bi<br />

morebitni odpad glasov iz območja NSi/<br />

<strong>SLS</strong> najbolj koristil tistemu, ki gre enim<br />

najbolj na živce. Razdel<strong>je</strong>nost najbolj<br />

koristi SDS. Sicer pa sva k združevanju<br />

skupaj z Ivanom Omanom pozvala že<br />

ob volitvah aprila 1990.<br />

Mislite, da združitev NSi in <strong>SLS</strong><br />

ostaja nemogoča?<br />

Do združitve lahko pride samo pod<br />

pogo<strong>je</strong>m, da bo vprašan<strong>je</strong> kaj veljalo<br />

več kot vprašan<strong>je</strong> kdo in da ne pride<br />

do izključujočih apriorističnih pozicij.<br />

Zadeva <strong>je</strong> odvisna predvsem od voditel<strong>je</strong>v<br />

strank in sposobnosti slišati ljudski<br />

glas. Razdel<strong>je</strong>ni lahko navdušu<strong>je</strong>mo<br />

samo privoščljivce. Očitno so ožji interesi<br />

močnejši od skupnega, skupne številke<br />

obeh strank pa danes ne dosegajo<br />

niti rezultata SKD na prvih demokratičnih<br />

volitvah.<br />

Kako ocenju<strong>je</strong>te dosedan<strong>je</strong> delo<br />

Golobove vlade?<br />

Skrbi me, da <strong>je</strong> bolj prispevala k politični<br />

polarizaciji kot h kakovostnim<br />

rešitvam. Učinkovita <strong>je</strong> s kadrovskimi<br />

čistkami, večjih rezultatov obljubl<strong>je</strong>nega<br />

pa po dveh letih ne vidim. Nikakor ne<br />

uživam v neuspehih, naj bo vlada desna<br />

ali leva. Kadar so »naši«, pomembnejši<br />

kot skupno dobro, plača Slovenija. Zanimivo<br />

<strong>je</strong>, da ko mediji primerjajo različne<br />

slovenske vlade – nazadn<strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo<br />

to v Delu – Demosovo vlado izpustijo.<br />

Trdim, da <strong>je</strong> naredila največ, pa ne mislim<br />

tukaj samo na zgodovinske zadeve.<br />

Slovenija <strong>je</strong> v zadn<strong>je</strong>m letu vladanja<br />

Zveze komunistov beležila rekordno<br />

negativno gospodarsko rast – 8 % BDP.<br />

V takšnih razmerah <strong>je</strong> naša demokratična<br />

vlada prevzela oblast. Po dveh letih<br />

<strong>je</strong> šlo že navzgor in nasledn<strong>je</strong> leto <strong>je</strong><br />

Slovenija dosegla + 3 % BDP, kar <strong>je</strong> trajalo<br />

kar 12 let. Mi smo takrat potegnili<br />

voz iz blata in ga usmerili v pravo smer.<br />

To <strong>je</strong> neprimerljivo, s kakšno dinamiko<br />

smo takrat mi peljali zadeve, pa smo<br />

imeli noro situacijo. Okrog 400 pod<strong>je</strong>tij<br />

<strong>je</strong> bilo pred steča<strong>je</strong>m, bil <strong>je</strong> visok delež<br />

umetno zaposlenih, imeli smo blokado<br />

slovenskega blaga v Srbiji, visoko inflacijo<br />

in podobno. Golobova vlada delu<strong>je</strong><br />

v bistveno drugačnih razmerah, Slovenijo<br />

pa prehitevajo druge države.<br />

Kaj ste pričakovali?<br />

Potem ko se <strong>je</strong> šla vlada z ministrico za<br />

kulturo poklonit na Čebine, k<strong>je</strong>r so 1937<br />

ustanovili Komunistično partijo Sloveni<strong>je</strong><br />

in <strong>je</strong> ukinila muzej osamosvojitve<br />

Sloveni<strong>je</strong>, <strong>je</strong> postalo jasno, da se vrača<br />

paradigma, ki temelji na konceptu sovražnika.<br />

Zato smo že kdaj plačali ceno.<br />

Upal sem, da smo se od takšnega vladanja<br />

poslovili 25. junija leta 1991. Ne govorim<br />

zgolj o ekscesnih zadevah, ampak<br />

o politiki, ki se hrani z revolucionarnimi<br />

idejami. Ne mislim samo na tistega<br />

poslanca, ki slavi jugoslovanske praznike<br />

z rdečo zastavo. Nam se <strong>je</strong> zgodil<br />

premik, ki ga simbolizira tudi pljuvan<strong>je</strong><br />

po častni gardi na največji slovenski državni<br />

praznik predlanskim. Norču<strong>je</strong>jo<br />

se iz temelja, ki smo ga skupaj postavili.<br />

Vse bolj me skrbi odnos do gospodarstva.<br />

Čedal<strong>je</strong> več pod<strong>je</strong>tnikov mi razlaga,<br />

da <strong>je</strong> poslovno okol<strong>je</strong> v Sloveniji vse<br />

slabše. Veliko bolj so jim naklon<strong>je</strong>ni na<br />

Koroškem oziroma v Avstriji, v Furlaniji<br />

oziroma v Italiji, zadn<strong>je</strong> čase tudi na Hrvaškem.<br />

Če pod<strong>je</strong>tnik ne vidi Sloveni<strong>je</strong><br />

kot najboljše lokaci<strong>je</strong> za svo<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>,<br />

potem <strong>je</strong> nekaj hudo narobe.<br />

Nekateri se z vami ne strinjajo<br />

in trdijo, da vlada dela dobro,<br />

ker <strong>je</strong> obljubila številne ukrepe<br />

v korist državljanov.<br />

Obljube niso kriterij. Poglejmo kazalce,<br />

razpoložen<strong>je</strong> ljudi in številne stavke.

INTERVJU<br />

23<br />

Zdaj minevata dve leti te vlade in še<br />

zmeraj študirajo, analizirajo, pripravljajo<br />

strategi<strong>je</strong>. Grenko se nasmehnem,<br />

ko slišim, da bodo začele stvari pri<strong>je</strong>mati<br />

leta 2025 ali 2026. Nekaj časa sem<br />

govoril, da gremo nazaj in navzdol. Zdaj<br />

imam vtis, da se vse bolj medsebojno<br />

napeti ustavljamo. Ne samo zato, ker<br />

nas prehitevajo baltske države, kot so<br />

Litva, Latvija in Estonija. Vsakemu želim,<br />

da gre naprej. Tudi Hrvaška <strong>je</strong> v<br />

času Plenkovića na gospodarskem področju<br />

naredila korake naprej. Mi smo<br />

od omen<strong>je</strong>nih držav imeli najboljše izhodišče,<br />

ampak smo zdaj v dinamiki<br />

zelo padli. Gre za posledico napačnega<br />

razumevanja in delovanja politike, ki ji<br />

skupni cilji niso več glavna prioriteta,<br />

ampak <strong>je</strong> glavna prioriteta delitev na<br />

naše in vaše. Kadar uveljavljamo »naše«<br />

– zadiši po mafiji.<br />

Ko govorite o naših in vaših, kritiki<br />

Svobodi, SD in Levici očitajo,<br />

da so s pomočjo Goloba prvič od<br />

osamosvojitve izvedli politične<br />

čistke v Policiji, na RTV in v drugih<br />

državnih institucijah<br />

ter v državnih pod<strong>je</strong>tjih.<br />

Če <strong>je</strong> to, kar dela ta vlada, če so vse te<br />

menjave prave, poštene in odrešujoče,<br />

potem zaploskajmo tej metodi in se ne<br />

čudimo, če jo bo za Golobovo uporabila<br />

naslednja vlada. Če so čistke pravi vzorec,<br />

če <strong>je</strong> to model, potem nehajmo moralizirati<br />

in bo pač tako kot v Ameriki:<br />

enkrat eni, drugič drugi.<br />

Ampak v Ameriki se profesionalni<br />

državni uradniki in policisti<br />

ne menjajo. Z novo izvol<strong>je</strong>nim<br />

predsednikom se menjajo zgolj<br />

politično imenovani uradniki kot<br />

predstavniki ljudstva. Nikomur<br />

na Zahodu še ni prišlo na pamet,<br />

da bi menjal poklicno imenovane<br />

uradnike ali celo novinar<strong>je</strong> na javni<br />

televiziji. To bi pomenilo konec<br />

demokraci<strong>je</strong>. Golobova vlada to<br />

imenu<strong>je</strong> »depolitizacija«.<br />

Beseda »depolitizacija« <strong>je</strong> pri nas popolnoma<br />

sprevržena, velja samo za ene.<br />

Kriterij »naših« depolitizacijo onemo-<br />

Če pod<strong>je</strong>tnik ne vidi<br />

Sloveni<strong>je</strong> kot najboljše<br />

lokaci<strong>je</strong> za svo<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>,<br />

potem <strong>je</strong> nekaj hudo narobe.<br />

goča, četudi jo prepustiš civilni družbi.<br />

Zaradi mene so lahko na RTV samo<br />

levi ali samo desni, ampak naj delajo<br />

nacionalno televizijo. Mene ne zanima,<br />

čigava <strong>je</strong>, ampak kakšna <strong>je</strong>. Če pa<br />

že mora biti »naša«, potem se da rešiti<br />

zadevo z drugim programom, pa bodo<br />

ljud<strong>je</strong> videli pluralnost oziroma razliko.<br />

Vse več ljudi mi pravi, da TV Sloveni<strong>je</strong><br />

ne gledajo več. <strong>Zakaj</strong> potem plaču<strong>je</strong>mo<br />

javno TV?<br />

Nekateri so mnenja, da nas<br />

to vrača v čase pred letom 1991,<br />

ker dejansko od osamosvojitve<br />

nobena vlada ni posegala po strokovnih<br />

kadrih ali po menjavanju<br />

urednikov, novinar<strong>je</strong>v ter profesionalnih<br />

policistov?<br />

Tako globoko v času demokraci<strong>je</strong> ni še<br />

nihče čistil. Izgleda, da tudi nekateri<br />

»naši« niso več dovolj naši. Predvsem<br />

moraš zadeti pravilno smer, moraš biti<br />

»ta pravi«, če ne, te hitro odnese. Nemoralno<br />

<strong>je</strong>, da nekdo napredu<strong>je</strong> zato, ker se<br />

<strong>je</strong> priključil pravi strani in ne zato, ker<br />

bi bil dober. Doživel sem osamosvojitev,<br />

čas pred njo in po n<strong>je</strong>j. Trdim, da<br />

po koncu totalitarizma po letu 1990<br />

tako nizko še nismo bili. Uveljavlja se<br />

koncept sovražnika. Poslušamo terminologijo<br />

iz časa druge svetovne vojne<br />

in revoluci<strong>je</strong>. Doživel sem, da so name<br />

mlade trojke kričale, da sem fašist! Tukaj,<br />

sredi Ljubljane. V odgovor sem jih<br />

povabil na dva deci ali na kavo, saj sem<br />

kar miroljuben Dolen<strong>je</strong>c. Zavrnili so<br />

mo<strong>je</strong> povabilo in mi dejali: Mi se s fašisti<br />

ne pogovarjamo. Moj oče <strong>je</strong> videl fašiste,<br />

ker <strong>je</strong> preživel dve italijanski taborišči.<br />

Ti, ki kričijo, pa v živl<strong>je</strong>nju še niso<br />

srečali fašista in govorijo tako, kot da so<br />

bili udeleženci druge svetovne vojne in<br />

revoluci<strong>je</strong>. V šolah skušam razlagati, da<br />

leta 1945 Slovencev nihče ni spraševal,<br />

ali so za Jugoslavijo, enopartijski sistem<br />

in revolucijo. Ni bilo plebiscitov kot za<br />

osamosvojitev, za vstop v Evropsko zvezo<br />

(EZ) in za NATO. V EZ <strong>je</strong> ideja Evrope<br />

spravila večne sovražnike Nemce in<br />

Francoze. Pri nas ta ideja ne delu<strong>je</strong>. Pri<br />

nas v Ljubljani nočejo pokopati niti lju-<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

24 INTERVJU<br />

di, ki so jih brez sodne obravnave pobili<br />

po drugi svetovni vojni. Stari vzorci in<br />

strukture so zlasti v podsistemih tako<br />

močni, da se celo tisti, ki načeloma nasprotu<strong>je</strong>jo<br />

starim vzorcem, na koncu<br />

pod pritiski in mamljivimi ponudbami<br />

ra<strong>je</strong> odločijo za kolaboracijo, kakor da<br />

bi se borili za novo.<br />

Podporniki vlade hvalijo čiščen<strong>je</strong><br />

»janšistov«, domnevamo<br />

lahko, da bodo nasprotovali, če bo<br />

naslednja vlada izvajala čiščen<strong>je</strong><br />

»golobistov«. V ospred<strong>je</strong> vlada<br />

postavlja tudi vprašanja o uporabi<br />

konopl<strong>je</strong>, o evtanaziji in o splavu.<br />

Vaše mnen<strong>je</strong>?<br />

Rekel bi, da ta oblast pel<strong>je</strong> zadeve izrazito<br />

v skladu z nekim levo utemel<strong>je</strong>nim<br />

ideološkim glavnim tokom, ki mu niso<br />

tuji komunistični pri<strong>je</strong>mi. Nekoč so<br />

stranke tekmovale z obljubami boljšega<br />

živl<strong>je</strong>nja, blagin<strong>je</strong>. Danes <strong>je</strong> na vrhu<br />

leve programske ponudbe sladka smrt<br />

in poljuben odnos do spočetega živl<strong>je</strong>nja.<br />

Obo<strong>je</strong> <strong>je</strong> v nasprotju s sedanjo<br />

Evropsko listino o temeljnih pravicah,<br />

k<strong>je</strong>r prvi člen govori o nedotakljivosti<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

človekovega dostojanstva, drugi pa o<br />

pravici do živl<strong>je</strong>nja. Problem Evrope in<br />

Sloveni<strong>je</strong> <strong>je</strong>, da se ne moremo dogovoriti,<br />

kaj pomeni živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> oziroma kdo<br />

in od kdaj <strong>je</strong> človek. Odnos do živl<strong>je</strong>nja<br />

<strong>je</strong> v imenu svobode vse bolj površen in<br />

neznanstven. Lani se <strong>je</strong> rodil otrok pri<br />

petih mesecih, pa <strong>je</strong> preživel. Če se ne<br />

bi rodil, še ne bi bil človek? Od kdaj pa<br />

govorimo o človeku? Mi se tega ne moremo<br />

dogovoriti. Ali si človek, ko si na<br />

pol zunaj, ali si šele potem, ko si čisto<br />

zunaj? Si zgolj skupek celic, dokler te<br />

ne zagledajo, ko prideš na svet? Težko<br />

<strong>je</strong>ml<strong>je</strong>m to sprenevedan<strong>je</strong> v tako znanstveno<br />

oblikovanem svetu, da ideologi<br />

Nekoč so stranke tekmovale<br />

z obljubami boljšega živl<strong>je</strong>nja,<br />

blagin<strong>je</strong>. Danes <strong>je</strong> na vrhu<br />

leve programske ponudbe<br />

sladka smrt in poljuben odnos<br />

do spočetega živl<strong>je</strong>nja.<br />

nočejo videti celote. Nočejo se ustaviti<br />

ob vprašanju, od kdaj gre za človeka<br />

oziroma za človeško bit<strong>je</strong>. Ne gre samo<br />

za to, kdaj slišiš bit<strong>je</strong> otrokovega srca,<br />

kaj vidiš na ultrazvoku in tako naprej.<br />

Težko mi <strong>je</strong> to razumeti, kot mi <strong>je</strong> težko<br />

razumeti geslo o avtonomiji telesa oziroma<br />

kampanjo »My body«. (Kampanjo<br />

»My body« ali v prevodu »Mo<strong>je</strong> telo«<br />

vodi politična aktivistka Nika Kovač, ki<br />

se zavzema za pravico do splava (opomba<br />

ur.)). Ko gre za eno telo, <strong>je</strong> enostavno,<br />

ampak ko <strong>je</strong> v nekem telesu še eno<br />

drugo telo ali celo več teles, se <strong>je</strong> treba<br />

vprašati, ali ima tisto drugo telo, ki že<br />

čuti, sliši, se v maternici orientira in pozicionira,<br />

posluša oziroma sliši vse, kar<br />

se zunaj dogaja, kakšne pravice? Ali ima<br />

kdo pravico reči: Dokler ga ne vidimo, ni<br />

človek. Nisem še srečal biologa, kemika,<br />

filozofa ali teologa, ki bi upal postaviti<br />

po spočetju časovno mejo med človekom<br />

in »šenečlovekom«. Zame <strong>je</strong> to<br />

neznanstveno in neetično. Ne govorim<br />

o tem, koliko <strong>je</strong> ali bo Slovencev oziroma<br />

Evropejcev, ampak o temeljnem odnosu<br />

do človeškega živl<strong>je</strong>nja.

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

X @BOJANPOZAR<br />

AKTUALNO<br />

Presenetljiv molk vrha<br />

države ob NASILJU nad<br />

vidnimi politiki opozici<strong>je</strong><br />

Molk predsednice države in predsednika vlade ob napadu na Petra Gregorčiča, nosilca<br />

liste <strong>SLS</strong> na evropskih volitvah, <strong>je</strong> presenetljiv. <strong>Zakaj</strong> napada nista obsodila predsednica<br />

Pirc Musar<strong>je</strong>va in premier Golob? Na novomeški policijski upravi so povedali, da so bili<br />

17. maja 2024 nekaj po 22. uri obveščeni o kršitvi javnega reda in miru na javni prireditvi<br />

v Metliki. 20-letnik <strong>je</strong> udaril moškega, nato pa <strong>je</strong> v bližini prevračal zabojnike za smeti.<br />

25<br />

Šlo <strong>je</strong> za javno prireditev Vinska<br />

vigred, napadeni moški pa <strong>je</strong> bil<br />

Peter Gregorčič, nosilec liste <strong>SLS</strong><br />

na letošnjih volitvah v Evropski<br />

parlament. Kot <strong>je</strong> naknadno povedal<br />

Gregorčič, se <strong>je</strong> napad zgodil »iz nič« in<br />

se napadalca predhodno sploh ni dotaknil.<br />

Okoli 22. ure se <strong>je</strong> namreč vračal<br />

s prireditve s sokandidatko Nino Strah<br />

in kolegico, ki mu pomaga pri kampanji.<br />

LE PLAČILNI NALOG<br />

Peter Gregorčič <strong>je</strong> še dodal, da sploh ni<br />

»registriral«, kaj se dogaja, občutil <strong>je</strong><br />

zgolj bolečino na obrazu, drugega pa se<br />

ni zavedal. Povedal <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gova kolegica<br />

začela vpiti, s tem pa povzročila<br />

nekakšno eskalacijo dogodka. Napad<br />

sta namreč videli še dve priči, Gregorčiču<br />

pa sta svetovali, naj pokliče policijo.<br />

Skupina od petih do sedmih moških,<br />

po Gregorčičevih besedah <strong>je</strong> šlo za Rome,<br />

<strong>je</strong> nadal<strong>je</strong>vala pot proti prizorišču, zato<br />

se <strong>je</strong> vseeno odločil, da bo poklical policijo,<br />

saj ni želel, da bi se še komu kaj zgodilo.<br />

Policija <strong>je</strong> nato res prišla in napadalca<br />

pri<strong>je</strong>la. Gregorčič ni vložil kazenske<br />

ovadbe, zato so zadevo obravnavali kot<br />

Predsednik stranke SDS<br />

Janez Janša <strong>je</strong> zapisal,<br />

da <strong>je</strong> napad vreden obsojanja,<br />

in izrazil upan<strong>je</strong>, da bo<br />

ukrepan<strong>je</strong> polici<strong>je</strong> tako<br />

temeljito kot v primeru<br />

Nike Kovač, in ne takšno,<br />

kot <strong>je</strong> bilo v primeru napada<br />

na Branka Grimsa.<br />

prekršek. Zaradi storitve prekrška z elementi<br />

nasilja in neupoštevanja zakonitega<br />

ukrepa oziroma odredbe so napadalcu<br />

izdali plačilni nalog v višini 438,15<br />

evrov. Kot <strong>je</strong> še dodal Gregorčič, <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gov<br />

trenutni fokus volilna kampanja.<br />

Napad so pričakovano obsodili v<br />

stranki <strong>SLS</strong>. Zapisali so, da napad najstrož<strong>je</strong><br />

obsojajo, prav tako pa so se policiji<br />

zahvalili za hitro in korektno ukrepan<strong>je</strong><br />

ter dodali, da Gregorčič in ostali<br />

kandidati že aktivno nadalju<strong>je</strong>jo s kampanjo.<br />

Napad <strong>je</strong> obsodilo več politikov.<br />

Predsednik stranke SDS Janez Janša <strong>je</strong><br />

zapisal, da <strong>je</strong> napad vreden obsojanja in<br />

izrazil upan<strong>je</strong>, da bo ukrepan<strong>je</strong> polici<strong>je</strong><br />

tako temeljito kot v primeru Nike Kovač,<br />

in ne takšno, kot <strong>je</strong> bilo v primeru napada<br />

na Branka Grimsa.<br />

Prav tako sta napad obsodila nosilca<br />

liste SD in Zeleni Sloveni<strong>je</strong>, Matjaž<br />

Nemec in Klemen Grošelj. Predsednik<br />

stranke NSi in nosilec n<strong>je</strong>ne liste na<br />

evropskih volitvah Matej Tonin <strong>je</strong> zapisal,<br />

da napad na Gregorčiča ostro obsoja<br />

in da nasil<strong>je</strong> nima mesta v naši družbi,<br />

Gregorčiču pa <strong>je</strong> zaželel uspešno nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />

volilne kampan<strong>je</strong>.<br />

O napadu na na Petra Gregorčiča (44)<br />

so<br />

so mediji molčali.<br />

MOLK PREDSEDNICE<br />

IN PREMIERJA<br />

Napadalec naj bi bil sicer vin<strong>je</strong>n, Bojan<br />

Požar pa <strong>je</strong> na svo<strong>je</strong>m portalu zapisal,<br />

da ni bil vin<strong>je</strong>n in da <strong>je</strong> sedem moških<br />

Gregorčiča pričakalo pred službenim<br />

avtomobilom Slovenske ljudske stranke,<br />

Romi pa naj bi prišli iz Semiča.<br />

Napada sicer niso obsodili predsednica<br />

republike Nataša Pirc Musar,<br />

predsednica državnega zbora Urška<br />

Klakočar Zupančič in predsednik vlade<br />

Robert Golob. Ko <strong>je</strong> bila oktobra 2022<br />

fizično napadena Nika Kovač, <strong>je</strong> predsednica<br />

republike zapisala, da si take Sloveni<strong>je</strong><br />

ne želi, in Kovačevi zaželela, naj<br />

nastopa »pogumno naprej«. Takrat so<br />

napad in vsakršno nasil<strong>je</strong> obsodili tudi v<br />

strankah Levica in Vesna, prav tako tudi<br />

ministrica za kulturo Asta Vrečko, predsednik<br />

vlade Robert Golob, ljubljanski<br />

župan Zoran Janković, predsednik republike<br />

Borut Pahor in takratni kandidat<br />

za predsednika republike Anže Logar.<br />

Novica o napadu na Gregorčiča v<br />

osrednjih medijih sicer ni imela takšne<br />

odmevnosti, kot jo <strong>je</strong> imela novica v primeru<br />

napada na Kovačevo. Znašla se <strong>je</strong><br />

sicer na portalih mainstream medi<strong>je</strong>v, a<br />

še zdaleč ni bila deležna takšne pozornosti<br />

kot v primeru Kovačeve, čeprav<br />

gre za nosilca liste stranke <strong>SLS</strong> na volitvah<br />

v evropski parlament. Ob tem<br />

lahko še spomnimo, da <strong>je</strong> bil napadalec<br />

na Niko Kovač na koncu obso<strong>je</strong>n na pet<br />

mesecev pogojne zaporne kazni. <br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

26<br />

AKTUALNO<br />

Če bi v Sloveniji veljali vsaj<br />

približni standardi politične<br />

kulture kot na Zahodu, bi bila<br />

po vsem skupaj Stojmenova<br />

Duh že bivša ministrica.<br />

NENAD GLÜCKS<br />

FOTOMONTAŽA<br />

CITRUS<br />

Za izposojo 10.000<br />

računalnikov v mesecu dni<br />

prispelo zgolj 910 VLOG<br />

Javni razpis za nabavo 13.000 prenosnih računalnikov, za katerega se <strong>je</strong> ministrica<br />

Stojmenova Duh na vrat na nos odločila lansko polet<strong>je</strong>, <strong>je</strong> pod sumom korupci<strong>je</strong>.<br />

Poleg tega se <strong>je</strong> izkazalo, da za te računalnike pri prebivalstvu ni praktično<br />

nobenega interesa. Čemu <strong>je</strong> bilo torej porabl<strong>je</strong>nih 6,5 milijona evrov?<br />

J<br />

avni štipendijski, razvojni, invalidski in<br />

preživninski sklad (Sklad) <strong>je</strong> 12. aprila<br />

2024 objavil javni poziv za dodelitev razvpitih<br />

»ministričinih« računalnikov. Na<br />

voljo jih <strong>je</strong> bilo še 10.000, saj so jih skoraj 3.000<br />

že razdelili srednjim šolam in državnim zavodom,<br />

39 pa so jih pred tem pre<strong>je</strong>le občine, prizadete<br />

v poplavah. Vloge za brezplačno izposojo se<br />

sicer lahko oddajo do 22. junija 2024.<br />

IZREDNO MAJHNO POVPRAŠEVANJE<br />

Ker gre za oddajan<strong>je</strong> vlog po načelu »kdor prej<br />

pride, prej mel<strong>je</strong>«, so nekateri pričakovali precejšen<br />

naval zainteresiranih, ki lahko vlogo oddajo<br />

po pošti ali neposredno v prostorih Sklada. Toda<br />

izkazalo se <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> bil nakup teh računalnikov<br />

strel v prazno tudi z vidika interesa zan<strong>je</strong> pri ciljni<br />

skupini. Čeprav gre za brezplačen na<strong>je</strong>m za dve<br />

leti (dejansko pa za darilo, saj se lahko to obdob<strong>je</strong><br />

na predlog upravičenca podaljša in na koncu<br />

prenosnik preide v n<strong>je</strong>govo last, ko knjigovodska<br />

vrednost pade na nič), <strong>je</strong> do zdaj na Sklad prispelo<br />

zgolj 910 vlog. Od tega jih <strong>je</strong> bilo, kot so pojasnili<br />

za Domovino, pozitivno rešenih 464. Na Skladu<br />

so pojasnili, da se kljub enostavni vlogi še vedno<br />

zgodi, da dobivajo nepopolne, na primer da jim<br />

manjka podpis. Uporabniki bodo sicer računalnike<br />

pre<strong>je</strong>li od Ministrstva za digitalno preobrazbo.<br />

Za zdaj jih torej velika večina ostaja v skladišču<br />

v Logatcu. Do prenosnikov <strong>je</strong> upravičen tisti, ki<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

Komentar<br />

AKTUALNO<br />

27<br />

Še<br />

nerazdel<strong>je</strong>nih<br />

9.536<br />

Razdelitev 13 tisoč računalnikov<br />

(stan<strong>je</strong> 23. maja)<br />

Obstaja sum, da <strong>je</strong> bil razpis<br />

vnaprej prire<strong>je</strong>n za štiri<br />

dobavitel<strong>je</strong>. Vsako pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong><br />

– Lancom, Unistar, Gambit<br />

Trade in Acord-92 – <strong>je</strong><br />

dobavilo 3.250 računalnikov,<br />

skupaj so jih dobavili 13 tisoč.<br />

Staršem z nizkimi<br />

dohodki in<br />

šoloobveznimi<br />

otroki<br />

464<br />

izpolnju<strong>je</strong> dva pogoja: da <strong>je</strong> upravičenec<br />

do otroškega dodatka, uvrščen v prvi<br />

dohodkovni razred, in da ima vsaj enega<br />

otroka, ki <strong>je</strong> vključen v osnovnošolsko<br />

izobraževan<strong>je</strong>. To so torej socialno šibki<br />

z osnovnošolskim otrokom oziroma otroki.<br />

Očitno pa so šli na ministrstvu lani<br />

v razpis, ne da bi naredili oceno, kakšne<br />

so sploh potrebe.<br />

Očitno pa so šli na<br />

ministrstvu lani v razpis,<br />

ne da bi naredili oceno,<br />

kakšne so sploh potrebe.<br />

Srednjim šolam<br />

in državnim<br />

zavodom<br />

2.961<br />

Občinam<br />

prizadetim v<br />

poplavah<br />

39<br />

SUM KORUPCIJE PRI RAZPISU<br />

Obstaja sum, da <strong>je</strong> bil razpis vnaprej<br />

prire<strong>je</strong>n za štiri dobavitel<strong>je</strong>. Vsako<br />

pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> – Lancom, Unistar, Gambit<br />

Trade in Acord-92 – <strong>je</strong> dobavilo 3.250<br />

računalnikov, skupaj so jih dobavili 13<br />

tisoč. Agencija za varstvo konkurence<br />

(AVK) <strong>je</strong> pred mesecem dni na podlagi<br />

odredbe okrožnega sodišča v Ljubljani<br />

izvedla preiskave na sedežih teh pod<strong>je</strong>tij,<br />

v katerih so odgovorni utemel<strong>je</strong>no<br />

osuml<strong>je</strong>ni, da so sklenili prepovedan<br />

ome<strong>je</strong>valni sporazum. Z drugimi<br />

besedami – osuml<strong>je</strong>ni so, da so si »razdelili<br />

razpis« na način, da <strong>je</strong> vsak dobil<br />

enega od štirih sklopov. Spomnimo<br />

se: na ministrstvu so v razpisni dokumentaciji<br />

presenetljivo zapisali, da so<br />

»naročnikova zagotovl<strong>je</strong>na sredstva v<br />

višini 500 evrov z DDV za kos opreme<br />

za posamezen sklop«. Ponudniki so se<br />

temu seveda prilagodili, tako da so se<br />

na koncu pogodbene cene pri posameznih<br />

sklopih gibale od 495 evrov do<br />

499,59 evra za en prenosnik. Šlo naj bi<br />

za dogovarjan<strong>je</strong> o cenah. Skupaj <strong>je</strong> ministrstvo<br />

plačalo 6,5 milijona evrov za<br />

vseh 13 tisoč računalnikov.<br />

»TUJKA,<br />

MIGRANTKA, ČEFURKA«<br />

Postopek v zvezi z nabavo te opreme<br />

vodi tudi Komisija za preprečevan<strong>je</strong><br />

korupci<strong>je</strong>, preverja morebitno kršen<strong>je</strong><br />

Zakona o integriteti in preprečevanju<br />

korupci<strong>je</strong>. Zaradi razpisa <strong>je</strong> stranka<br />

SDS zoper Emilijo Stojmenovo Duh vložila<br />

interpelacijo, ki jo <strong>je</strong> slednja marca<br />

v državnem zboru prestala. Za n<strong>je</strong>no<br />

odslovitev <strong>je</strong> glasovalo 31 poslancev, 42<br />

jih <strong>je</strong> bilo proti.<br />

Pri SDS so ji očitali nevestno, neodgovorno<br />

in negospodarno delo, zavajan<strong>je</strong><br />

javnosti, neuresničen<strong>je</strong> obljub in<br />

opustitev dolžnega ravnanja. Sama <strong>je</strong><br />

seveda prepričana, da <strong>je</strong> s svojo ekipo<br />

vseskozi delala vestno. Ob tem <strong>je</strong> skušala<br />

preusmeriti pozornost od svojih spornih<br />

ravnanj nase osebno. Po n<strong>je</strong>nem <strong>je</strong> za<br />

SDS moteča, ker <strong>je</strong> »ženska, tujka, migrantka<br />

in čefurka«.<br />

Če bi v Sloveniji veljali vsaj približno<br />

takšni standardi politične kulture<br />

kot na Zahodu, bi bila Stojmenova<br />

Duh po vsem skupaj že bivša ministrica.<br />

Glede na zelo majhen interes<br />

za računalnike se <strong>je</strong> izkazalo, da <strong>je</strong><br />

»pogrnila« tudi pri zatr<strong>je</strong>vanem namenu<br />

nabave – povečanju digitalne<br />

vključenosti prebivalstva. <br />

KOMENTAR BRALCA<br />

Popolnoma jasno <strong>je</strong>, da ministrica nima<br />

pojma o računalniški pismenosti.<br />

Danes so tri podpodročja, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> znan<strong>je</strong><br />

računalništva nujno potrebno. Kmalu<br />

bo računalniško nepismen državljan<br />

ostal brez denarja, brez zdravl<strong>je</strong>nja in<br />

brez upravnih opravil. Prva naloga ministrstva<br />

<strong>je</strong> torej opismen<strong>je</strong>van<strong>je</strong> skoraj<br />

polovice prebivalstva.<br />

Za to bi bilo treba organizirati teča<strong>je</strong>,<br />

na katerih bi opismen<strong>je</strong>vali državljane.<br />

Neumnost pa <strong>je</strong> posojan<strong>je</strong> računalnikov.<br />

Računalnik <strong>je</strong> osebni pripomoček,<br />

skoraj tak kot spodnjice. Ali bi si želeli<br />

izposoditi spodn<strong>je</strong> gate? Ver<strong>je</strong>tno ne.<br />

Tako <strong>je</strong> tudi posojan<strong>je</strong> računalnika nepredstavljivo.<br />

Računalnik <strong>je</strong> lahko v javni<br />

uporabi, kot učni pripomoček, nikakor<br />

pa ne za posojan<strong>je</strong>.<br />

Pri knjigi to gre, pri računalniku<br />

pa nikakor.<br />

APMMB2<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

28<br />

INTERVJU<br />

Matej Tonin (40), predsednik stranke Nova<br />

Slovenija in nosilec n<strong>je</strong>ne kandidatne liste za<br />

volitve poslancev v Evropski parlament.<br />

MATEJ TONIN, PREDSEDNIK NSI<br />

Evropska unija ni samoumevna;<br />

z evropskimi temami se moramo<br />

INTENZIVNO UKVARJATI<br />

Nisem edini predsednik stranke, ki <strong>je</strong> nosilec liste. – Ministri NSi znamo pripeljati od ide<strong>je</strong> do konkretnih<br />

pro<strong>je</strong>ktov. – Želimo bolj povezati evropsko in slovensko ekipo. – Če želiš v Evropskem parlamentu kaj doseči,<br />

potrebu<strong>je</strong>š zaveznike. – Treba <strong>je</strong> dati jasno sporočilo, da se v Evropo lahko pride samo legalno. – Dodano<br />

vrednost da<strong>je</strong>jo krepitev notran<strong>je</strong>ga trga, inovaci<strong>je</strong> ter raziskave in razvoj. – Intenzivno bi delal na tem,<br />

da v Evropi zagotovimo mir.<br />

PETER MERŠE<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

INTERVJU<br />

29<br />

Kljub temu da ste predsednik<br />

stranke, se podajate na Evropske<br />

volitve. Kako načrtu<strong>je</strong>te uskla<strong>je</strong>vati<br />

voden<strong>je</strong> stranke z dolžnostmi<br />

evropskega poslanca?<br />

Glede tega <strong>je</strong> Nova Slovenija letos kar v<br />

trendu. Še zdaleč nisem edini predsednik<br />

stranke, ki <strong>je</strong> nosilec liste. Na Hrvaškem<br />

in v Italiji <strong>je</strong> nosilec liste predsednik<br />

vlade.<br />

Zaradi vojne v Evropi in silovite<br />

ekonomske tekme med ZDA in Kitajsko<br />

se mi zdi trenutno obdob<strong>je</strong> primerljivo s<br />

tistim po padcu Berlinskega zidu. Zaradi<br />

številnih izzivov in še nejasnih smeri<br />

so to zahtevni časi in zato tudi politične<br />

stranke sestavljajo liste tako, da ponujajo<br />

najboljše kandidate. Tudi Nova Slovenija<br />

<strong>je</strong> listo sestavljala tako.<br />

Sam ne bi bil ne prvi in tudi ne zadnji<br />

predsednik stranke, ki bi bil hkrati tudi<br />

evropski poslanec. Pred mano so bili že<br />

Ljudmila Novak, Borut Pahor in Tanja<br />

Fajon. Tako da ne bom neka novost. Če<br />

bom izvol<strong>je</strong>n za evropskega poslanca,<br />

nameravam letos oktobra tudi ponovno<br />

kandidirati za predsednika stranke.<br />

Kaj pa, če ne boste izvol<strong>je</strong>ni?<br />

V tem primeru bodo članice in člani<br />

Nove Sloveni<strong>je</strong> odločili, kako naprej.<br />

Oktobra 2024 imamo kongres. Do takrat<br />

<strong>je</strong> ravno dovolj časa, da trezno premislimo<br />

in sprejmemo pravo odločitev.<br />

Ko se ljud<strong>je</strong> odločajo na volitvah, <strong>je</strong><br />

po svo<strong>je</strong> še pomembnejše od obljub<br />

to, kar <strong>je</strong> nekdo že naredil – kot<br />

dokaz, da lahko podobno politiko<br />

vodi tudi v prihodn<strong>je</strong>. Kaj bi izpostavili<br />

kot svoj največji<br />

politični dosežek?<br />

Težko izberem enega samega. Morda to,<br />

da sem sopodpisnik zakona, ki <strong>je</strong> uvedel<br />

normirane samostojne pod<strong>je</strong>tnike. To <strong>je</strong><br />

bilo v slovenskem prostoru spre<strong>je</strong>to kot<br />

zelo dobra, davčno zanimiva rešitev,<br />

ki <strong>je</strong> zmanjšala delo na črno in kakšne<br />

druge, manj žel<strong>je</strong>ne davčne optimizaci<strong>je</strong>.<br />

To <strong>je</strong> zmagovalna kombinacija tako<br />

za davčno blagajno kot za posameznike,<br />

ki opravljajo različne storitve.<br />

Ministri Nove Sloveni<strong>je</strong> smo v prejšnji<br />

vladi dokazali, da znamo pripeljati<br />

od ide<strong>je</strong> do konkretnih pro<strong>je</strong>ktov. To<br />

nam priznavajo vsi. V tistih dveh letih<br />

smo pokazali, da če se hoče, se lahko<br />

spel<strong>je</strong> pro<strong>je</strong>kte, ki služijo ljudem, za kar<br />

so drugi potrebovali desetletja in za<br />

različne študi<strong>je</strong> zapravljali milijone.<br />

Vaša aktualna evropska poslanka<br />

Ljudmila Novak <strong>je</strong> pri več odmevnejših<br />

resolucijah glasovala drugače,<br />

kot bi pričakovali glede na<br />

siceršn<strong>je</strong> krščansko-demokratsko<br />

usmeritev stranke. Podpirala <strong>je</strong><br />

razne levičarske resoluci<strong>je</strong> glede<br />

družine, splava, LGBTQ agende,<br />

kritizirala <strong>je</strong> peticijo za spoštovan<strong>je</strong><br />

žrtev komunističnega nasilja.<br />

Kako razumete to razliko med<br />

domačo in evropsko držo vaše<br />

stranke? Bo v nasledn<strong>je</strong>m mandatu<br />

kaj drugače?<br />

Ravno ta izkušnja <strong>je</strong> Novo Slovenijo<br />

vzpodbudila, da želimo bolj povezati<br />

evropsko in slovensko ekipo. Mislim,<br />

da <strong>je</strong> bila napaka, da smo v preteklosti<br />

delovali ločeno in smo se premalo posvetovali,<br />

kako ravnati v takšnih primerih.<br />

Z letošnjo listo bomo to vsekakor<br />

popravili in dosegli, da bo naše delo v<br />

Evropi in doma bolj povezano.<br />

Morda smo kot stranka zapadli<br />

v nek ležeren občutek, da <strong>je</strong> Evropska<br />

unija samoumevna in da se nam z<br />

evropskimi temami ni treba tako intenzivno<br />

ukvarjati, čeprav danes določajo<br />

že 80 % našega zakonodajnega okvirja.<br />

V prihodn<strong>je</strong> bo naše delo bolj povezano<br />

in jasno.<br />

Kaj to pomeni v praksi? Bo vaše<br />

stališče bolj lojalno ali bolj uporniško,<br />

če bo Evropska ljudska<br />

stranka šla v podobno smer, kot <strong>je</strong><br />

šla v tem mandatu?<br />

Če bom izvol<strong>je</strong>n, bom sledil programu<br />

Nove Sloveni<strong>je</strong>. To <strong>je</strong> temelj, zaradi katerega<br />

verjamem, da bodo ljud<strong>je</strong> glasovali<br />

za nas na teh Evropskih volitvah.<br />

Je pa Evropska ljudska stranka največja<br />

politična družina v Evropskem<br />

parlamentu in ima zaradi svo<strong>je</strong> velikosti<br />

tudi svo<strong>je</strong>vrstne izzive. Nekateri<br />

poslanci so zelo liberalno, drugi zelo<br />

konservativno usmer<strong>je</strong>ni in tukaj se<br />

potem išče nek kompromis. Sam bom<br />

zasledoval program NSi in v skladu s<br />

tem tudi glasoval.<br />

V preteklosti smo delovali<br />

ločeno in smo se premalo<br />

posvetovali. S to listo bomo<br />

to popravili, da bo naše delo v<br />

Evropi in doma bolj povezano.<br />

V zadn<strong>je</strong>m mandatu <strong>je</strong> bilo kar<br />

precej napetosti med obema strankama<br />

v opoziciji. Bodo te napetosti<br />

ovira za sodelovan<strong>je</strong> v Evropskem<br />

parlamentu?<br />

Če želiš v Evropskem parlamentu kaj<br />

doseči, potrebu<strong>je</strong>š zaveznike in iskati<br />

jih <strong>je</strong> možno le znotraj iste politične<br />

družine. Tukaj <strong>je</strong> odločitev zelo preprosta.<br />

Želim biti aktiven in slišan, želim<br />

premikati stvari naprej. Še posebej<br />

ker prihajam iz majhne države, <strong>je</strong> povezovan<strong>je</strong><br />

s čim bolj različnimi ljudi<br />

za ustrezno podporo za naše pobude<br />

v Evropskem parlamentu ključno. Saj<br />

veste, odloča večina.<br />

V zadn<strong>je</strong>m mandatu <strong>je</strong> bilo zaznati<br />

napetosti že znotraj slovenske<br />

delegaci<strong>je</strong> poslancev EPP.<br />

Pričaku<strong>je</strong>te, da bo v prihodn<strong>je</strong>m<br />

mandatu drugače?<br />

Pričaku<strong>je</strong>m, da bo drugače. Te stvari so<br />

bile precej nacionalno pogo<strong>je</strong>ne; tako z<br />

ene kot z druge strani ni bilo neke velike<br />

simpati<strong>je</strong> in posledica tega <strong>je</strong> bilo<br />

tudi občasno javno obračunavan<strong>je</strong>.<br />

Letošnjo pomlad so zaznamovali<br />

kmečki protesti. Kako ste jih videli<br />

in kako nameravate na njihove<br />

zahteve odgovarjati kot evropski<br />

poslanec?<br />

Mislim, da se moramo odločiti, ali želimo<br />

biti kontinent, ki <strong>je</strong> sposoben<br />

nahraniti samega sebe, ali ne. Če <strong>je</strong><br />

odgovor da, in mislim, da bi moral biti,<br />

sicer bomo lačni, potem moramo kmetom<br />

pustiti manevrski prostor, da bodo<br />

lahko pridelovali kakovostno hrano in<br />

hkrati preživeli.<br />

Evropski birokrati postavljajo zelo<br />

visoke standarde in zelo intenzivno<br />

prepovedu<strong>je</strong>jo uporabo pesticidov. To<br />

pomeni zelo komplicirano pridelavo,<br />

v manjših količinah in draž<strong>je</strong>. Potem<br />

pa se pojavijo cenejši proizvodi iz Južne<br />

Amerike, Azi<strong>je</strong> in Afrike, k<strong>je</strong>r lahko<br />

uporabljajo kakršnekoli pesticide.<br />

V takšnih okoliščinah evropski kmet<br />

težko preživi.<br />

Če želimo imeti lastno in tudi kakovostno<br />

hrano, jo bo seveda treba<br />

plačati, da bo naš kmet lahko kmetoval.<br />

To <strong>je</strong> mogoče tudi prek ustreznih<br />

subvencij, ki pa morajo biti bistveno<br />

manj zbirokratizirane.<br />

Omejitve škropl<strong>je</strong>nja so pogosto<br />

omen<strong>je</strong>ne kot del zelenega<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

30<br />

INTERVJU<br />

Evropski birokrati zelo<br />

intenzivno prepovedu<strong>je</strong>jo<br />

uporabo pesticidov. To<br />

pomeni zelo komplicirano<br />

pridelavo, v manjših<br />

količinah in draž<strong>je</strong>.<br />

prehoda, ki ga nekatere skupine<br />

zelo zagovarjajo. Kako združiti<br />

proizvodnjo hrane in izvesti<br />

zeleni prehod?<br />

Primer Šri Lanke <strong>je</strong> več kot jasen. Tam si<br />

<strong>je</strong> voditelj države zamislil, da bodo hrano<br />

proizvajali brez pesticidov. V dveh<br />

letih <strong>je</strong> bil narod lačen, voditelja pa so<br />

nagnali, da <strong>je</strong> moral zbežati iz države.<br />

Nekaj pesticidov <strong>je</strong> za zatiran<strong>je</strong> škodljivcev<br />

nujnih in omogoča proizvodnjo<br />

zadostne količine hrane.<br />

Potrebna <strong>je</strong> zmernost in razumnost.<br />

Prav <strong>je</strong>, da Evropa s pesticidi ne pretirava<br />

in <strong>je</strong> razumna pri njihovi uporabi.<br />

Ne nasedajmo pa na parole, da se bo vse<br />

proizvajalo brez pesticidov.<br />

Skupna kmetijska politika<br />

<strong>je</strong> najstarejša skupna politika<br />

Evropske uni<strong>je</strong>. Bi jo bilo treba<br />

reformirati?<br />

Reformirati bi jo bilo treba v smer<br />

zmanjšanja birokraci<strong>je</strong>. Če mora biti danes<br />

kmet vsaj zelo izkušen računovodja,<br />

da izpolni vse obrazce, da dobi subvenci<strong>je</strong>,<br />

potem se ne more ukvarjati s svojo<br />

osnovno dejavnostjo – kmetovan<strong>je</strong>m.<br />

Denar mora hitre<strong>je</strong> priti do kmeta. Z dvigom<br />

standardov pri hrani bo treba dvigovati<br />

tudi subvenci<strong>je</strong>. Manj pesticidov<br />

kot bomo uporabljali, težja bo proizvodnja<br />

in manj hrane bomo proizvedli. Če<br />

želimo, da evropski kmet preživi, potrebu<strong>je</strong>mo<br />

te stvari. Sicer v konkurenci z<br />

afriškim, južno-ameriškim in azijskim<br />

naš kmet ne bo preživel.<br />

Predsednica Evropske komisi<strong>je</strong><br />

Ursula von der Leyen <strong>je</strong> pogosto<br />

deležna kritik kmetov, da preveč<br />

aktivistično izvaja brezglavi<br />

zeleni prehod. Evropska ljudska<br />

stranka (EPP) jo <strong>je</strong> zdaj ponovno<br />

predlagala za glavno kandidatko<br />

in v Novi Sloveniji ste jo <strong>podprl</strong>i.<br />

Verjamete, da <strong>je</strong> lahko drugače?<br />

Vse <strong>je</strong> odvisno od večine v Evropskem<br />

parlamentu in državah članicah. Marsikdo<br />

vidi Evropsko komisijo kot nekakšno<br />

vlado, pa temu ni tako. Evropska<br />

komisija <strong>je</strong> sestavl<strong>je</strong>na zelo proporcionalno.<br />

Čeprav smo imeli predsednico<br />

komisi<strong>je</strong>, <strong>je</strong> bil velik delež komisar<strong>je</strong>v<br />

iz vrst socialistov in liberalcev in posledično<br />

so bile tudi rešitve obarvane v<br />

njihovih barvah.<br />

Na nekaterih področjih se <strong>je</strong> Ursula<br />

von der Leyen izkazala. Ponekod pa<br />

ji <strong>je</strong> spodletelo. Pri zelenem prehodu<br />

<strong>je</strong> preveč stvari prepustila takratnemu<br />

komisarju Franzu Timmermansu.<br />

Z novim komisar<strong>je</strong>m stvari postajajo<br />

bolj razumne.<br />

Na kongresu EPP <strong>je</strong> jasno povedala,<br />

tudi z našim manifestom EPP, da bo<br />

smer drugačna, vsaj kar se tiče zelenega<br />

prehoda. Boljši kot bo rezultat desne<br />

strani na volitvah, laž<strong>je</strong> bo to doseči.<br />

Veliko delegatov ji kljub temu ni<br />

namenilo svo<strong>je</strong> podpore. Kako ocenju<strong>je</strong>te<br />

razmere znotraj Evropske<br />

Desnica se ni poenotila za skupno kandidaturo na volitvah za Evropski parlament.<br />

ljudske stranke? Je možen celo<br />

n<strong>je</strong>n razpad?<br />

Razpada ne bo, se pa soočamo z enakimi<br />

težavami kot vse velike skupine.<br />

Z velikostjo pride raznolikost. Imamo<br />

zelo liberalen del, ki prihaja iz Skandinavi<strong>je</strong>,<br />

in zelo konservativen del, ki<br />

prihaja z vzhoda, kar <strong>je</strong> včasih težko<br />

spraviti na skupni imenovalec. Ampak<br />

do sedajo smo to še vedno razrešili in<br />

tudi v prihodnosti bomo.<br />

Se Nova Slovenija še najde v tej<br />

raznolikosti?<br />

Seveda. Mi bomo tudi v prihodn<strong>je</strong> v<br />

Evropski ljudski stranki. Nekatere aktualne<br />

članice iz Sloveni<strong>je</strong> pa so napovedale<br />

morebiten izstop. Ampak ne gre<br />

pozabiti, da <strong>je</strong> to še vedno najmočnejša<br />

politična skupina.<br />

Evropska unija <strong>je</strong> nedavno doživela<br />

prvi poskus atentata na koga<br />

izmed voditel<strong>je</strong>v povezave v zgodovini.<br />

Govorim o Robertu Ficu<br />

na Slovaškem. Pred dnevi so v<br />

Sloveniji napadli tudi nosilca liste<br />

<strong>SLS</strong> Petra Gregorčiča. Obo<strong>je</strong> <strong>je</strong> doživelo<br />

nekoliko nenavaden odziv,<br />

denimo obsodbo pospreml<strong>je</strong>no z<br />

razlago, da <strong>je</strong> pa bil Fico populist<br />

oz. o napadu Gregorčiča pa niti<br />

niso poročali. Je nasil<strong>je</strong> v Evropi<br />

postalo del političnega boja?<br />

Med našim in slovaškim primerom <strong>je</strong><br />

bistvena razlika. V slovenskem primeru<br />

ni šlo za politično motiviran napad, ampak<br />

za napad pijanih mladostnikov, kar<br />

<strong>je</strong> sicer tudi žalostno. Slovaški napad pa<br />

<strong>je</strong> bil politično motiviran. Ocenju<strong>je</strong>m,<br />

da <strong>je</strong> to predvsem poraz demokraci<strong>je</strong>,<br />

da <strong>je</strong> neka družba tako razdel<strong>je</strong>na, da<br />

ljud<strong>je</strong> ne verjamejo več, da <strong>je</strong> te razlike<br />

možno zgladiti ali urediti na demokratičen<br />

način.<br />

Stvari morajo biti res zelo daleč, da<br />

nekdo vidi uporabo nasilja kot edino<br />

možnost, da se stvari spremenijo. To <strong>je</strong><br />

velik alarm za vsakršno družbo. Še posebej<br />

v tem primeru, ko se <strong>je</strong> izkazalo,<br />

da slovaški atentator ni nek duševni<br />

bolnik, ampak <strong>je</strong> to storil z jasnim političnim<br />

cil<strong>je</strong>m.<br />

V demokraciji so razlike zaželene in<br />

nas bogatijo. Že od malih nog pa <strong>je</strong> treba<br />

z vzgojo v družbi vzpostavljati klimo,<br />

da se te naše razlike brusijo na dialoški<br />

način. V nekaterih točkah se da<br />

živeti tudi z razlikami. Pomembno <strong>je</strong>,<br />

da imamo demokratične instituci<strong>je</strong>, da<br />

šolski sistem, družba in naše družine<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

INTERVJU<br />

31<br />

Matej Tonin (40) <strong>je</strong> politolog, v politiki<br />

aktiven od leta 2001. Začel <strong>je</strong> v podmladku<br />

in na lokalni ravni v domačem Kamniku. Leta<br />

2011 <strong>je</strong> bil izvol<strong>je</strong>n v Državni zbor, voden<strong>je</strong><br />

stranke <strong>je</strong> od Ljudmile Novak prevzel leta<br />

2018. Kratek čas <strong>je</strong> bil predsednik Državnega<br />

zbora. V času zadn<strong>je</strong> vlade Janeza Janše (65)<br />

<strong>je</strong> bil minister za obrambo. Zdaj pa se prvič<br />

podaja tudi na Evropske volitve.<br />

vzgajajo v teh demokratičnih principih<br />

s poudarkom na zavedanju, da nasil<strong>je</strong> ni<br />

nikoli rešitev.<br />

Po ruski agresiji nad Ukrajino se<br />

zdi, da <strong>je</strong> vtis evropske varnosti<br />

načet. Kaj naj Evropska unija naredi<br />

na tem področju?<br />

Če bi me pred nekaj leti vprašali, ali <strong>je</strong><br />

vojna na evropskih tleh mogoča, bi ver<strong>je</strong>tno<br />

rekel, da <strong>je</strong> to nemogoče. Zdelo se<br />

<strong>je</strong> nerealno, da bi se po Balkanskih vojnah<br />

na evropskih tleh še kdo vojskoval.<br />

Putinova agresija <strong>je</strong> dokazala, da <strong>je</strong> tudi<br />

v 21. stoletju to mogoče.<br />

Moj pradedek se <strong>je</strong> boril na soški<br />

fronti, moj dedek v slovenskih gozdovih<br />

v drugi svetovni vojni, moj oče <strong>je</strong> veteran<br />

vojne za Slovenijo, jaz pa kot četrta<br />

generacija upam, da bom prva generacija,<br />

ki me bo vojna vihra zaobšla. Za zagotovitev<br />

dolgoročnega miru pa <strong>je</strong> treba<br />

marsikaj narediti.<br />

Evropa <strong>je</strong> po padcu Berlinskega zidu<br />

in zlomu Sov<strong>je</strong>tske zveze prešla v koncept,<br />

češ da <strong>je</strong> Zahod zmagal in da <strong>je</strong><br />

vsakršno nadaljn<strong>je</strong> vlagan<strong>je</strong> v obrambo<br />

in varnost nesmiselno. Evropa <strong>je</strong> od 90<br />

let do leta 2014 konstantno zniževala izdatke<br />

za obrambo. Nato <strong>je</strong> Rusija zasedla<br />

Krim ter leta 2022 napadla Ukrajino.<br />

Nimajo vsi dobrih namenov in za<br />

zagotavljan<strong>je</strong> trajnega miru <strong>je</strong> potrebno<br />

kredibilno odvračan<strong>je</strong>. Kredibilno<br />

odvračan<strong>je</strong> pa pomeni, da zgradiš take<br />

obrambne sile, da nasprotnik oceni, da<br />

te ne more premagati in te posledično<br />

ne napade. Vlagan<strong>je</strong> v tovrstno odvračan<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> najcenejša naložba za mir in<br />

varnost. Poglejte samo Ukrajino, kakšni<br />

stroški in kakšna tragedija nastane, ko<br />

se enkrat zgodi vojna.<br />

Toda vaši politični konkurenti<br />

oz. nasprotniki v stranki Levica<br />

zagovarjajo, da potrebu<strong>je</strong>mo<br />

izstop iz NATA in demilitarizacijo.<br />

Kako razumete takšno pozicijo v<br />

letu 2024?<br />

Kot politikantsko in v popolnem<br />

nasprotju z realnostjo. Kar trdi Levica,<br />

Evropa počne vse od padca Berlinskega<br />

zidu. V 80 letih smo imeli, tudi Slovenija,<br />

4,5 % BDP-ja, namen<strong>je</strong>nega za<br />

obrambne izdatke. Potem pa smo koristili<br />

mirovno dividendo in te izdatke<br />

zmanjšali na manj kot odstotek.<br />

S tem pa si nismo zagotovili miru.<br />

Prepričan sem, da <strong>je</strong> Putin napadel<br />

Ukrajino, ker <strong>je</strong> ver<strong>je</strong>l, da Zahod ni sposoben<br />

zagotoviti varnosti. Da ni sposoben<br />

reagirati in nima vojaških zmogljivosti,<br />

da bi kaj resnega naredil.<br />

To <strong>je</strong> rezultat politike, ki jo pel<strong>je</strong><br />

Levica. Seveda v svetu obstajajo tudi<br />

države brez vojske. Pobude so bile ob<br />

osamosvojitvi, da bi morala biti tudi<br />

Slovenija takšna država. Ampak v tem<br />

primeru mi nikdar ne bi postali samostojni,<br />

ker svo<strong>je</strong> samostojnosti ne bi imeli<br />

s čim zavarovati, ko nas <strong>je</strong> napadla<br />

Jugoslovanska ljudska armada.<br />

Tudi ni nemogoče, da ne bi kdo<br />

čez 50 ali 100 let dobil kakšnih idej,<br />

da bi si morda priključil Prekmur<strong>je</strong>.<br />

Bomo takrat rekli, dobro, kar imejte<br />

ga, samo da bo mir. Morda malo karikiram,<br />

ampak želim opozoriti na banalnost<br />

njihovih pozicij.<br />

K sreči <strong>je</strong> Slovenija v NATU, ki nam<br />

zagotavlja kolektivno varnost. Brez tega<br />

bi morali v varnost vlagati bistveno več.<br />

Ko Levica govori o izstopu iz NATA, pozablja,<br />

da to s sabo prinese jugoslovanski<br />

koncept vseljudske obrambe, ki pomeni<br />

oboroževan<strong>je</strong> več<strong>je</strong>ga števila ljudi, vojaško<br />

usposabljan<strong>je</strong>, obvezno služen<strong>je</strong> vojaškega<br />

roka za mlade, vojaške va<strong>je</strong> za starejše<br />

in bistveno viš<strong>je</strong> obrambne izdatke.<br />

To pa ni več tako zanimivo.<br />

Tudi ilegalne migraci<strong>je</strong> vplivajo<br />

na našo varnost. Nedavno <strong>je</strong> bil<br />

spre<strong>je</strong>t pakt o migracijah, ki ga <strong>je</strong><br />

močno zagovarjala tudi Evropska<br />

ljudska stranka. Predvideva tudi<br />

solidarnostno razporejan<strong>je</strong> migrantov<br />

po članicah. Kako gledate<br />

na ta pakt?<br />

Ta pakt o migracijah se <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>mal<br />

dolgih osem let. Tukaj se kaže operativna<br />

nesposobnost Evrope. Ta pakt <strong>je</strong><br />

kompromis, ki ima dobre in slabe plati.<br />

Dobre so, da se bodo pospešili azilni<br />

postopki za migrante, ki nimajo resnih<br />

možnosti, da dobijo status begunca in<br />

se jih bo bistveno prej poslalo nazaj.<br />

Dobro <strong>je</strong> tudi, da Itali<strong>je</strong>, Špani<strong>je</strong> in Grči<strong>je</strong>,<br />

ki so na zunanjih meja Evrope, ne<br />

bomo pustili samih.<br />

V slovenskem primeru ni šlo<br />

za politično motiviran napad,<br />

ampak za napad pijanih<br />

mladostnikov, kar <strong>je</strong> sicer<br />

tudi žalostno. Slovaški napad<br />

pa <strong>je</strong> bil politično motiviran.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

32<br />

INTERVJU<br />

Ne smemo nasedati ruski<br />

propagandi. Ta trenutek<br />

Ukrajina in Ukrajinci bi<strong>je</strong>jo<br />

bitko tudi za Evropejce.<br />

Negativna pa <strong>je</strong> prisilna solidarnost.<br />

Kot Evropski poslanec se bom zagotovo<br />

zavzemal, da se ta pakt dodela. Mislim,<br />

da <strong>je</strong> edina rešitev Avstralski model.<br />

Vstop v državo <strong>je</strong> mogoč samo na legalen<br />

način. Kdor pride v državo ilegalno, se ga<br />

vrne tja, od koder <strong>je</strong> prišel. Brez milosti.<br />

Sporočilo trenutne ureditve <strong>je</strong> drugačno.<br />

Nekomu iz Alžiri<strong>je</strong> se še vedno<br />

splača uporabiti tihotapce in ilegalno<br />

priti v Evropo, da potem tukaj s socialnimi<br />

transferji in javnimi stanovanji<br />

zelo lagodno živi. Kljub temu, da <strong>je</strong> prišel<br />

v Evropo ilegalno.<br />

Ni treba vseh migrantov poloviti<br />

po gozdovih. Ko bodo tukaj, nas bodo<br />

tako in tako potrebovali vsaj trikrat; ko<br />

bodo potrebovali socialno podporo, ko<br />

si bodo urejali status in ko bodo iskali<br />

zdravstveno oskrbo. Takrat se lahko<br />

preveri, ali so tukaj legalno ali ilegalno.<br />

Če so ilegalno, jih pošl<strong>je</strong>mo domov. Treba<br />

<strong>je</strong> dati jasno sporočilo, da se v Evropo<br />

lahko pride samo legalno.<br />

Pred tokratnimi evropskimi volitvami<br />

se odpira nekaj dilem. Začniva<br />

kar pri prvi: Se zavzemate za<br />

več ali manj Evrope? Več pristojnosti<br />

evropskim institucijam ali<br />

suverenosti državam članicam?<br />

Evropska unija ne bo nikoli Združene<br />

države Evrope. V tej naši različnosti<br />

bomo živeli še naprej in to nas bogati.<br />

Da bi bili globalni igralec v tekmi z<br />

Ameriko in Kitajsko, pa potrebu<strong>je</strong>mo<br />

na nekaterih področjih tesnejšo povezavo<br />

in hitrejše odločitve. Sem za suverenost,<br />

kar se tiče šolstva in kulturnih<br />

posebnosti. Takšne stvari morajo nujno<br />

ostati v pristojnosti držav članic.<br />

Pri zunanji in varnostni politiki pa<br />

moramo govoriti enoglasno in odločitve<br />

spre<strong>je</strong>mati bistveno hitre<strong>je</strong> ter imeti<br />

moč te odločitve tudi zavarovati. Zato<br />

so potrebne spremembe, če želimo, da<br />

Evropska unija ostane kredibilna sila.<br />

Kdor želi biti danes globalni igralec,<br />

potrebu<strong>je</strong> močno gospodarstvo, enotno<br />

diplomacijo in skupno vojsko, ki lahko<br />

zavaru<strong>je</strong> diplomatske in politične odločitve.<br />

Trenutno EU izpolnju<strong>je</strong> zgolj<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

eno izmed teh treh točk. To <strong>je</strong> relativno<br />

močno gospodarstvo. Na drugih dveh<br />

točkah nas čaka še veliko dela.<br />

Torej ste za skupno zunanjo in<br />

varnostno politiko?<br />

Drži. Krizna žarišča se danes pojavljajo<br />

zelo hitro. Če Evropska unija potrebu<strong>je</strong><br />

mesece, da se zedini o nekem stališču,<br />

se lahko že prej zgodi katastrofa.<br />

Ko <strong>je</strong> nastajala Evropska unija, <strong>je</strong><br />

bil to pro<strong>je</strong>kt skupnega gospodarskega<br />

območja za premog in <strong>je</strong>klo, k<strong>je</strong>r so se<br />

države dogovorile, da <strong>je</strong> boljše, če sodelu<strong>je</strong>jo,<br />

kot da se vojsku<strong>je</strong>jo. Bil pa <strong>je</strong> tudi<br />

predlog za skupno obrambno unijo, kar<br />

sta zavrnili Francija in Nizozemska.<br />

Prav bi bilo, da bi se vrnili h koreninam<br />

in vzpostavili varnostno unijo, ki <strong>je</strong> bila<br />

predvidena že v samem začetku.<br />

Bi morala Evropa v Ukrajino poslati<br />

svo<strong>je</strong> vojake?<br />

Evropska unija <strong>je</strong> dolžna predvsem tehnično,<br />

materialno in denarno pomagati<br />

Pri zunanji in varnostni<br />

politiki bi morala<br />

Evropa biti bolj odločna<br />

in enotna.<br />

Ukrajini, da se lahko brani. Nihče tega<br />

ne more opraviti namesto Ukrajincev.<br />

Dokler bodo imeli moč in pripravl<strong>je</strong>nost,<br />

da se branijo, lahko to bitko dobijo.<br />

Ruska propaganda <strong>je</strong> pri nas zelo<br />

močna. Prepriču<strong>je</strong> nas, da nadaljnjo<br />

podpiran<strong>je</strong> Ukrajine pomeni zgolj podaljševan<strong>je</strong><br />

vojne. Če Ukrajina izgubi, <strong>je</strong><br />

to jasno sporočilo, da <strong>je</strong> tudi v 21. stoletju<br />

me<strong>je</strong> mogoče spreminjati na nasilen<br />

način. Če bo Putinu uspelo v Ukrajini,<br />

zakaj ne bi poskusil tudi v Baltskih državah<br />

in Moldaviji? Ne smemo nasedati<br />

ruski propagandi, ampak se moramo<br />

zavedati, da ta trenutek Ukrajina in<br />

Ukrajinci bi<strong>je</strong>jo bitko tudi za Evropejce.<br />

Demografski izziv <strong>je</strong> velik problem<br />

Evrope. So rešitev migraci<strong>je</strong><br />

ali več družinske politike?<br />

Evropa <strong>je</strong> najstarejša celina in iz tega<br />

izhaja vrsta problemov, ki se bodo v<br />

prihodnosti še stopn<strong>je</strong>vali v pokojninskem,<br />

zdravstvenem in socialnem sistemu.<br />

Problem ni enoznačen in zanj ni

INTERVJU<br />

33<br />

čarobne palice, ampak <strong>je</strong> potrebna serija<br />

ukrepov, ki nas bodo kot narod in<br />

celino okrepili.<br />

Treba <strong>je</strong> okrepiti družinsko politiko<br />

in prinesti več veselja do živl<strong>je</strong>nja, da se<br />

bodo ljud<strong>je</strong> laž<strong>je</strong> in ra<strong>je</strong> odločali za družine.<br />

Mladim <strong>je</strong> treba omogočiti uskla<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />

poklicnega in družinskega živl<strong>je</strong>nja<br />

ter ustrezne plače in stanovanja.<br />

Demografska slika <strong>je</strong> neizprosna in<br />

zaradi starajoče se družbe bomo potrebovali<br />

delovno silo tudi od drugod.<br />

Zato potrebu<strong>je</strong>mo pametno migrantsko<br />

politiko in predvsem privabiti v<br />

Evropo ljudi, ki so nam kulturno blizu<br />

in so pripravl<strong>je</strong>ni delati, ne pa zgolj izkoriščati<br />

naših socialnih sistemov, ki so<br />

že tako v težavah. Kdor se <strong>je</strong> pripravl<strong>je</strong>n<br />

prilagoditi našemu načinu živl<strong>je</strong>nja in<br />

našim običa<strong>je</strong>m, <strong>je</strong> seveda dobrodošel,<br />

da soobliku<strong>je</strong> to družbo.<br />

Kako zagotoviti energetsko neodvisnost<br />

Evrope?<br />

Leva stran stalno pridiga o zelenem<br />

prehodu in obnovljivih virih energi<strong>je</strong>,<br />

pa jim celo njihovi ekonomisti, denimo<br />

dr. Jože Damijan in konkretni podatki<br />

kažejo, da obnovljivi viri ne zmanjšu<strong>je</strong>jo<br />

izpustov CO 2.<br />

Vetrnice in sončni paneli<br />

ne zmanjšu<strong>je</strong>jo izpustov CO 2<br />

. Ključna <strong>je</strong><br />

kombinacija <strong>je</strong>drske in hidro energi<strong>je</strong>. S<br />

tem si zagotovimo stabilen vir energi<strong>je</strong>,<br />

ki dela v vseh vremenskih pogojih.<br />

Evropska minimalna plača,<br />

da ali ne?<br />

Na papirju lahko rečemo, da <strong>je</strong> minimalna<br />

plača 2.000 evrov, ampak če <strong>je</strong><br />

pod<strong>je</strong>tja ne morejo izplačati, potem propadejo.<br />

Eno so žel<strong>je</strong>, drugo pa realističen<br />

pristop. Države, ki so skupaj s Slovenijo<br />

vstopile v Evropsko unijo, so naredile bistveno<br />

večji napredek kot Slovenija. Pred<br />

dvajsetimi leti smo bili zvezda razvitosti<br />

na vzhodu, zdaj pa so nas države, kot so<br />

Češka, Litva in Estonija že zelo u<strong>je</strong>le in<br />

nas bodo kmalu prehitele.<br />

Krepitev notran<strong>je</strong>ga trga, inovaci<strong>je</strong><br />

ter raziskave in razvoj da<strong>je</strong>jo dodano<br />

vrednost in s tem tudi možnost za viš<strong>je</strong><br />

plače. Če bomo vztrajali v socializmu<br />

in plače dvigovali na papirju, pa vemo,<br />

kako se bo to končalo.<br />

V zadnjih dneh precej odmeva priznan<strong>je</strong><br />

Palestine, za kar si prizadevajo<br />

Španija, Irska pa tudi naša<br />

vlada. Bi morala Evropska unija<br />

priznati Palestino?<br />

Palestino <strong>je</strong> priznalo že 142 držav. Slovenija<br />

si lahko olajša dušo in postane<br />

Če bomo stavili samo<br />

na enega kandidata za<br />

predsednika vlade, se nam<br />

bo zgodil še en koncept<br />

novega obraza v letu 2026 in<br />

posledično najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> še<br />

ena leva vlada.<br />

143. država, ki to stori, ampak temeljno<br />

vprašan<strong>je</strong> <strong>je</strong>, ali bomo s tem rešili trpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

v Palestini. Bomo ustavili vojne spopade?<br />

Menim, da ne.<br />

Osebno in v Novi Sloveniji se zavzemamo<br />

za drug pristop. Slovenija <strong>je</strong><br />

trenutno članica varnostnega sveta<br />

Združenih narodov in lahko lansira<br />

resolucijo, s katero bi ustanovili mirovno<br />

misijo v Gazi. Sedaj <strong>je</strong> zgodovinska<br />

priložnost, da v Gazo pošl<strong>je</strong>mo modre<br />

čelade, po zgledu iz Bosne. S tem bi<br />

dosegli dvo<strong>je</strong>: ustavitev spopadov ter<br />

vzpostavitev mirovne sile, ki bi preprečevala,<br />

da bi Hamas še naprej izstrel<strong>je</strong>val<br />

rakete nad Izrael in da bi Izrael<br />

uporabljal nesorazmerno silo nad Palestinci<br />

v Gazi.<br />

Ko se vzpostavi mir, <strong>je</strong> treba izpeljati<br />

volitve med Palestinci, saj že več kot 15<br />

let niso imeli volitev in njihova oblast ni<br />

več legitimna. To pa bi ustvarilo podlago<br />

za nastanek Palestine kot države in<br />

n<strong>je</strong>no priznan<strong>je</strong>.<br />

Kako gledate na prizadevanja,<br />

da se pravica do splava vpiše v<br />

Evropske pogodbe in temeljne<br />

listine?<br />

To <strong>je</strong> politizacija. Te stvari so v Evropi<br />

ure<strong>je</strong>ne ustrezno in mislim, da <strong>je</strong> to<br />

del kampan<strong>je</strong> za politično mobilizacijo<br />

v Sloveniji.<br />

So del te politizaci<strong>je</strong> tudi referendumi,<br />

ki se pripravljajo ob Evropskih<br />

volitvah?<br />

Vprašan<strong>je</strong> v zvezi z evtanazijo <strong>je</strong> družbeno<br />

zelo občutljivo. Nepošteno <strong>je</strong>, da<br />

se ga tlači z Evropskimi volitvami, ko se<br />

o tem ni mogoče zelo resno in globoko<br />

pogovarjati. To vprašan<strong>je</strong> terja globoko<br />

družbeno razpravo. Tako tudi vprašan<strong>je</strong><br />

marihuane.<br />

V Gibanju Svoboda so ugotovili, da<br />

so to teme, ki jim <strong>je</strong> njihova baza zelo<br />

naklon<strong>je</strong>na. Z uvrstitvijo teh treh referendumov<br />

na dan evropskih volitev želijo<br />

vzpodbuditi svo<strong>je</strong> podpornike, da se<br />

volitev udeležijo. To <strong>je</strong> trik za mobilizacijo<br />

volivcev Svobode na Evropske volitve.<br />

Upam, da bo tudi naše volivce nagovorilo,<br />

da bodo te referendume izkoristili<br />

za glasen ne Robertu Golobu. Zdaj<br />

imajo enkratno priložnost, da oddajo<br />

glas Novi Sloveniji in s tem izrazijo tudi<br />

svo<strong>je</strong> mnen<strong>je</strong> na teh referendumih ter<br />

tako jasno protestirajo proti vladi. Prav<br />

slab rezultat Gibanja Svoboda bo najbolj<br />

pospešil razpad vlade in morda celo<br />

omogočil predčasne volitve.<br />

Upam, da se bo trik, ki ga <strong>je</strong> uporabil<br />

Golob, obrnil proti n<strong>je</strong>mu in bo<br />

to vzpodbuda tudi za naše ljudi, da se<br />

volitev masovno udeležijo in pokažejo<br />

pravo smer Sloveni<strong>je</strong> in Evropske uni<strong>je</strong>.<br />

Kaj bo prva stvar, ki se <strong>je</strong> boste<br />

lotili kot Evropski poslanec?<br />

Intenzivno delo na tem, da v Evropi<br />

zagotovimo mir. Da bo moja generacija<br />

vendarle srečna generacija, ki se ji ne<br />

bo treba na trd način boriti za mir. Če <strong>je</strong><br />

zagotovl<strong>je</strong>n mir, lahko delu<strong>je</strong>jo tudi vsi<br />

drugi podsistemi od gospodarstva do<br />

družbenih dejavnosti.<br />

Veselim se, da bo Evropska unija<br />

miru v prihodn<strong>je</strong>m mandatu posvetila<br />

bistveno več pozornosti. Napovedu<strong>je</strong> se<br />

poseben odbor v Evropskem parlamentu,<br />

ki se bo ukvarjal z obrambno-varnostnimi<br />

temami, napovedu<strong>je</strong> se Evropski<br />

komisar s tem portfel<strong>je</strong>m.<br />

Se še vidite v slovenski politiki,<br />

ali <strong>je</strong> v prednosti Bruselj?<br />

Vidim se v slovenski in v evropski politiki.<br />

Ti dve zadevi sta medsebojno<br />

povezani. Slovenske interese <strong>je</strong> treba<br />

intenzivno prenašati v Evropski parlament<br />

in evropske priložnosti nazaj<br />

v Slovenijo.<br />

Kaj bi morala narediti desnica, da<br />

zmaga nasledn<strong>je</strong> parlamentarne<br />

volitve?<br />

Mlajši del desne sredine o teh stvareh<br />

zelo intenzivno govori že več kot leto<br />

dni. Preteklost <strong>je</strong> pokazala, da nobena<br />

od petih desnosredinskih vlad sama ni<br />

imela večine. Vedno smo potrebovali<br />

nekoga z druge strani.<br />

Mo<strong>je</strong> sporočilo desni sredini <strong>je</strong>, da<br />

če bomo stavili samo na enega kandidata<br />

za predsednika vlade, se nam bo zgodil<br />

še en koncept novega obraza v letu<br />

2026 in posledično najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> še ena<br />

leva vlada. Zato moramo priti na volitve<br />

2026 močni, prenovl<strong>je</strong>ni in okrepl<strong>je</strong>ni z<br />

več predlogi za predsednika vlade. <br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

34<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

ANTON KOKALJ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Pod<strong>je</strong>tništvo med mladimi<br />

– PREMALO IZKORIŠČENA<br />

PRILOŽNOST<br />

Želja mlade generaci<strong>je</strong>, da postane čim prej in čim bolj ekonomsko neodvisna, se <strong>je</strong> z<br />

vstopom Sloveni<strong>je</strong> v EU še okrepila. Osebni stik s prebivalci drugih držav, odprte me<strong>je</strong>,<br />

možnost izmenjav, dostopnost potovanj, predvsem pa stik s celim svetom preko družbenih<br />

omrežij so spremenili lestvico prioritet poosamosvojitvene populaci<strong>je</strong> glede na<br />

populacijo pred samostojnostjo Sloveni<strong>je</strong>.<br />

Če primerjamo po<strong>je</strong>m ekonomske<br />

neodvisnosti, kot ga <strong>je</strong> razumela<br />

naša generacija (nekaj desetletij<br />

nazaj), bi ga lahko poenostavili<br />

v: »Najprej služba, potem družina in<br />

skromno stanovan<strong>je</strong>, običajno pri starših,<br />

in čimprejšnja gradnja hiše ter selitev<br />

na svo<strong>je</strong>.« Današnja generacija pa bi<br />

ekonomsko neodvisnost poenostavila:<br />

»Najprej dobra služba ali svoj posel, nakup<br />

ali kredit za dobro stanovan<strong>je</strong> ali<br />

hišo in, ko bo čas in denar, družina.«<br />

Ker se <strong>je</strong> po<strong>je</strong>m ekonomske neodvisnosti<br />

»podražil«, <strong>je</strong> s strani mladih tudi<br />

vedno večja želja po dobrih prihodkih,<br />

ki bi to omogočili. Zato se zaniman<strong>je</strong><br />

Tudi v samostojni državi smo zadržani do<br />

vzgo<strong>je</strong> za pod<strong>je</strong>tnost in do pod<strong>je</strong>tništva.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

za pod<strong>je</strong>tništvo in z njim povezan ekonomski<br />

status med mladimi kažeta kot<br />

pot, ki to omogoča.<br />

UČENJE PODJETNIŠTVA<br />

Pod<strong>je</strong>tniška ali pod<strong>je</strong>tna drža v slovenskem<br />

izobraževalnem sistemu do osamosvojitve<br />

ni imela svo<strong>je</strong>ga mesta. Pa<br />

tudi po osamosvojitvi v večini krogov,<br />

ki vplivajo na vsebino in proces izobraževanja,<br />

ostaja neka skepsa do vzgo<strong>je</strong> za<br />

pod<strong>je</strong>tnost, sploh pa do pod<strong>je</strong>tništva, ki<br />

<strong>je</strong> še vedno velikokrat razuml<strong>je</strong>no kot<br />

zgolj izkoriščan<strong>je</strong> delavcev.<br />

Spodbude, ki jih za razvoj veščin,<br />

ki spodbujajo pod<strong>je</strong>tnost mladih, omogoča<br />

Evropska unija, so to togo držo v<br />

formalnem sistemu izobraževanja nekoliko<br />

omehčale, nikakor pa ne odpravile.<br />

Ker se splača izkoristiti evropska<br />

sredstva, <strong>je</strong> v šolah prisotnih precej<br />

pod<strong>je</strong>tnih ali pod<strong>je</strong>tniških vsebin na<br />

formalni, še več pa na neformalni ravni.<br />

Te pa niso sintetizirane ne v kakovostnem<br />

ne v pedagoškem smislu.<br />

Katere vsebine in kdo jih v izobraževalnem<br />

sistemu izvaja, <strong>je</strong> odvisno predvsem<br />

od višine sredstev, iznajdljivosti<br />

posameznih izvajalcev in predvsem od<br />

odločevalcev. Ti so v Sloveniji tesno povezani<br />

z ministrstvi, preko katerih se<br />

posredno ali neposredno sredstva deli.<br />

Na področju pod<strong>je</strong>tništva in pod<strong>je</strong>tnosti<br />

sta v prvi vrsti ministrstvi za gospodarstvo<br />

in izobraževan<strong>je</strong>, če poimenovanji,<br />

ki se z vsako vlado spremenita,<br />

nekoliko poenostavim.<br />

VELIKO MOŽNOSTI<br />

V okviru teh dveh ministrstev oziroma<br />

njunih organizacijskih oblik delovanja<br />

(Slovenski pod<strong>je</strong>tniški sklad, agencija<br />

SPIRIT, CMEPIUS, Zavod za šolstvo,<br />

Center za poklicno izobraževan<strong>je</strong> …) <strong>je</strong><br />

potekalo in poteka kar nekaj razpisov in<br />

programov, ki področ<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tnosti ali<br />

pod<strong>je</strong>tništva spodbujajo posredno ali<br />

neposredno.<br />

Programi se poimenu<strong>je</strong>jo različno<br />

in so odvisni predvsem od količine in<br />

trajanja pre<strong>je</strong>manja javnih sredstev,<br />

potem pa v večini primerov zamrejo in<br />

učinkovitost njihovega izvajanja ob<strong>je</strong>ktivno<br />

malokdo oceni ali pa <strong>je</strong> ta ocena<br />

nare<strong>je</strong>na formalno za zadostitev pogo<strong>je</strong>m,<br />

ki jih razpis zahteva. Pogosto<br />

gre za relativno velike vsote sredstev,<br />

ki ostanejo bolj ali manj učinkovito izkoriščene.<br />

Eden od razpisov, ki poteka<br />

vsako leto preko agenci<strong>je</strong> SPIRIT in na

Komentar SVOBODNO GOSPODARSTVO 35<br />

katerega se šole pod določenimi pogoji<br />

vsako leto sproti prijavijo, pogo<strong>je</strong> skoraj<br />

vsako leto nekoliko spremeni, prav tako<br />

pa finančna sredstva v povprečju omogočajo<br />

izvedbo pod<strong>je</strong>tniških vsebin s<br />

strani točno določenih ekspertov.<br />

V šolah potekajo tudi programi na<br />

pobudo zasebnih institucij. Program<br />

Mo<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong>, ki ga izvaja neprofitni<br />

zasebni Zavod za spodbujan<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tnosti<br />

mladih, ki <strong>je</strong> po oceni Evropske<br />

komisi<strong>je</strong> najboljši program za razvoj<br />

pod<strong>je</strong>tniških veščin za mlade med 15.<br />

in 19. letom, dijakom omogoča razvoj<br />

konkretnega izdelka ali storitve, ki ga<br />

mora dijaško pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> realno ustvariti<br />

in realno tržiti, voditi knjige, predstaviti<br />

izdelek na regionalnem izboru in ob<br />

zaključku leta na nacionalnem izboru,<br />

če se nanj kot finalist uvrsti.<br />

Po mnenju mentor<strong>je</strong>v učitel<strong>je</strong>v Mo<strong>je</strong><br />

pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> odlično nadgraju<strong>je</strong> teoretična<br />

znanja. ZZSPM ga s podporo pod<strong>je</strong>tij in<br />

v okviru mednarodnih razpisov izvaja<br />

v tridesetih srednjih šolah, letos že<br />

enajsto leto. Sam program ob zaključku<br />

mladim ponuja tudi opravljan<strong>je</strong> evropskega<br />

preizkusa ESP (Entrepreneurial<br />

Skills Pass), ki <strong>je</strong> bil razvit v sodelovanju<br />

z JA Europe (upravljalec licence programa<br />

Mo<strong>je</strong> pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> za Evropo) in Evropsko<br />

komisijo in ima status mikrokredita<br />

od leta 2022. Program izredno dobro<br />

poteka in <strong>je</strong> zelo razšir<strong>je</strong>n že več desetletij<br />

v štiridesetih evropskih državah.<br />

Med temi zagotovo izstopajo Danska<br />

in baltske države, zanimiva pa <strong>je</strong> Norveška,<br />

ki <strong>je</strong> metodologijo dela po tem<br />

programu pred 20 leti vnesla v celotno<br />

izobraževalno vertikalo.<br />

PREDSODKI GIMNAZIJ<br />

Kljub navedenim vsebinam in aktivnostim<br />

pa se vzduš<strong>je</strong> v slovenskem izobraževalnem<br />

sistemu spreminja prepočasi,<br />

da bi sledili »potrebam gospodarstva«,<br />

o katerih <strong>je</strong> toliko napisanega v učnih<br />

načrtih, in da bi sledili razvoju v nam<br />

Predsodki do pod<strong>je</strong>tniških<br />

vsebin so vidni predvsem<br />

v gimnazijskih krogih,<br />

k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> po<strong>je</strong>m pod<strong>je</strong>tništvo<br />

razuml<strong>je</strong>n kot nekaj izrazito<br />

»kapitalističnega«.<br />

Zaradi finančnih spodbud Evropske uni<strong>je</strong> <strong>je</strong> v šolah prisotnih precej pod<strong>je</strong>tnih ali pod<strong>je</strong>tniških vsebin na<br />

formalni, še več pa na neformalni ravni.<br />

primerljivih državah. Predsodki do pod<strong>je</strong>tniških<br />

vsebin so vidni predvsem v<br />

gimnazijskih krogih, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> po<strong>je</strong>m pod<strong>je</strong>tništvo<br />

razuml<strong>je</strong>n kot nekaj izrazito<br />

»kapitalističnega« v najbolj grobem pomenu<br />

besede in ne sodi v okvir izobraževalnih<br />

vsebin bodoče družbene elite.<br />

Seveda so tu tudi iz<strong>je</strong>me, ki razumejo<br />

in vedo, da <strong>je</strong> v sedan<strong>je</strong>m svetu vse<br />

manj služb ali poklicev, ki jih lahko država<br />

režira brez dodane vrednosti, kot<br />

jo ustvarijo pod<strong>je</strong>tja. Znano <strong>je</strong>, da sta EU<br />

in z njo Evropa kot celina v zaostanku v<br />

izkoriščanju pod<strong>je</strong>tniškega potenciala,<br />

ki izvira iz znanja na vseh področjih.<br />

Tak primer »računa brez krčmarja« <strong>je</strong><br />

bila Lizbonska strategija, ki do leta 2010<br />

ni dosegla svojih cil<strong>je</strong>v.<br />

DRUGI NAS PREHITEVAJO<br />

Z uvajan<strong>je</strong>m novih tehnologij (elektromobilnost,<br />

UI …) v visoko donosne<br />

izdelke pa nas prehitevajo drugi – tudi<br />

zaradi premočne rigidnosti izobraževalnih<br />

sistemov.<br />

Nekatere evropske države se tega<br />

zavedajo bolj, druge manj. Ker <strong>je</strong> Slovenija<br />

relativno majhen sistem in zato<br />

bistveno bolj fleksibilen, bi bila lahko<br />

odličen primer dejanskega prenosa<br />

dobrih praks izobraževanja za večjo<br />

pod<strong>je</strong>tnost in pod<strong>je</strong>tništvo, najprej iz<br />

že omen<strong>je</strong>nih evropskih držav (Norveške,<br />

Danske pa tudi Finske, Švedske in<br />

Estoni<strong>je</strong>), potem pa drugih držav izven<br />

Evrope (ZDA, Japonske, Kitajske in tudi<br />

Indi<strong>je</strong> na področju tehničnih vsebin).<br />

V javnosti mnogi izražajo skrb nad<br />

kakovostjo slovenskega izobraževalnega<br />

sistema, tudi tisti, ki so imeli nanj v<br />

preteklih desetletjih velik ali prevelik<br />

vpliv. Če bomo h konstruktivnemu dialogu<br />

pripuščeni vsi, tako javni kot zasebni<br />

sektor, lahko ujamemo tempo, ki<br />

ga nareku<strong>je</strong> svet okoli nas. Če pa bo izobraževan<strong>je</strong><br />

ostalo zgolj v domeni ozke<br />

»strokovne« elite brez vpliva »uporabnikov«,<br />

pa optimističnega vidika ne<br />

moremo pričakovati. Tudi zasebna iniciativa<br />

<strong>je</strong> potrebna, da se sistem zdravo<br />

prilagaja potrebam ljudi.<br />

Naj zaključim z odgovorom nekdan<strong>je</strong>ga<br />

slovenskega gimnazijca, uspešnega<br />

raziskovalca, profesorja in pod<strong>je</strong>tnika<br />

dr. Jureta Leskovca, ki delu<strong>je</strong> v ZDA,<br />

na vprašan<strong>je</strong> na nedavnem Kongresu<br />

pod<strong>je</strong>tništva v Portorožu: »Kako mlado<br />

generacijo pripraviti na tehnološke<br />

izzive prihodnosti?« Povzemam bistvo<br />

odgovora: »Spodbujajmo njihovo iniciativnost<br />

in ustvarjalnost ter razvoj<br />

osebnih talentov, saj <strong>je</strong> vsaka oseba unikatna<br />

in <strong>je</strong> kot taka najbolj pripravl<strong>je</strong>na<br />

na soočen<strong>je</strong> z vsemi živl<strong>je</strong>njskimi izzivi,<br />

tudi novimi tehnologijami, ki jih sedanjost<br />

in prihodnost prinašata.« <br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

36<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

LUKA SVETINA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Slovenke in Slovenci od vsega<br />

mesa po<strong>je</strong>mo največ svinjine,<br />

navajajo strokovnjaki iz mesnopridelovalne<br />

industri<strong>je</strong>, na naših<br />

krožnikih se v skoraj polovici mesnih<br />

obrokov znajde svinjsko meso, tudi na<br />

račun predelanih izdelkov, a za svo<strong>je</strong><br />

potrebe v Sloveniji danes vzredimo le še<br />

slabih 40 odstotkov prašičev pitancev.<br />

Samo v zadnjih petih letih se <strong>je</strong> prašičereja<br />

pri nas zmanjšala kar za petino,<br />

saj manjši živinorejci dejavnost opuščajo,<br />

kar na trgu pušča samo največ<strong>je</strong>.<br />

Skupina Panvita, ki prehaja v hrvaške<br />

roke, in kamniške Farme Ihan skupaj<br />

prispevajo skoraj dve tretjini svinjskega<br />

mesa na slovenskem trgu. Nasploh<br />

agrarni ekonomisti opažajo, da <strong>je</strong> slovenskemu<br />

potrošniku pred kakovostjo<br />

in poreklom vseh vrst mesa vse bolj pomembna<br />

cena. To vodi v nižan<strong>je</strong> stopn<strong>je</strong><br />

samooskrbe z mesom, kar bo zelo<br />

težavno v primeru naravnih nesreč,<br />

ekoloških nesreč in drugih družbenih<br />

sprememb, kot so na primer vojne.<br />

Temu smo bili v zadnjih letih že priča,<br />

opozarjajo strokovnjaki. Tuji trgovci z<br />

mesom bi lahko dejstvo, da Slovenija<br />

nima lastnega mesa, tudi izkoristili – in<br />

močno navili cene.<br />

Raziskave in opažanja agrarnih<br />

ekonomistov so v zadnjih mesecih pokazale,<br />

da čeprav <strong>je</strong> slovenski potrošnik<br />

še vedno mnenja, da sam pri nakupih<br />

veliko pozornosti namenja kakovosti<br />

in poreklu mesa, nakupni vzorci tega<br />

ne odražajo. Ključni nakupni dejavnik<br />

ostaja cena mesa, ki <strong>je</strong> nižja v veleblagovnicah,<br />

ki ponujajo tu<strong>je</strong> izdelke, katerih<br />

poreklo <strong>je</strong> povečini neznano. V javnosti<br />

sicer domači mesni pridelovalci<br />

že vrsto let trdo delajo na ozaveščanju<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

Najboljši prašiči gredo<br />

v zakol v tujino, DOMOV<br />

SE VRAČAJO SLABŠI KOSI<br />

Sledljivost mesa se navezu<strong>je</strong> zlasti na spre<strong>je</strong>ti ukrep masnih bilanc in na vprašan<strong>je</strong>,<br />

ali slovenski potrošnik resnično ve, kaj položi v svojo nakupovalno košarico. Slovensko<br />

meso <strong>je</strong> namreč bolj kakovostno, podvrženo strožjim veterinarskim nadzorom, hkrati<br />

pa tudi bolj sveže in trajnostno zaradi krajših dobavnih poti. Slogan »<strong>je</strong>jmo domače in<br />

zdravo« zaradi trenutnih razmer v kmetijski politiki in neodzivnosti vlade, kar mlade<br />

prevzemnike kmetij odvrača od nadal<strong>je</strong>vanja poslanstva njihovih prednikov, pomeni<br />

tudi »<strong>je</strong>jmo draž<strong>je</strong>«.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 37<br />

ljudi o pomembnosti izbire slovenskega<br />

mesa. Poudarek da<strong>je</strong>jo na svinjino, saj<br />

imamo ravno pri svinjini najnižjo stopnjo<br />

samooskrbe, čeprav <strong>je</strong> med vsemi<br />

vrstami mesa po<strong>je</strong>mo največ. Živinorejci<br />

želijo izpostaviti tudi pomen sledljivosti<br />

mesa.<br />

Sledljivost mesa se navezu<strong>je</strong> zlasti<br />

na spre<strong>je</strong>ti ukrep masnih bilanc in na<br />

vprašan<strong>je</strong>, ali slovenski potrošnik resnično<br />

ve, kaj položi v svojo nakupovalno<br />

košarico. Slovensko meso <strong>je</strong> namreč<br />

bolj kakovostno, podvrženo strožjim<br />

veterinarskim nadzorom, hkrati pa<br />

tudi bolj sveže in trajnostno zaradi krajših<br />

dobavnih poti. Slogan »<strong>je</strong>jmo domače<br />

in zdravo« zaradi trenutnih razmer v<br />

kmetijski politiki in neodzivnosti vlade,<br />

kar mlade prevzemnike kmetij odvrača<br />

od nadal<strong>je</strong>vanja poslanstva svojih prednikov,<br />

pomeni tudi »<strong>je</strong>jmo draž<strong>je</strong>«.<br />

UNIČUJOČA<br />

GOLOBOVA KOŠARICA<br />

Da <strong>je</strong> bil korak v pravo smer dogovor na<br />

agroživilskem sejmu v Gornji Radgoni<br />

leta 2018, meni Branko Virag, predsednik<br />

Združenja kmetijskih pod<strong>je</strong>tij pri<br />

GZS, ki si že od leta 1984 bogate delovne<br />

izkušn<strong>je</strong> nabira v Skupini Panvita na<br />

področju primarnega dela kmetijstva.<br />

Takrat <strong>je</strong> bil podpisan dogovor med deležniki,<br />

da bi se pospešila reja prašič<strong>je</strong>ga<br />

mesa. Namen <strong>je</strong> bil dvigniti število t. i.<br />

plemenskih svinj, torej »prašičjih mam«,<br />

da bi v desetih letih prišli na vsaj 50-odstotno<br />

samooskrbo. Tudi ministrstvo se<br />

Pujski so skoteni v Sloveniji,<br />

se redijo v slovenskem<br />

prostoru, so zaklani in<br />

razsekani v slovenskem<br />

prostoru. S promocijo<br />

takšnega mesa bi Slovenci<br />

lahko postali samooskrbni.<br />

<strong>je</strong> v času vlade Marjana Šarca zavezalo,<br />

da bo učinkovito pristopilo k pro<strong>je</strong>ktu<br />

povečevanja plemenskih svinj z gradnjo<br />

novih ob<strong>je</strong>ktov in sofinanciran<strong>je</strong>m kmetij<br />

s 100 ali več prašiči, vendar pa <strong>je</strong> pred<br />

dvema letoma vlada Roberta Goloba z<br />

zloglasno živilsko košarico povzročila<br />

ravno obraten učinek. Najniž<strong>je</strong> osnovne<br />

cene živil so namreč odločale tudi o<br />

nakupu svinjskega mesa. Takrat se <strong>je</strong><br />

posledično začela kupovati poceni hrana,<br />

ne pa slovensko meso s t. i. kvalifikator<strong>je</strong>m<br />

»4x Si«, zaradi česar so dobavitelji<br />

stiskali trgovce s cenami.<br />

»Mi v Sloveniji s svojo majhnostjo<br />

nikoli ne bomo mogli konkurirati<br />

največjim prašičerejcem v evropskem<br />

prostoru,« razlaga Branko Virag in pojasnju<strong>je</strong>,<br />

da <strong>je</strong> šlo vse njihovo delo s<br />

promoviran<strong>je</strong>m »štirikrat slovenskega<br />

mesa« zaradi košarice čez noč v nič.<br />

»Takšno meso <strong>je</strong> garancija za domače<br />

in zdravo. Pujski so skoteni v Sloveniji,<br />

se redijo v slovenskem prostoru, so<br />

zaklani v slovenskem prostoru in so<br />

razsekani v slovenskem prostoru.« S<br />

promocijo takšnega mesa bi Slovenci<br />

lahko postali samooskrbni. Pri gove<strong>je</strong>m<br />

in perutninskem mesu <strong>je</strong> sicer Slovenija<br />

skoraj stoodstotno pokrita, zato bi morali<br />

iti ukrepi države izključno v smeri<br />

prašičere<strong>je</strong>. Virag navaja tudi poenostavitev<br />

gradbenih in okol<strong>je</strong>varstvenih<br />

dovol<strong>je</strong>nj. »Vemo, da novi hlevi, ki<br />

ne onesnažu<strong>je</strong>jo okolja in ne oddajajo<br />

vonja, veliko stanejo, tukaj bi država<br />

morala priskočiti na pomoč s subvencijami,«<br />

dodaja in opozarja, da se <strong>je</strong> v<br />

načrtu nove skupne evropske kmetijske<br />

politike 2023–2027 investici<strong>je</strong> močno<br />

omejilo. To pomeni, da lahko po novi<br />

zakonodaji pravni ali fizični sub<strong>je</strong>kt v<br />

petih letih pridobi do največ 800 tisoč<br />

evrov, kar <strong>je</strong> premalo za gradnjo novodobnih<br />

kmetijskih ob<strong>je</strong>ktov. Hlevi za<br />

vzrejo prašičev od 100 pa vse do 400<br />

glav stanejo tudi do pet milijonov evrov.<br />

Kmet<strong>je</strong> se brez sofinanciranja države v<br />

takšne investici<strong>je</strong>, tudi zaradi prašič<strong>je</strong><br />

kuge, ki razsaja v sosednjih državah, ne<br />

želijo spuščati.<br />

»ŠTIRIKRAT SLOVENSKO«<br />

Virag poudarja, da se <strong>je</strong> s košarico demantiralo<br />

slogane, ki so slovenske<br />

potrošnike nagovarjali h kupovanju<br />

lokalno pridelane hrane. »Z deležniki<br />

smo na tem res ogromno delali, opažali<br />

smo pozitivne spremembe. Tudi če <strong>je</strong><br />

bila hrana dražja od poceni uvožene, so<br />

potrošniki dejansko začeli posegati po<br />

policah z domačimi proizvodi. Potem se<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

38<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

<strong>je</strong> začelo tekmovati s cenami in zainteresiranost<br />

za lokalne izdelke <strong>je</strong> padla,«<br />

opisu<strong>je</strong> situacijo Virag. In kakšne so<br />

trenutne razmere na slovenskem trgu?<br />

Po ocenah <strong>je</strong> pri nas okrog 120 tisoč pitancev<br />

s kvalifikator<strong>je</strong>m »štirikrat slovensko«,<br />

Panvita in Ihan imata skoraj<br />

dve tretjini teh pitancev. Na trgu <strong>je</strong> še<br />

približno 120 tisoč prašičev pitancev z<br />

oznako »3x Si«, kar pomeni, da so bili<br />

k nam »tekači« pripeljani od drugod.<br />

Za primerjavo: pred 15 ali 20 leti <strong>je</strong> bilo<br />

pitancev na slovenskem trgu več kot<br />

600 tisoč, čeprav svinjskega mesa količinsko<br />

danes po<strong>je</strong>mo skoraj enako. Če<br />

Slovenec v povprečju na leto zauži<strong>je</strong> 78<br />

kg mesa, <strong>je</strong> od tega po trenutnih ocenah<br />

prašič<strong>je</strong>ga za skoraj 45 kg.<br />

Kako pomembno bi bilo, da bi zaživela<br />

izbrana kakovost za prašič<strong>je</strong> meso,<br />

poudarja tudi predsednik Zveze prašičerejcev<br />

Sloveni<strong>je</strong> Alojz Varga. »Laž<strong>je</strong><br />

Če Slovenec v povprečju<br />

na leto zauži<strong>je</strong> okrog 78 kg<br />

mesa, <strong>je</strong> od tega skoraj 45 kg<br />

prašič<strong>je</strong>ga, torej več<br />

kot polovica.<br />

Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih pod<strong>je</strong>tij<br />

pri GZS: Vse naše delo s promoviran<strong>je</strong>m »štirikrat<br />

slovenskega mesa« <strong>je</strong> šlo zaradi košarice čez noč v nič.<br />

Panvita/STA<br />

bi prodali doma vzre<strong>je</strong>ne prašiče, če bi<br />

se Slovenec za mesom oziral po slovenskih<br />

hlevih. Čeprav imamo tretjinsko<br />

samooskrbo, prašiče težko prodajamo,<br />

celo tisti najmanjši prašičerejci. Želimo<br />

si tudi administrativnih razbremenitev,<br />

saj pol našega delovnega časa<br />

preživimo za papirji,« razlaga Varga,<br />

doma iz okolice Murske Sobote. »To so<br />

hudi časi, zame <strong>je</strong> najpomembnejši faktor<br />

trenutno umestitev v prostor novih<br />

prašičjih hlevov in pridobitev gradbenih<br />

dovol<strong>je</strong>nj, ki pa jih <strong>je</strong> težko pridobiti,<br />

saj se skoraj vsak sosed lahko na dovol<strong>je</strong>nja<br />

pritoži.«<br />

DESETLETJE ZA SOSEDI<br />

Tehnološko smo desetlet<strong>je</strong> zadaj za<br />

sosedi, razlaga Varga, evropska prihodnost<br />

bodo več<strong>je</strong> prašičerejske kmeti<strong>je</strong><br />

brez vonja in s tudi po tisoč prašiči<br />

pitanci. »Profesionalni rejci ne bomo<br />

zadostovali slovenskemu potrošniku,<br />

zato <strong>je</strong> pomembno, da se ohranijo tudi<br />

manjši, ki imajo denimo od pet do dvajset<br />

plemenskih svinj.« A manjše kmeti<strong>je</strong><br />

niso konkurenčne, zato bi morale poleg<br />

prašičere<strong>je</strong> iskati drugo dodano vrednost,<br />

denimo predelavo mesa na domu,<br />

kar pa zahteva bistveno več dela. Varga<br />

priznava, da <strong>je</strong> ta hip le okrog 40 odstotkov<br />

Slovencev zaradi dragin<strong>je</strong> pripravl<strong>je</strong>no<br />

za meso plačati več, kot ponujajo<br />

veleblagovnice, a kupci bodo samo<br />

na ta način na dolgi rok lahko uživali<br />

meso, ki <strong>je</strong> kvalitetno. Glavni razlog <strong>je</strong><br />

v krmi; prašiče na slovenskih farmah še<br />

vedno vzrejajo bistveno počasne<strong>je</strong> kot v<br />

drugih državah. Zaradi stroge skupne<br />

kmetijske politike <strong>je</strong> pri nas namreč že<br />

samo žito bolj kvalitetno, saj pri n<strong>je</strong>govi<br />

proizvodnji uporabljajo manj dušika.<br />

Domača krma <strong>je</strong> zato veliko bolj kakovostna<br />

kot v tujini. Da <strong>je</strong>sti zdravo pomeni<br />

<strong>je</strong>sti lokalno, ni samo marketinški<br />

trik, temveč <strong>je</strong> v n<strong>je</strong>m precej resnice.<br />

Čeprav cena ni vedno tista, ki odloča<br />

o nakupu mesa, pa v zadnjih dveh<br />

letih bolj kot kadarkoli prej drži, da<br />

povprečen Slovenec da<strong>je</strong> prednost poceni<br />

mesu tu<strong>je</strong>ga porekla, ki ga <strong>je</strong> na<br />

policah veleblagovnic na desetine vrst,<br />

pravijo strokovnjaki. Glavnina potrošnikov<br />

mora paziti na vsak svoj izdatek,<br />

opozarja agrarni ekonomist z Biotehniške<br />

fakultete v Ljubljani dr. Stane<br />

Kavčič. Belo meso <strong>je</strong> sicer cenovno laž<strong>je</strong><br />

dostopno tudi domače, a tudi pri perutnini<br />

na slovenske police vdira vse več<br />

izdelkov tu<strong>je</strong>ga izvora in neprever<strong>je</strong>ne<br />

kakovosti, medtem ko se kvalitetno domače<br />

meso prodaja v tujino. »Tudi pri<br />

Stane Kavčič, Biotehniška fakulteta: V kriznih<br />

situacijah in ob naravnih nesrečah bi lahko v<br />

Sloveniji prišlo do težav z uvozom in posledično<br />

do pomanjkanja mesa.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

SVOBODNO GOSPODARSTVO AKTUALNO<br />

39<br />

»Tudi pri govedoreji <strong>je</strong><br />

pridelava doma večja od<br />

porabe, ampak najboljši<br />

izdelki gredo na tu<strong>je</strong> trge,<br />

v zakol v tujino, če se kaj<br />

od tega vrne v Slovenijo, se<br />

vrnejo slabši kosi mesa.«<br />

govedoreji <strong>je</strong> tako, da <strong>je</strong> pridelava doma<br />

večja od porabe, ampak najboljši izdelki<br />

gredo na tu<strong>je</strong> trge, v zakol v tujino, če se<br />

kaj od tega vrne v Slovenijo, se vrnejo<br />

slabši kosi mesa,« situacijo opisu<strong>je</strong> Kavčič.<br />

Slabše meso se po n<strong>je</strong>govih navedbah<br />

pogosto znajdejo tudi v predelanih<br />

mesnih izdelkih.<br />

Kavčič opozarja, da nakupovalne<br />

smernice določa trg, a da trenutno v<br />

Sloveniji nimamo kapacitet, da bi domačo<br />

rejo dvignili na primernejšo raven:<br />

»Dejstvo <strong>je</strong>, da živinoreja danes<br />

poteka na drugačnih osnovah, da so<br />

poudarki drug<strong>je</strong>, denimo prašičereja<br />

<strong>je</strong> ključno odvisna od njivskih površin,<br />

ki pa jih pri nas ni dovolj.« To pomeni,<br />

da tudi če bi v Sloveniji jutri povečali<br />

prirejo svinjskega mesa, bi ta reja temeljila<br />

na uvoženi krmi, s čimer pa ne<br />

bi rešili veliko.<br />

KAJ RAZMIŠLJA MINISTRICA<br />

Stane Kavčič, ki <strong>je</strong> zaposlen na oddelku<br />

za Zoologijo, dodaja, da bi lahko v<br />

kriznih situacijah in naravnih nesrečah<br />

prišlo do težav z uvozom in pomanjkanja<br />

mesa, tujci pa bi lahko zaradi<br />

dejstva, da Slovenija ni samooskrbna,<br />

dvigovali cene mesa, tako da bi na dolgi<br />

rok to postalo »luksuzno blago«. Kavčič<br />

miri, da smo na globaliziranem trgu in<br />

da se vsak deležnik v verigi odloča sam<br />

zase, ponavadi bolj kratkoročno kot<br />

dolgoročno. »Zgodba se lahko zaostri,<br />

mislim pa, da <strong>je</strong> zadeva prilagodljiva,<br />

vsak bi v taki situaciji lahko potegnil<br />

pozitivno zgodbo zase, kar se <strong>je</strong> nenazadn<strong>je</strong><br />

pokazalo v času covida, ko so se<br />

trendi res spremenili. Ampak v normalnih<br />

časih so se potem cene sicer vrnile<br />

v ustal<strong>je</strong>ne tirnice.«<br />

Da so negativne posledice košarice,<br />

čeprav gre že za stvar zgodovine,<br />

na slovenskem trgu še vedno prisotne,<br />

priznava tudi profesor Kavčič. »Če bi<br />

želeli imeti slovensko poreklo mesa, bi<br />

morali zastaviti načrte precej drugače,<br />

a ker tega ni in prire<strong>je</strong> čez noč ne moremo<br />

povečati na zadostno raven, bi to<br />

kratkoročno pomenilo tudi spremembe<br />

v prehran<strong>je</strong>valnih navadah. Tega pa si<br />

potrošniki ne želijo priznati.« Kavčič<br />

<strong>je</strong> kritičen tudi do usmeritev slovenske<br />

kmetijske politike, ki danes ne da<strong>je</strong>jo<br />

prioritete domači prireji, temveč so<br />

poudar<strong>je</strong>ni številni cilji, ki niso pravilno<br />

hierarhično postavl<strong>je</strong>ni. Tako pa<br />

se izgubljamo med usmeritvami, vsak<br />

išče svojo kratkoročno korist, kar pa na<br />

dolgi rok ne pel<strong>je</strong> v pravo smer. »Trenutna<br />

kmetijska ministrica zagotovo ne<br />

razmišlja o tem, čeprav morda kdaj da<br />

kakšno izjavo, ki da<strong>je</strong> slutiti, da jo skrbi<br />

prehranska samooskrba, vendar ta<br />

vlada kmetijsko politiko usmerja v nasprotno<br />

smer. S pristopi, ki povzročajo<br />

veliko nezadovoljstvo na podeželju in<br />

tudi širše, zagotovo ne bo pozitivnih<br />

učinkov,« zaključu<strong>je</strong> Kavčič.

40<br />

SVET<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

Komentar<br />

Kaj pomeni nenadna smrt<br />

IRANSKEGA PREDSEDNIKA<br />

Iranskega predsednika Ebrahima Raisija in zunan<strong>je</strong>ga ministra države so so 20. maja našli mrtva<br />

nekaj ur po tem, ko <strong>je</strong> njun helikopter strmoglavil v megli. Islamska republika <strong>je</strong> tako ostala brez<br />

dveh ključnih voditel<strong>je</strong>v, medtem ko na širšem Bližn<strong>je</strong>m vzhodu vladajo iz<strong>je</strong>mne napetosti.<br />

Predsednikova smrt <strong>je</strong> prišla v<br />

času poglabljanja krize med<br />

klerikalnim vodstvom in širšo<br />

družbo zaradi različnih vprašanj,<br />

od poostritve družbenega in političnega<br />

nadzora do gospodarskih težav.<br />

Vrhovni verski in politični voditelj<br />

Irana, ajatola Ali Hamenej (85), <strong>je</strong> hitro<br />

imenoval malo znanega podpredsednika<br />

za začasno opravljan<strong>je</strong> dolžnosti in<br />

pri tem vztrajal, da ima vlada nadzor,<br />

čeprav smrti pomenijo še en udarec<br />

za državo, ki jo pestijo pritiski doma<br />

in v tujini. Iran ni navedel vzroka za<br />

strmoglavl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> niti ni omenil možnosti,<br />

da <strong>je</strong> bil helikopter sestrel<strong>je</strong>n, poroča<br />

Associated Press.<br />

63-letni Ebrahim Raisi, ki <strong>je</strong> prej vodil<br />

pravosod<strong>je</strong> v državi, <strong>je</strong> veljal za Hamene<strong>je</strong>vega<br />

varovanca. Med n<strong>je</strong>govim<br />

mandatom so se odnosi z Zahodom še<br />

naprej slabšali, saj <strong>je</strong> Iran bogatil uran<br />

za orož<strong>je</strong> bolj intenzivno kot kadar koli<br />

prej in Rusiji dobavljal brezpilotna letala<br />

za vojno v Ukrajini. N<strong>je</strong>gova vlada se <strong>je</strong><br />

tudi soočala z množičnimi protesti zaradi<br />

slabega gospodarstva in pravic žensk.<br />

Po poročanju državne tiskovne agenci<strong>je</strong><br />

IRNA <strong>je</strong> v nesreči umrlo vseh osem<br />

ljudi v kabini ameriškega helikopterja<br />

Bell 212, ki ga <strong>je</strong> Iran kupil v začetku leta<br />

2000. Med mrtvimi so bili iranski zunanji<br />

minister Hossein Amir-Abdollahian,<br />

guverner iranske province Vzhodni<br />

Azerbajdžan, višji duhovnik iz Tabriza,<br />

uradnik revolucionarne garde in tri<strong>je</strong><br />

člani posadke, <strong>je</strong> sporočila IRNA.<br />

Iran že od časa šaha obsežno leti s<br />

helikopterji Bell. Toda letala v Iranu se<br />

zaradi zahodnih sankcij soočajo s pomanjkan<strong>je</strong>m<br />

delov in pogosto letijo brez<br />

varnostnih pregledov. Na tem ozadju <strong>je</strong><br />

nekdanji iranski zunanji minister Mohammad<br />

Javad Zarif (64) poskušal za<br />

strmoglavl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> obtožiti ZDA.<br />

POSLEDICE<br />

SMRTI PREDSEDNIKA<br />

Smrt iranskega predsednika <strong>je</strong> sprožila<br />

vse večja ugibanja o tem, kdo bo sčasoma<br />

zamenjal 85-letnega vrhovnega voditelja,<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

ajatolo Alija Hameneja, čigar zdrav<strong>je</strong> <strong>je</strong> že<br />

dolgo v središču zanimanja. Po trditvah<br />

BBC-ja ni pričakovati, da bi tragična usoda<br />

iranskega predsednika zmotila smer<br />

iranske politike ali kakorkoli posledično<br />

pretresla Islamsko republiko.<br />

»Režim bo naredil veliko predstavo o<br />

n<strong>je</strong>govi smrti in se bo držal ustavnih postopkov,<br />

da bi pokazal funkcionalnost,<br />

medtem ko bo iskal novega rekruta, ki<br />

bo lahko ohranil konservativno enotnost<br />

in zvestobo Hameneju,« meni dr. Sanam<br />

Vakil, direktor programa Bližn<strong>je</strong>ga vzhoda<br />

in Severne Afrike v možganskem trustu<br />

Chatham House.<br />

Raisi<strong>je</strong>vi nasprotniki bodo pozdravili<br />

odhod nekdan<strong>je</strong>ga tožilca, obtoženega<br />

odločilne vloge pri množičnih usmrtitvah<br />

političnih zapornikov v osemdesetih<br />

letih; upali bodo, da bo konec n<strong>je</strong>gove<br />

vladavine pospešil konec tega režima. Za<br />

iranske vladajoče konservativce pa bo<br />

državni pogreb priložnost polna čustev;<br />

to bo tudi priložnost, da začnejo pošiljati<br />

svo<strong>je</strong> signale kontinuitete.<br />

Bolj neposreden politični izziv bo<br />

priprava predčasnih predsedniških volitev;<br />

nove volitve morajo biti v 50 dneh.<br />

A ta poziv volivcem bo prišel le nekaj<br />

mesecev po tem, ko so marčevske parlamentarne<br />

volitve razkrile rekordno nizko<br />

volilno udeležbo v državi, ki se <strong>je</strong> nekoč<br />

ponašala z močno navdušeno udeležbo.<br />

Nedavne letošn<strong>je</strong> volitve v Iranu, pa tudi<br />

predsedniške leta 2021, v katerih <strong>je</strong> Raisi<br />

prišel na mesto predsednika, <strong>je</strong> zaznamovalo<br />

tudi sistematično izključevan<strong>je</strong><br />

zmernih in reformno naklon<strong>je</strong>nih tekmecev<br />

s strani nadzornega organa.<br />

Kdorkoli bo prevzel Raisi<strong>je</strong>vo mesto,<br />

bo podedoval ome<strong>je</strong>no agendo in vzvode<br />

moči. Končno oblast odločanja v Islamski<br />

republiki ima namreč vrhovni voditelj.<br />

Zunanja politika, zlasti v regiji, <strong>je</strong><br />

rezervirana za Vojsko stražar<strong>je</strong>v islamske<br />

revoluci<strong>je</strong> (IRGC), ki ima vse večjo<br />

moč. Pred meseci, ko se <strong>je</strong> Iran soočil z<br />

napetostmi brez primere s svojim glavnim<br />

sovražnikom Izraelom zaradi vojne<br />

v Gazi, predsednik o tem ni odločal.<br />

»Nenadna smrt predsednika <strong>je</strong><br />

običajno pomemben dogodek, a kljub<br />

temu, da so ga obravnavali kot potencialnega<br />

vrhovnega voditelja, mu <strong>je</strong><br />

manjkalo politične podpore in kakršne<br />

koli jasne politične vizi<strong>je</strong>,« trdi analitik<br />

Esfandyar Batmanghelidj, izvršni direktor<br />

možganskega trusta Bourse and<br />

Bazaar. »Toda politični akterji, zaradi<br />

katerih <strong>je</strong> bil izvol<strong>je</strong>n, se bodo prilagodili<br />

in nadal<strong>je</strong>vali brez n<strong>je</strong>ga.«<br />

ODZIV IRANCEV<br />

Prevladujoči čustvi, ki jih <strong>je</strong> večina Irancev<br />

izrazila na družbenih medijih, sta<br />

bili šok in ne<strong>je</strong>vera. Po spletu so se nemudoma<br />

začela širiti ugibanja o vzroku<br />

nesreče, ki se <strong>je</strong> zgodila v oddal<strong>je</strong>nem<br />

goratem območju med močno meglo in<br />

dež<strong>je</strong>m. Nekateri so se spraševali, ali <strong>je</strong><br />

šlo zgolj za nesrečo – zadnji incident v<br />

dolgi iranski zgodovini strmoglavl<strong>je</strong>nja<br />

– ali za posledico napada oz. sabotaže.<br />

Toda do nedel<strong>je</strong> zvečer <strong>je</strong> prišlo do občutnega<br />

premika v javnem razpoloženju.<br />

Nasprotniki so Raisi<strong>je</strong>vo smrt slavili<br />

kot dobro novico. Na perzijskih družbenih<br />

omrežjih <strong>je</strong> bilo veliko šal in sarkastičnih<br />

komentar<strong>je</strong>v ter fotografij pred<br />

dvema letoma ubitih ali pohabl<strong>je</strong>nih<br />

protestnikov. Pojavili so se tudi videoposnetki,<br />

ki prikazu<strong>je</strong>jo ogn<strong>je</strong>mete na več<br />

lokacijah v iranski prestolnici Teheran.<br />

Privrženci režima so se medtem odzvali<br />

pozivu ajatole Hameneja, naj molijo<br />

za Raisija in druge v helikopterju ter se<br />

zbrali v Teheranu. Ko so novico o predsednikovi<br />

smrti v ponedel<strong>je</strong>k zjutraj potrdili<br />

državni mediji, so se v več mestih<br />

začeli zbirati predsednikovi privrženci.<br />

Nekateri so se oglasili tudi na družbenih<br />

omrežjih, k<strong>je</strong>r so obsodili in celo grozili<br />

tistim, ki so javno slavili novico.<br />

Veliko Irancev <strong>je</strong> do novice brezbrižnih.<br />

Številni Iranci ne verjamejo, da se bo<br />

s predsednikovo smrtjo veliko spremenilo,<br />

saj ima vrhovni voditelj končno oblast<br />

in nadzoru<strong>je</strong> varnostne sile, ki se spopadajo<br />

z morebitnimi nesoglasji v državi.<br />

V torek se <strong>je</strong> na tisoče Irancev udeležilo<br />

žalovanja za predsednikom v<br />

mestu Tabriz.

Zunanja ministrica<br />

Tanja Fajon ŠOKIRALA<br />

SVET<br />

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon <strong>je</strong> v intervjuju za izraelski javni radio in javno televizijo, ki oddajata<br />

v angleškem <strong>je</strong>ziku, izjavila, da <strong>je</strong> smrt iranskega predsednika Ebrahima Raisija »šokantna novica za ves svet«.<br />

Kljub temu, da ima pokojni predsednik na vesti brutalno nasil<strong>je</strong> in umore, slovenska ministrica trdi, da vsi žalu<strong>je</strong>jo<br />

za njim. Vodja opozici<strong>je</strong> Janez Janša se <strong>je</strong> odzval in zapisal, da <strong>je</strong> izjava Fajonove »sramota za Slovenijo«.<br />

41<br />

SIMONA KOŠIR<br />

ALAIN ROLLAND/EP<br />

Slovenska zunanja ministrica Tanja<br />

Fajon <strong>je</strong> v intervjuju za izraelski<br />

javni radio in javno televizijo,<br />

ki oddajata v angleškem <strong>je</strong>ziku,<br />

izjavila, da <strong>je</strong> smrt iranskega predsednika<br />

Ebrahima Raisija »šokantna novica<br />

za ves svet«. Kljub temu, da ima pokojni<br />

predsednik na vesti brutalno nasil<strong>je</strong> in<br />

umore, slovenska ministrica trdi, da vsi<br />

žalu<strong>je</strong>jo za njim. Vodja opozici<strong>je</strong> Janez<br />

Janša se <strong>je</strong> odzval in zapisal, da <strong>je</strong> izjava<br />

Fajonove »sramota za Slovenijo«.<br />

Iranski predsednik Ebrahim Raisi<br />

<strong>je</strong> umrl v strmoglavl<strong>je</strong>nju helikopterja<br />

v nedeljo. Na n<strong>je</strong>govo smrt so se odzvali<br />

skoraj vsi svetovni voditelji in predstavniki<br />

vlad ter tudi mediji. Kot <strong>je</strong> v<br />

diplomatski navadi, so Iranu vsi izrekli<br />

sožal<strong>je</strong> za smrt predsednika. Na kritike<br />

evropske javnosti zaradi sožalja pokojnemu<br />

predsedniku, ki <strong>je</strong> bil odgovoren<br />

za brutalno in krvavo nasil<strong>je</strong> nad<br />

nasprotniki režima, so odgovarjali, da<br />

so tovrstna diplomatska sporočila del<br />

skupne, ustal<strong>je</strong>ne mednarodne prakse<br />

že desetletja.<br />

Toda slovenska ministrica Tanja<br />

Fajon <strong>je</strong> šla še dl<strong>je</strong>. Čeprav so pokojnega<br />

predsednika poimenovali »Mesar Teherana«,<br />

<strong>je</strong> ta za izraelski Kann News<br />

dejala: »Celotna EU <strong>je</strong> poslala sožal<strong>je</strong><br />

iranskemu ljudstvu in sožal<strong>je</strong> vsem<br />

družinam, ki so bile prizadete v tej<br />

grozni nesreči.« Novinar jo <strong>je</strong> vprašal:<br />

»To <strong>je</strong> oseba, ki <strong>je</strong> bila označena za ›Mesarja<br />

Teherana‹, odgovorna <strong>je</strong> za umore<br />

tisočih svojih ljudi v času islamske<br />

revoluci<strong>je</strong>. Še do danes so dekleta, ki<br />

hodijo okrog z odkritimi lasmi, zaprta<br />

in tudi ubita v iranskih zaporih. Je to<br />

oseba, za katero lahko žalu<strong>je</strong>mo?« Fajonova<br />

<strong>je</strong> hladno, brez odnosa do žrtev,<br />

odgovorila: »Mislim, da <strong>je</strong> čas za žalovan<strong>je</strong><br />

in mislim, da <strong>je</strong> to pravilna stvar<br />

v tem trenutku.«<br />

Del slovenske javnosti <strong>je</strong> zaradi izjave<br />

Tan<strong>je</strong> Fajon ogorčen. Janez Janša,<br />

Si predstavljate, da 30. aprila<br />

1945 eden od evropskih<br />

zunanjih ministrov izreče<br />

sožal<strong>je</strong> in sočut<strong>je</strong> z Nemčijo<br />

ob Hitler<strong>je</strong>vi smrti?<br />

Fajonova (53) <strong>je</strong> vzbudila ogorčen<strong>je</strong><br />

dela slovenske javnosti in<br />

slovenskih medi<strong>je</strong>v.<br />

predsednik SDS, <strong>je</strong> ostro obsodil takšno<br />

izjavo in jo označil za sramotno.<br />

Oglasil se <strong>je</strong> tudi poslanec SDS Žan<br />

Mahnič: »Si predstavljate, da 30. aprila<br />

1945 eden od evropskih zunanjih ministrov<br />

izreče sožal<strong>je</strong> in sočut<strong>je</strong> z Nemčijo<br />

ob Hitler<strong>je</strong>vi smrti? In reče, da <strong>je</strong> zdaj<br />

čas za žalovan<strong>je</strong>? No, Tanja Fajon bi to<br />

zagotovo naredila. Mogoče pa izkoristi<br />

priložnost in to reče nasledn<strong>je</strong> leto, ko bo<br />

80. obletnica n<strong>je</strong>gove smrti? Upam, da ne<br />

bo imela priložnosti in takrat zaradi vseh<br />

sramotenj, ki jih ta iranska princesa s svojimi<br />

nastopi izvaja, ne bo več ministrica.«<br />

Predsednik NSi Matej Tonin <strong>je</strong> zapisal:<br />

»Na dan slovenske diplomaci<strong>je</strong>,<br />

ki naj bi na osredn<strong>je</strong> mesto postavljala<br />

človekove pravice, še posebej žensk<br />

in deklic, ministrica žalu<strong>je</strong> za rabl<strong>je</strong>m<br />

množičnih usmrtitev v Iranu v osemdesetih<br />

letih in soodgovornim za sistematične<br />

kršitve človekovih pravic iranskega<br />

ljudstva v zadnjih desetletjih,« <strong>je</strong><br />

poudaril Tonin.<br />

Fajonova <strong>je</strong> vzbudila tudi ogorčen<strong>je</strong><br />

dela slovenske javnosti in slovenskih<br />

medi<strong>je</strong>v. Stranke vladne koalici<strong>je</strong> Svoboda,<br />

SD in Levica so tiho. Na kritike<br />

opozici<strong>je</strong> se <strong>je</strong> odzvala Tanja Fajon:<br />

»Mediji na žalost padajo na izraelsko<br />

propagando v času kampan<strong>je</strong>.« Trdi,<br />

da se stališča slovenske diplomaci<strong>je</strong><br />

glede Irana niso v ničemer spremenila<br />

in da <strong>je</strong> večkrat ostro obsodila napad<br />

Irana na Izrael.<br />

Uslužbenci našega zunan<strong>je</strong>ga ministrstva,<br />

s katerimi smo govorili, so nam<br />

v neformalnem pogovoru zatrdili, da se<br />

<strong>je</strong> Tanja Fajon odzvala povsem neprimerno,<br />

v nasprotju z usmeritvami dosedan<strong>je</strong><br />

slovenske zunan<strong>je</strong> politike. Trdijo,<br />

da <strong>je</strong> izraženo sožal<strong>je</strong> res formalna<br />

diplomatska poteza. Nekaj povsem<br />

drugega pa <strong>je</strong> zagovarjan<strong>je</strong> zločinov pokojnega<br />

iranskega predsednika, kot <strong>je</strong><br />

bilo razumeti n<strong>je</strong>ne izjave za izraelski<br />

medij. N<strong>je</strong>ne izjave so vzbudile tudi veliko<br />

presenečen<strong>je</strong> in začuden<strong>je</strong> ne samo<br />

v Izraelu, ampak tudi med predstavniki<br />

veleposlaništev ZDA, Velike Britani<strong>je</strong><br />

in Nemči<strong>je</strong> v Sloveniji.<br />

<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

42<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Medijska PRAVLJICA<br />

Kolumna<br />

Še dobro, da imamo požrešnico, pardon, predsednico, da nam v času, ko se soočamo z<br />

resno in akutno krizo vladanja, ko nas razžirata korupcija in klientelizem, ko nam stavka<br />

tri četrt javnega sektorja, še posebej zdravniki, ki jih, za razliko od vlade, denimo, res lahko<br />

vsak hip vsi potrebu<strong>je</strong>mo, ko nam grozi energetska revščina in ko, ver<strong>je</strong>tno dolgoročno<br />

gledano še najpomembne<strong>je</strong>, slovenščina praktično pred našimi očmi počasi izginja z ulic<br />

slovenskih mest, bere pravljice.<br />

Ja, prav ste prebrali. Nataša Pirc<br />

Musar <strong>je</strong> v uradni objavi citirala<br />

pravljični lik. Namreč Lana iz pravljice<br />

Hansa Christiana Andersena.<br />

Ne moremo pričakovati, da bomo vedno<br />

srečni, nam globokoumno sporoča<br />

požrešnica, ki bi bila rada predsednica,<br />

pa ji to nikakor ne uspeva. Bizniserka<br />

in profiterka oziroma solastnica pod<strong>je</strong>tij,<br />

ki ta hip, ko to berete, še vedno na<br />

veliko poslu<strong>je</strong>jo z državo, ki ji formalno<br />

predsedu<strong>je</strong>, in na ta način »cuzajo« naš<br />

denar ter <strong>je</strong> hkrati omožena z drugim<br />

najhujšim privatizacijskim tajkunom<br />

v zgodovini samostojne Sloveni<strong>je</strong>, ki<br />

<strong>je</strong> kljub za naše razmere bajnemu bogastvu,<br />

ki si ga <strong>je</strong> nagrabil, ko <strong>je</strong> na veliko<br />

odkupoval naše certifikate v času,<br />

ko so klavrno propadla nekoč paradna<br />

domača pod<strong>je</strong>tja, tako ubog, da mora<br />

zato, ker <strong>je</strong> soprog požrešnice, pardon,<br />

predsednice, pre<strong>je</strong>mati mesečno nadomestilo<br />

v višini 850 evrov. Kaj predsednici<br />

torej manjka do sreče, ne vemo,<br />

vemo pa, da ji a) ne manjka denarja in<br />

b) da v resnici nima pojma, kaj naj bi kot<br />

predsednica republike sploh počela. In<br />

nam zato bere pravljice.<br />

Pravljice pa nam lahko bere tudi<br />

zato, ker nesposobnost vladajočih, da bi<br />

znali naslavljati resnične oziroma realne<br />

probleme te družbe, ki smo jih nekaj<br />

našteli zgoraj, še zdaleč ni edino, kar<br />

nas ta hip tare. Poleg politične pravljice<br />

živimo namreč že vrsto let tudi medijsko<br />

pravljico. In ta <strong>je</strong> z vidika ustrezne<br />

informiranosti ter osveščenosti ljudi<br />

enako pomembna. Ta pravljica gre pa<br />

takole. Mediji so sedma sila oziroma četrta<br />

veja oblasti. Kot taki so v službi javnosti<br />

in nepristransko, celovito in nenehno<br />

obveščajo najširšo javnost o tem,<br />

kaj se dogaja doma in po svetu. Mediji<br />

so psi čuvaji, ki nastavljajo ogledalo oblasti<br />

in centrom moči. Vse našteto še<br />

posebej velja za javno radiotelevizijo,<br />

dnevno časopis<strong>je</strong>, največjo komercialno<br />

televizijo in tako naprej.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

Živimo v politični in medijski pravljici.<br />

Vse to <strong>je</strong> seveda, kot nam mora biti<br />

popolnoma jasno, zgolj pravljica. In to<br />

ne taka s srečnim koncem. Mediji so<br />

pri nas, če gre denimo za javno radiotelevizijo,<br />

orod<strong>je</strong> vsakokratne oblasti<br />

in se zato obračajo po vetru. Če pa gre<br />

za tako imenovane zasebne oziroma<br />

če hočete komercialne medi<strong>je</strong>, so predvsem<br />

in praktično samo orod<strong>je</strong> v rokah<br />

lastnika. Sredstvo pritiska na vladajočo<br />

politiko in centre moči. In uredniška<br />

politika teh medi<strong>je</strong>v <strong>je</strong> ogledalo tega.<br />

Medi<strong>je</strong>v oziroma njihovih lastnikov nikakor<br />

ne zanima ob<strong>je</strong>ktivno poročan<strong>je</strong>.<br />

Še več, medi<strong>je</strong> in njihove lastnike čedal<strong>je</strong><br />

manj zanima, ali <strong>je</strong> sploh res, kar objavijo.<br />

Vse, kar jih zanima <strong>je</strong>, kako uveljaviti<br />

svo<strong>je</strong> interese in kako lastniku<br />

od države ali preko prijateljskih poslov<br />

prigrabiti čim več denarja. Lastniki<br />

teh medi<strong>je</strong>v do<strong>je</strong>majo svoj medij kot<br />

sredstvo za komuniciran<strong>je</strong> svo<strong>je</strong> resnice.<br />

Tako kot denimo Janez Janša do<strong>je</strong>ma<br />

svoj X račun in Robert Golob svoj<br />

Instagram profil. Medi<strong>je</strong>m zato sploh<br />

ni treba poslovati z dobičkom. Še hu<strong>je</strong>,<br />

mediji se niti ne sekirajo več, če jim upada<br />

domet oziroma naklada. Če jih torej<br />

gleda, posluša in bere čedal<strong>je</strong> manj ljudi.<br />

Lastnikom <strong>je</strong> namreč važno le, da jih<br />

gledajo, poslušajo in berejo tisti, ki v tej<br />

državi odločajo. In od tega imajo profit.<br />

Naš problem, kot gledalcev, poslušalcev<br />

in bralcev pa seveda <strong>je</strong>, da živimo<br />

v svojih informacijskih mehurčkih in se<br />

zgoraj opisanih stvari pogosto ne zavedamo.<br />

Nava<strong>je</strong>ni smo, da so vse informaci<strong>je</strong>,<br />

ki jih pre<strong>je</strong>mamo, v skladu z našim<br />

pogledom na svet. Tako rekoč naša resnica.<br />

Zato smo vsakič, ko smo soočeni<br />

z nasprotnim mnen<strong>je</strong>m, preprosto šokirani.<br />

In se nam drug pogled oziroma<br />

drugačen način razmišljanja zdi nedopustna<br />

in nemogoča propaganda. Zatorej<br />

vedno najprej pomislimo, da ima<br />

vsaka medalja dve plati. Da so pravljice<br />

dobre za lahko noč, živeti pa se v njih,<br />

če nisi ravno požrešnica, ki bi rada bila<br />

predsednica ali pa vsaj medijski tajkun,<br />

preprosto ne da. In nenazadn<strong>je</strong> vsa čast<br />

in pohvala redkim iz<strong>je</strong>mam, kot <strong>je</strong> denimo<br />

tednik <strong>Domovina</strong>, ki dajo priložnost<br />

tudi tistim, ki vozimo po desni in prehitevamo<br />

po levi. Do kdaj še?

Komentar<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

POSNETEK<br />

ZASLONA TV SLO1<br />

Ko Tarča nehote<br />

POSTREŽE Z DEJSTVI<br />

POŽAREPORT<br />

Tranzicijska levica <strong>je</strong> javno vedno reklamirala t. i. »nacionalni interes«, kar <strong>je</strong> bila tudi<br />

opazna intenca zadn<strong>je</strong> Tarče, hkrati pa tujcem – brez kakšnega posebnega političnega<br />

ali domoljubnega sočutja – prodajala naše blagovne znamke in pod<strong>je</strong>tja ...<br />

43<br />

Na oddaji Tarči se <strong>je</strong> 23. maja<br />

nehote zgodilo – ker <strong>je</strong> bilo,<br />

tudi opazno, zastavl<strong>je</strong>no<br />

precej drugače –, da <strong>je</strong> mimogrede<br />

postregla s sicer že znanimi<br />

zgodovinskimi dejstvi, ki pa jih večinski<br />

mediji praviloma najra<strong>je</strong> prikrivajo<br />

– kdo <strong>je</strong> tujcem (Hrvatom, Srbom,<br />

Čehom, Ukrajincem ...) v resnici prodal<br />

vse domače legendarne slovenske blagovne<br />

znamke prehrambeno-živilske<br />

industri<strong>je</strong>, od Mercatorja do Cockte, pijače<br />

naše mladosti.<br />

Slovenska prehrambeno-živilska pod<strong>je</strong>tja, ki so<br />

bila prodana tujcem.<br />

Na Tarči, z leve: Erika Žnidaršič, Dejan<br />

Židan, Franci Matoz, Toni Balažič,<br />

Roman Žveglič in Peter Vrisk<br />

TRANZICIJSKA LEVICA<br />

Vse so bile prodane, pa naj <strong>je</strong> šlo za državne<br />

ali zasebne transakci<strong>je</strong>, pod vladami,<br />

ki oziroma ko jih <strong>je</strong> vodila leva<br />

sredina, od Boruta Pahorja (60), Alenke<br />

Bratušek (54), Mira Cerarja ml. (60)<br />

... do aktualnega premierja Roberta<br />

Goloba (57).<br />

Janez Kocijančič, zdaj že pokojni<br />

dolgoletni vodilni politik Socialnih demokratov<br />

in vseh njihovih strankarskih<br />

predhodnikov, zaupnik in sodelavec<br />

Milana Kučana (83) ter nedotakljivi in<br />

supervplivni predsednik Olimpijskega<br />

komiteja Sloveni<strong>je</strong>, <strong>je</strong> bil denimo glavni<br />

posrednik ali lobist pri prodaji Droge<br />

Kolinska (in vseh propadajočih blagovnih<br />

znamk) hrvaški poslovni skupini<br />

Atlantic Grupa.<br />

Povedano drugače: tranzicijska levica<br />

<strong>je</strong> javno vedno reklamirala tako<br />

imenovani famozni nacionalni interes,<br />

kar <strong>je</strong> bila tudi opazna intenca te Tarče<br />

(s politikom Dejanom Židanom (56), ki<br />

– kot sam pravi – ničesar ne ve, še tisto,<br />

kar ve, izve iz časopisov, na svo<strong>je</strong> delo <strong>je</strong><br />

ponosen, na Tarčo pride z vesel<strong>je</strong>m, vi<br />

pa ob tem ne veste, ali bi se smejali ali<br />

jokali), hkrati pa tujcem – brez kakšnega<br />

posebnega političnega ali domoljubnega<br />

sočutja – prodajala naše blagovne znamke<br />

in pod<strong>je</strong>tja. Enako se <strong>je</strong> zgodilo pri slovenskih<br />

državnih bankah, tudi te so bile<br />

prodane tujcem med »levimi« vladami.<br />

Skoraj vsa prehrambenoživilska<br />

pod<strong>je</strong>tja, prodana<br />

tujcem, danes poslu<strong>je</strong>jo<br />

bol<strong>je</strong> kot prej.<br />

To na videz delu<strong>je</strong> shizofreno, vendar <strong>je</strong><br />

bilo v resnici temeljito premišl<strong>je</strong>no, šlo<br />

pa <strong>je</strong> seveda izključno za denar.<br />

Toda potem se <strong>je</strong> tudi čudežno zgodilo,<br />

da skoraj vsa ta prehrambenoživilska<br />

pod<strong>je</strong>tja, prodana tujcem, danes<br />

poslu<strong>je</strong>jo bol<strong>je</strong> kot prej. Kmečka<br />

zemlja pa <strong>je</strong> tako ali tako ostala tukaj,<br />

ker zeml<strong>je</strong> pač ni mogoče odpeljati.<br />

Panvita, ki jo prevzema hrvaška družba<br />

Mplus Grupa (no, dejansko gre za mešano<br />

hrvaško-slovensko družino Orešković-Pirc,<br />

k<strong>je</strong>r doma menda celo govorijo<br />

slovensko), ima večino zeml<strong>je</strong> tako ali<br />

tako v na<strong>je</strong>mu.<br />

KAPITAL<br />

<strong>Zakaj</strong> Slovenci ne kupu<strong>je</strong>mo teh družb,<br />

<strong>je</strong> tudi bolj ali manj jasno. Predvsem<br />

zato, ker nimamo dovolj kapitala. Nimamo<br />

pa ga dovolj, ker so stvari sistemsko<br />

postavl<strong>je</strong>ne tako, da za adaptaci<strong>je</strong><br />

železniških postaj po slovenskih krajih<br />

plaču<strong>je</strong>mo po 160 milijonov evrov, letno<br />

pa nam korupcija pobere več kot dve<br />

milijardi evrov.<br />

Poleg tega pa, saj vemo, se poznamo<br />

in tega vsekakor ne gre podcen<strong>je</strong>vati, v<br />

našem domačem mil<strong>je</strong>ju tako ali tako<br />

do konca in naprej zavistno ali politično<br />

dirigirano slej ko prej raztrgamo skoraj<br />

vsakega slovenskega pod<strong>je</strong>tnika, ki ima<br />

nekaj več pod palcem ...<br />

<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

44<br />

CASNIK.SI<br />

VINKO OŠLAK<br />

PROFIMEDIA<br />

Komentar<br />

Me<strong>je</strong> evropskega KALIFATA<br />

So protestniki iz Hamburga, ki so s histeričnimi glasovi na nemških tleh zahtevali<br />

kalifat, nerazumni ljud<strong>je</strong>? Nikakor ne. Politični muslimani namreč še kako dobro<br />

razumejo, česar večji del nedeljskih in folklornih »kristjanov« današn<strong>je</strong> Evrope ne more<br />

razumeti. Kdor vrže skozi okno evangelij, bo skozi glavna vrata dobil v hišo Koran.<br />

Berem poročila, kako se »centralni<br />

komite« pro<strong>je</strong>kta, po katerem<br />

bi Zvezno republiko Nemčijo<br />

spremenili v kalifat, torej islamsko<br />

naddržavo, kakršna <strong>je</strong> sicer kot<br />

zadnja ugasnila leta 1917 ob razpadu<br />

Osmanskega cesarstva, iz Hamburga,<br />

severnega dela Nemči<strong>je</strong>, seli v Avstrijo.<br />

Avstrija ima do političnega islama<br />

neprimerno blaž<strong>je</strong> stališče, kar izvira<br />

še iz leta 1912, ko <strong>je</strong> cesar islam priznal<br />

za eno od državno priznanih ver poleg<br />

rimokatoliške vere, pravoslavja in protestantizma<br />

oz. reformirane cerkve.<br />

Tako <strong>je</strong> Avstrija še vedno edina evropska<br />

država, v kateri <strong>je</strong> islam državno<br />

priznana religija na isti ravni, kakor sta<br />

sicer večinski rimokatoliška vera in po<br />

Jožefu II. protestantizem.<br />

Tako se nikomur ni treba čuditi,<br />

če nemške oblasti ne vedo, kako naj<br />

ravnajo z javno izraženo zahtevo po<br />

preobrazbi države v kalifat, da vendar<br />

niti od daleč ne bi užalili občutja nosilcev<br />

islamske politične doktrine ali celo<br />

ustvarili vtisa, da jim kratijo njihove<br />

pravice in zganjajo nad njimi versko in<br />

narodno segregacijo.<br />

Protesta z naslovom »Demonstraci<strong>je</strong> proti cenzuri in mnenjskemu diktatu«, ki ga <strong>je</strong> organizirala skupina<br />

Muslim Interaktiv 11. maja v Hamburgu, se <strong>je</strong> udeležilo več kot 2.000 protestnikov. Potekal <strong>je</strong><br />

pod strogimi pogoji, ker <strong>je</strong> protest, ki ga <strong>je</strong> ista skupina organizirala dva tedna prej, izzval ogorčen<strong>je</strong><br />

javnosti zaradi gesla »Rešitev <strong>je</strong> kalifat«.<br />

Če vemo, da so avstrijski<br />

socialisti za svo<strong>je</strong> vzeli<br />

marksistično gledan<strong>je</strong><br />

na narodno vprašan<strong>je</strong>,<br />

laž<strong>je</strong> razumemo njihov odnos<br />

do Slovencev na Koroškem<br />

in Šta<strong>je</strong>rskem.<br />

SOCIALISTIČNI KANCLER<br />

Toliko manj se lahko čudimo, če takega<br />

odgovora nimajo trenutne avstrijske<br />

oblasti, saj islamskemu<br />

terorizmu ni odprl širokih vrat diplomatskega<br />

parketa nihče drug kot judovski<br />

odpadnik, socialistični kancler<br />

še v osnovi marksističnega naziranja<br />

dr. Bruno Kreisky. Kakor <strong>je</strong> mogoče s<br />

hvaležnostjo priznati n<strong>je</strong>gove zasluge v<br />

boju proti nacionalsocializmu in za uspešno<br />

napredovan<strong>je</strong> Republike Avstri<strong>je</strong><br />

v času n<strong>je</strong>govega kanclerstva, pa bi<br />

bilo težko razumeti n<strong>je</strong>govo judovsko<br />

odpadništvo in naravnost prijateljsko<br />

razmer<strong>je</strong> s tedanjimi nosilci islamskega<br />

terorizma – predvsem z Arafatom,<br />

Sadatom in Gadafi<strong>je</strong>m. Arafatu <strong>je</strong> omogočil,<br />

da <strong>je</strong> na Dunaju odprl biro »za<br />

osvoboditev Palestine« v smislu državnega<br />

veleposlaništva, čeprav brez vsake<br />

osnove za resnično državnost.<br />

Če ne poznamo Marxovega spisa o<br />

judovskem vprašanju, v katerem Marx<br />

vidi eno samo rešitev – da Jud neha<br />

biti Jud in se asimilira v narodu, sredi<br />

katerega biva, kakor <strong>je</strong> to storil že n<strong>je</strong>gov<br />

oče, ki <strong>je</strong> iz poklicnih razlogov iz<br />

judovstva prestopil v protestantizem –,<br />

vsega tega ne moremo razumeti.<br />

Zaradi take drže, ki <strong>je</strong> do danes v<br />

resnici drža vseh evropskih socialističnih<br />

strank, posebej pa še avstrijske,<br />

<strong>je</strong> tudi laž<strong>je</strong> razumeti, zakaj avstrijski<br />

socialisti nikoli niso razumeli slovenskega<br />

vprašanja na Koroškem in Šta<strong>je</strong>rskem,<br />

kar <strong>je</strong> dobro vedel in tudi pošteno<br />

opisal sicer iskren komunist Prežihov<br />

Voranc. Še pred kratkim <strong>je</strong> moral nekdanji<br />

svobodnjaški deželni glavar Dörfler<br />

kakšnega socialističnega župana<br />

ali županjo prepričevati, naj bo vendar<br />

malo bolj odprt za slovenske zahteve<br />

glede dvo<strong>je</strong>zičnih kra<strong>je</strong>vnih napisov.<br />

MARKSISTIČNO MIŠLJENJE<br />

Nekritična odprtost do političnega<br />

islama in obenem neprijazno razmer<strong>je</strong><br />

na eni strani do Judov in judovskega<br />

vprašanja, na drugi pa do slovenske (in<br />

drugih) narodne skupnosti v Avstriji,<br />

raste iz iste korenine marksističnega<br />

gledanja na narodno vprašan<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> v<br />

Avstriji dokaj močno.<br />

Ko smo leta 1983 v 1. številki Celovškega<br />

zvona objavili odlomke iz Marxovih<br />

stališč o Hrvatih in Slovencih, v<br />

katerih <strong>je</strong> mirno zapisal, kako nemški<br />

narod vendar ne bo mogel trpeti<br />

»okleščkov narodov« pred dostopom<br />

do Jadrana, kakor <strong>je</strong> imenoval Slovence<br />

in Hrvate, nas ni napadel nemško nacionalistični<br />

tisk, ampak nas <strong>je</strong> napadlo<br />

slovensko komunistično glasilo Kladivo<br />

z genialnim »marksističnim« argumentom,<br />

da naša objava ni bila »fer«. Saj so<br />

imeli prav: dejstva so za marksistični<br />

način mišl<strong>je</strong>nja vedno »nefer«.<br />

So protestniki iz Hamburga, ki so<br />

s histeričnimi glasovi na nemških tleh<br />

zahtevali kalifat, nerazumni ljud<strong>je</strong>? Nikakor<br />

ne. Politični muslimani namreč<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

CASNIK.SI 45<br />

Kakor ni človeka brez vere,<br />

tako tudi ni narodov in držav<br />

brez duhovne osnove.<br />

v to, kar geografsko tudi <strong>je</strong>, v propadajoči<br />

polotok velike azijske zemeljske, a<br />

tudi duhovne mase. Tisti, ki malo bol<strong>je</strong><br />

poznajo duhovno ozad<strong>je</strong> nemškega nacionalsocializma<br />

– vendarle spet socializma<br />

– vedo, da se <strong>je</strong> Hitler poigraval z<br />

mislijo, da bi bil islam za nemški narod<br />

najprimernejša religija.<br />

Tako tudi ni naključ<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> imel<br />

za največ<strong>je</strong>ga zaveznika na Bližn<strong>je</strong>m<br />

vzhodu velikega muftija v Jeruzalemu<br />

Mohammeda Amina al-Husseinija<br />

(1895–1974), ki <strong>je</strong> od leta 1933 dal<strong>je</strong><br />

podpiral nacistični režim v Nemčiji in<br />

postal eden od največjih Hitler<strong>je</strong>vih<br />

zaupnikov zunaj Evrope. Od leta 1937<br />

<strong>je</strong> redno sodeloval z nacisti in z berlinskega<br />

radia v arabščini ščuval svo<strong>je</strong><br />

rojake k pokolom nad Judi. Od oktobra<br />

1941 do konca 2. svetovne vojne <strong>je</strong> živel<br />

v Nemčiji in mobiliziral muslimane<br />

v okupirani Jugoslaviji za udeležbo pri<br />

Waffeen-SS, zavzemal se <strong>je</strong> tudi za blokado<br />

bežečih Judov iz vzhodne Evrope.<br />

Po vojni so ga pri<strong>je</strong>li kot vojnega<br />

zločinca, a se <strong>je</strong> zanj zavzel Egipt in mu<br />

dodelil azil. Bil <strong>je</strong> glavni iniciator napada<br />

arabskih držav na Izrael dan po oklicu<br />

izraelske države v letu 1948. Bil <strong>je</strong><br />

svetovalec in učitelj terorističnega voditelja<br />

Jaserja Arafata, pozne<strong>je</strong> tesnega<br />

političnega prijatelja Bruna Kreiskega.<br />

Tudi današnji Hamas <strong>je</strong> utemel<strong>je</strong>n na tej<br />

zločinski osebnosti in ga ima za svo<strong>je</strong>ga<br />

»svetnika«. Ker pa <strong>je</strong> bil eden od največjih<br />

Brozovih političnih prijatel<strong>je</strong>v poznejši<br />

predsednik Naser tesen privrženec Al-<br />

-Husseinija, <strong>je</strong> naveza Husseini-Hitler-<br />

-Naser za<strong>je</strong>la tudi Brozovo Jugoslavijo<br />

in v veliki meri vpliva tudi na politiko<br />

do Izraela v vseh naslednjih državah po<br />

razpadu komunistične Jugoslavi<strong>je</strong>.<br />

Tako na prvem kot na drugem protestu se <strong>je</strong> zbrala tudi skupina protiprotestnikov. Na sliki protestnici<br />

z napisom »Ne kalifatu« in z nemško ustavo.<br />

Dejstva so za marksistični<br />

način mišl<strong>je</strong>nja<br />

vedno »nefer«.<br />

še kako dobro razumejo, česar večji del<br />

nedeljskih in folklornih »kristjanov«<br />

današn<strong>je</strong> Evrope ne more razumeti.<br />

Kdor vrže skozi okno evangelij, bo skozi<br />

glavna vrata dobil v hišo Koran! Staro<br />

reklo horror vacui – groza pred praznino,<br />

ki ga fizika potrju<strong>je</strong> z zakonitostjo,<br />

da trajnega vakuuma ni in ga ne more<br />

biti, velja tudi na duhovnem področju.<br />

Kakor ni človeka brez vere (tudi zatr<strong>je</strong>van<strong>je</strong>,<br />

da Boga ni, <strong>je</strong> verska, ne pa znanstvena<br />

izjava), tako tudi ni narodov in<br />

držav brez duhovne osnove. Mogoče <strong>je</strong><br />

le izbirati med tem ali onim duhom, ni<br />

pa mogoče obstajati brez duha!<br />

EVROPA UGAŠA<br />

Ni potrebna velika znanost, da ugotovimo,<br />

kako Evropa ugaša in se pretvarja<br />

VSEEVROPSKI KALIFAT<br />

Ustanovitev kalifata na Nemškem<br />

ni kakšna huda utopija, ampak dokaj<br />

ver<strong>je</strong>tna perspektiva. A to ne bo samo<br />

nemški, ampak vseevropski kalifat, kar<br />

se dovolj jasno odraža v nemoči vseh<br />

evropskih držav, da bi se do političnega<br />

islama postavile, kakor bi se morale<br />

in mogle postaviti države, osnovane na<br />

drugačnem duhu od tistih, ki so osnovane<br />

na šeriatskem »pravu«.<br />

Razumljivo <strong>je</strong>, da se ob takem pogledu<br />

veselo nasme<strong>je</strong>jo isti ljud<strong>je</strong>, ki so<br />

se veselo smejali, če <strong>je</strong> kdo napovedoval<br />

sesut<strong>je</strong> Sov<strong>je</strong>tske zveze in Brozove Jugoslavi<strong>je</strong>.<br />

Ti ljud<strong>je</strong> ne morejo razumeti,<br />

da vladata v svetu v osnovi samo dva<br />

duha: Duh Stvarnika in Odrešenika Jezusa<br />

Kristusa, pravega Boga in pravega<br />

človeka – ali pa duh n<strong>je</strong>govega nasprotnika,<br />

hudiča, ki <strong>je</strong> snovalec, učitelj in<br />

poglavar vseh drugih religioznih in ideoloških<br />

sistemov.<br />

Ali – ali. Ali evangelij ali Koran v zastopstvu<br />

za vse človeško zamišl<strong>je</strong>ne in<br />

napisane »svete« knjige človeštva. In če<br />

pride do kalifata, se ta ne bo ustavil na<br />

Ljubelju ali pa na Holmcu …<br />

Tisti, ki malo bol<strong>je</strong> poznajo duhovno<br />

ozad<strong>je</strong> nemškega nacionalsocializma<br />

– vendarle spet socializma – vedo,<br />

da se <strong>je</strong> Hitler poigraval z mislijo, da bi<br />

bil islam za nemški narod najprimernejša<br />

religija.<br />

<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

46<br />

ZDRAVJE<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

<strong>Zakaj</strong> VEDNO VEČ MLADIH<br />

ZBOLI ZA RAKOM na črevesju<br />

Vedno več mladih umre zaradi raka na črevesju, čeprav umrljivost zaradi<br />

raka na splošno upada. V Sloveniji letno za to vrsto raka zboli več kot 1.400 ljudi.<br />

Raziskava revi<strong>je</strong> Annals of Oncology<br />

kaže na povečan<strong>je</strong> stopn<strong>je</strong><br />

umrljivosti zaradi raka na črevesju<br />

med starimi od 25 do 49<br />

let. To se <strong>je</strong> zgodilo tako na območju<br />

Evropske uni<strong>je</strong> (EU) kot Velike Britani<strong>je</strong>.<br />

Na splošno umrljivost zaradi raka sicer<br />

upada. Kot napovedu<strong>je</strong>jo znanstveniki,<br />

se bo skupno število smrti zaradi raka<br />

(v Veliki Britaniji in EU) leta 2024 napram<br />

letu 2018 zmanjšalo za šest odstotkov pri<br />

moških in štiri pri ženskah. A kljub vsemu<br />

so nekatere posebne oblike raka v porastu.<br />

Program Svit <strong>je</strong> namen<strong>je</strong>n<br />

vsem državljanom<br />

v starosti od 50 do 74 let.<br />

Število novih primerov med mlajšimi od 50 let:<br />

74 leta 2015 105 leta 2020<br />

RAK V SLOVENIJI<br />

Najbolj skrb zbujajoč <strong>je</strong> ravno omen<strong>je</strong>ni<br />

trend smrti zaradi raka debelega<br />

črevesja in danke pri mladih odraslih.<br />

Običajno sicer zaradi te bolezni umirajo<br />

starejši od 50 let, v zadn<strong>je</strong>m času pa<br />

vedno pogoste<strong>je</strong> tudi mlajši.<br />

V Sloveniji <strong>je</strong> ta vrsta raka četrta najpogostejša.<br />

Letno namreč zboli več kot<br />

1400 ljudi. Ima tudi visoki obolevnost in<br />

umrljivost. Na letni ravni še vedno umre<br />

okoli 700 bolnikov. Ta vrsta raka <strong>je</strong> sicer<br />

ozdravljiva, če <strong>je</strong> odkrita dovolj zgodaj,<br />

ko se še ne razširi iz črevesa drugod po<br />

telesu. V Sloveniji <strong>je</strong> bilo leta 2015 74 bolnikov,<br />

ki so za to boleznijo zboleli, ko so<br />

bili mlajši od 50 let, samo pet let kasne<strong>je</strong>,<br />

torej leta 2020, pa <strong>je</strong> bilo takih 105, kar<br />

pomeni povečan<strong>je</strong> za četrtino.<br />

Slovenija <strong>je</strong> že pred nekaj leti vzpostavila<br />

državni program Svit, katerega namen<br />

<strong>je</strong> zgodn<strong>je</strong> odkrivan<strong>je</strong> bolezni. Žal pa<br />

se kljub temu število primerov tega raka<br />

še naprej poveču<strong>je</strong>. Prvi znaki bolezni so<br />

običajno zelo splošni, oboleli pa nan<strong>je</strong> niso<br />

pozorni. Strokovnjaki zato opozarjajo, da<br />

bi morali posebno pozornosti nameniti<br />

kakršnim koli spremembam, ki jih opazimo<br />

pri odvajanju blata. Največkrat <strong>je</strong> težava<br />

ravno prepozno odkrivan<strong>je</strong> bolezni.<br />

Večina bolnikov se na zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> odpravi<br />

takrat, ko <strong>je</strong> bolezen že napredovala in so<br />

možnosti preživetja slabše.<br />

Simptomi te bolezni so največkrat<br />

občutek, da čreves<strong>je</strong> ni nikoli povsem<br />

izprazn<strong>je</strong>no, nepojasn<strong>je</strong>na driska, zaprt<strong>je</strong>,<br />

spremembe pri odvajanju blata, sled<br />

krvi v blatu, tanjše blato kot običajno,<br />

nelagod<strong>je</strong> v trebuhu, nenehna utru<strong>je</strong>nost,<br />

izguba teže in bruhan<strong>je</strong>.<br />

Rak debelega črevesa se sicer razvi<strong>je</strong> iz<br />

predkanceroznih polipov, te nepravilnosti<br />

pa pripel<strong>je</strong>jo do tumorja, ki ga kasne<strong>je</strong><br />

lahko zaznamo kot rak debelega črevesa.<br />

KAKO PREPREČITI RAKA<br />

S programom Svit se testira blato, z njim<br />

pa zdravniki iščejo sledove prikrite krvavitve.<br />

Osebe s pozitivnim izvidom<br />

testa na kri v blatu se nato pregleda na<br />

kolonoskopiji, k<strong>je</strong>r se ugotovi vzrok krvavitve.<br />

Program Svit <strong>je</strong> sicer namen<strong>je</strong>n<br />

vsem državljanom s stalnim prebivališčem<br />

v Sloveniji v starosti od 50 do 74<br />

let. V program so<br />

osebe vabl<strong>je</strong>ne vsaki<br />

dve leti, vendar<br />

na žalost zaenkrat<br />

nekega preventivnega<br />

programa za<br />

mlajše osebe še ni.<br />

So pa zdravniki dodatno<br />

pozorni, kadar<br />

se rak debelega<br />

črevesa pojavlja v<br />

družinah in pri več<br />

družinskih članih.<br />

V tem primeru<br />

se svetu<strong>je</strong>, da<br />

njihovi mlajši sorodniki<br />

pridejo na<br />

kolonoskopijo, ki <strong>je</strong> referenčna preiskava.<br />

Nekatere države so sicer že uvedle<br />

preventivne programe za tiste od 45.<br />

leta naprej. Tudi v Sloveniji stroka razmišlja,<br />

da bi v prihodnjih letih starostno<br />

dobo s petdesetih let premaknili niž<strong>je</strong>.<br />

Dejavnika tveganja za nastanek<br />

raka črevesja sta prekomerna telesna<br />

teža in debelost. Za nastanek sta škodljiva<br />

tudi ka<strong>je</strong>n<strong>je</strong> in telesna neaktivnost.<br />

Zaščitno vlogo ima tudi prehrana<br />

z žitaricami, zelenjavo in sad<strong>je</strong>m, ki<br />

vsebu<strong>je</strong>jo veliko vlaknin in A-, C-, D-vitaminov<br />

ter kalcija.<br />

Taka hrana, podobno kot telesna aktivnost,<br />

zaradi pospeševanja gibljivosti<br />

črevesja in s tem hitrejšega iztrebljanja<br />

blata zmanjša nezaželene vplive kancerogenih<br />

snovi, saj te manj časa delu<strong>je</strong>jo<br />

na črevesno sluznico. Posebej so pomembne<br />

predvsem vlaknine, saj vežejo<br />

kancerogene snovi in žolčne kisline. Povečajo<br />

tudi volumen blata, kar dodatno<br />

pospeši prehod skozi črevo. Kalcij v prehrani<br />

pa se veže z žolčnimi kislinami v<br />

netopne soli in jih tako nevtralizira. <br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

ZDRAVJE<br />

47<br />

NINA RAZINGER<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Kako z domačega vrta<br />

pregnati KLOPE<br />

V Sloveniji letno zabeležimo več kot 6.000 novih primerov bolezni, ki jih povzročijo klopi.<br />

Glede na število na novo ugotovl<strong>je</strong>nih bolezni, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov<br />

na 100.000 prebivalcev, smo najbolj ogrožena populacija na svetu. Ker prihajajo topli dnevi,<br />

ko veliko časa preživimo zunaj, <strong>je</strong> dobro vedeti, kako naše okol<strong>je</strong> tem nepovabl<strong>je</strong>nim<br />

in nevarnim »gostom« narediti neprijazno.<br />

Slovenija sodi v sam vrh po številu<br />

okuženih klopov v Evropi. Ti na<br />

nas prežijo od maja do oktobra,<br />

čeprav tudi to ni več pravilo. Ob<br />

tem <strong>je</strong> treba vedeti, da lahko klopa dobimo<br />

povsod. Slovenci smo zelo aktivni<br />

v naravi – ne le s sprehodi po bližnjih<br />

gozdovih ali s hojo v hribe, temveč tudi z<br />

delom na domačem vrtu. Tam smo še posebej<br />

ranljivi, saj klopov ne pričaku<strong>je</strong>mo,<br />

zato marsikdaj nismo ustrezno zaščiteni<br />

– nimamo vedno svetlih oblačil, dolgih<br />

rokavov in zaščitnih repelentov. Obstaja<br />

pa nekaj precej enostavnih in učinkovitih<br />

načinov, kako naš vrt narediti klopom<br />

neprijazen. Česa torej klopi ne marajo?<br />

KOŠNJA TRAVE<br />

Če boste redno kosili travo, boste<br />

odstranili priljubl<strong>je</strong>na skrivališča klopov.<br />

Pograbite list<strong>je</strong>, ki pada z dreves, in<br />

zeleni odrez namesto v smeti ra<strong>je</strong> vrzite<br />

na kompostnik. Pokošeno travo lahko<br />

tudi posušite in jo uporabite kot zastirko<br />

na vrtu. Ne pozabite niti na obrob<strong>je</strong><br />

vrtov, k<strong>je</strong>r se klopi najra<strong>je</strong> zadržu<strong>je</strong>jo.<br />

ZLOŽEN IN POSPRAVLJEN LES<br />

Klope lahko najdemo v kupih nametanega<br />

lesa, ki v senčnih legah dolgo ostanejo<br />

vlažni. Če les lepo zložite na osončen<br />

del vrta, da se bo lahko hitre<strong>je</strong> sušil,<br />

se ga bodo klopi izogibali.<br />

USTVARJANJE MEJA<br />

Med zelenico in teraso, lesenim podestom<br />

ali tlakovci ustvarite mejo iz grobega<br />

peska, gramoza ali lesenih sekancev.<br />

Klopom naj takšni prehodi ne bi bili<br />

všeč, zato se jih izogibajo.<br />

ZASADITEV RASTLIN,<br />

KI JIH ODBIJAJO<br />

Klopi se najra<strong>je</strong> zadržu<strong>je</strong>jo v vlažnih<br />

listnatih gozdovih z gosto grmičasto<br />

podrastjo. Obstajajo pa tudi rastline, ki<br />

jih odganjajo. Tak primer so krizanteme,<br />

ki so vir piretrina. To <strong>je</strong> tudi insekticid,<br />

ki se uporablja v vseh domačih in<br />

vrtnih odstran<strong>je</strong>valcih mrčesa. <br />

NIJZ SVETUJE<br />

Kljub temu, da naj bi z naštetimi ukrepi<br />

število klopov na našem vrtu omejili,<br />

moramo upoštevati tudi vse nasvete<br />

o naši zaščiti. Nacionalni inštitut<br />

za javno zdrav<strong>je</strong> (NIJZ) svetu<strong>je</strong>, da se<br />

zaščitimo z oblačili, s katerimi pokri<strong>je</strong>mo<br />

čim več kože (dolge hlače, dolgi<br />

rokavi, zaprta obutev). Da bi klopa<br />

laž<strong>je</strong> opazili, <strong>je</strong> priporočljivo, da so<br />

oblačila svetle barve. V pomoč so nam<br />

tudi repelenti, ki odganjajo klope. Pomembno<br />

<strong>je</strong>, da si po vrnitvi iz narave<br />

dobro skrtačimo oblačila, jih po možnosti<br />

operemo, natančno pregledamo<br />

telo, se stuširamo in si umi<strong>je</strong>mo glavo.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

48<br />

SLEDI MOJIH POTI<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

Slovenska zgodovina<br />

ima močne KORENINE<br />

Zadnjih šestnajst let se na Lanšprežu pri Mirni na Dolenjskem odvija<br />

spominska slovesnost, posvečena velikemu slovenskemu čebelarju,<br />

duhovniku in vsestranskemu dobrotniku Petru Pavlu Glavarju. Letos pa <strong>je</strong> bila<br />

presežena s še enim dodatnim dejan<strong>je</strong>m: posvetitvijo spominske plošče<br />

prvemu slovenskemu generalu Jerneju Basaju. V kapelici sv. Jožefa sta namreč<br />

pokopana oba, s tem, da se o Basaju doslej ni vedelo veliko oziroma skoraj nič.<br />

Ob tej priložnosti se <strong>je</strong> zbralo veliko domačinov<br />

in tudi gostov, ki so prišli k<br />

sveti maši in na predstavitev knjige,<br />

med drugim tudi tri<strong>je</strong> iz Basa<strong>je</strong>vega<br />

rodu. Seveda ni manjkalo čebelar<strong>je</strong>v in drugih<br />

navdušencev nad slovensko zgodovino.<br />

Priložnosti so se udeležili tudi stolni prošt<br />

Jože Lap, ki <strong>je</strong> po hudi bolezni lepo okreval,<br />

predsednik Regijske čebelarske zveze Anton<br />

Koželj, človek, ki se <strong>je</strong> osebno zavzel, da <strong>je</strong> bila<br />

spominska plošča vgra<strong>je</strong>na v tla kapelice, Jožef<br />

Pavlič, diplomirani teolog, ki ves čas dogajan<strong>je</strong><br />

spremlja s svojim živahnim peresom, somaševal<br />

pa <strong>je</strong> tudi karizmatični duhovnik Martin Golob.<br />

Prisrčen kulturni program <strong>je</strong> pripravila neutrudna<br />

Jožica Gruden skupaj z učenci OŠ Mirna<br />

in s pevkami skupine Tavžentroža. Seveda pa <strong>je</strong><br />

Z leve: prošt Jože Lap, čebelarski predsednik<br />

Anton Koželj ter teolog in novinar Jožef Pavlič.<br />

bila to tudi lepa priložnost, da se pogovorimo o<br />

slovenskih koreninah.<br />

LANŠPREŽ – SVETI KRAJ<br />

Stolni prošt Jože Lap <strong>je</strong> med drugim povedal:<br />

»Smo na lepem, pravzaprav svetem kraju. Na<br />

kraju naših korenin. Veseli me, da smo sveto<br />

mašo združili z blagoslovitvijo plošče prvega slovenskega<br />

generala Jerneja Basaja, ki <strong>je</strong> bil krušni<br />

brat velikega Komendčana Petra Pavla Glavarja.<br />

Skupaj sta si v Vopoljah pri Cerkljah delila otroška<br />

in mladeniška leta, tudi pozne<strong>je</strong> sta si dopisovala,<br />

se spoštovala in celo tako rekoč skupaj<br />

umrla. To <strong>je</strong> prav pretresljivo. Sveto mašo sem<br />

imel v spomin Glavar<strong>je</strong>ve osebnosti že več kot<br />

petnajstkrat, Basaja pa se ob tem nismo spominjali<br />

še nikoli. Zdaj pa <strong>je</strong> ta krivica popravl<strong>je</strong>na.<br />

Tu sem počutim kot doma. Vsa komendska in<br />

cerkljanska fara <strong>je</strong> tu v bistvu ukorenin<strong>je</strong>na. Oba<br />

velika moža sta zgledno povezovala gorenjski,<br />

dolenjski in tudi širši prostor – vse do Vojne krajine.<br />

V današn<strong>je</strong>m času nas ta dva velika moža<br />

učita, kako moramo biti široki in tolerantni,<br />

kako moramo upoštevati drug drugega in si drug<br />

drugemu pomagati kot pravi brat<strong>je</strong> oziroma kot<br />

krščanski brat<strong>je</strong> in sestre. Učita nas tudi to, da <strong>je</strong><br />

treba talente, dane od Boga, čim bolj izkoristiti.<br />

V današn<strong>je</strong>m času moramo tovrstnim svetlim<br />

zgledom naših prednikov dajati precej več veljave,<br />

kot smo <strong>je</strong> do sedaj.«<br />

O BASAJEVI PLOŠČI<br />

O tem, zakaj <strong>je</strong> bilo letošn<strong>je</strong> majsko srečan<strong>je</strong> nekaj<br />

posebnega, <strong>je</strong> povedal predsednik Regijske<br />

čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja, Anton<br />

Koželj: »Pobuda za to ploščo <strong>je</strong> stara že dvajset<br />

let, letos pa <strong>je</strong> prišlo do uresničitve tako hitro<br />

zato, ker <strong>je</strong> izšel roman o Basaju z naslovom<br />

Vse generalove skrivnosti. Tako smo na hitro<br />

povezali zgodovino s sedanjostjo. Tako smo se<br />

čebelarji in tudi mnogi drugi Slovenci dostojno<br />

spomnili naših dveh velikih mož. Čebelarji smo<br />

imeli že pred leti veliko dela z obnovo kapelice,<br />

zdaj, ko <strong>je</strong> to uspešno za nami, pa smo se lahko<br />

posvetili tudi drugim podrobnostim. Sem pri-<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

SLEDI MOJIH POTI<br />

49<br />

hajajo obiskovalci iz vse Sloveni<strong>je</strong> in<br />

zamejstva. Prav pred nedavnim so bili<br />

tu rojaki z avstrijske Koroške in tudi<br />

oni so bili veseli, da <strong>je</strong> bil Basaj tako pogumen<br />

in velik bo<strong>je</strong>vnik v Vojni krajini<br />

in tudi v pomembnih evropskih vojnah<br />

nasploh. Vprašan<strong>je</strong> <strong>je</strong>, kako bi bilo danes<br />

s slovenskim in avstrijskim ozeml<strong>je</strong>m,<br />

če ne bi bilo tako velikih mož,<br />

kot <strong>je</strong> naš Basaj. Sicer pa naj še dodam,<br />

da <strong>je</strong> večino spominskih obeležij – tudi<br />

tega o Basaju – ustvaril kamnosek iz<br />

Grosuplja, po rodu Srb, Peter Jovandarić.<br />

Tudi on <strong>je</strong> navdušen nad tem, kako<br />

imamo Slovenci bogato zgodovino in<br />

koliko velikih mož. Vse plošče <strong>je</strong> prav<br />

zato pripravil po bistveno nižji ceni<br />

oziroma jih <strong>je</strong> v veliki meri doniral.«<br />

Zdajšnji pripadniki Basa<strong>je</strong>vega rodu – brata<br />

Iztok in Blaž ter sestra Mojca.<br />

Glavar in Basaj sta zgled<br />

za slovensko spravo,<br />

za spoštovan<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>nja<br />

in navsezadn<strong>je</strong> za<br />

spoštovan<strong>je</strong> naravne smrti,<br />

ne pa evtanazi<strong>je</strong>.<br />

BOŽJI DAR<br />

Oba velika Slovenca, Glavar in Basaj,<br />

sta po mnenju gospoda Jožefa Pavliča<br />

v bistvu Božji dar slovenskemu narodu.<br />

Nadal<strong>je</strong>val <strong>je</strong>: »Veliko sta s svojima<br />

talentoma naredila tudi sama iz sebe.<br />

Pri tem <strong>je</strong> treba poudariti, da <strong>je</strong> imel<br />

Peter Pavel Glavar sijajnega očeta, barona<br />

Testaferrato z Malte, graditelja<br />

več cerkva, med drugim tudi župnijske<br />

cerkve v Komendi in cerkve sv. Ane v<br />

Tunjicah. Torej lahko rečemo, da <strong>je</strong><br />

imel Glavar – če bi rekli sodobno – dobre<br />

gene. Lahko smo hvaležni dobremu<br />

Bogu za oba velika moža. Poleg Glavarja<br />

<strong>je</strong> še posebej general Basaj za našo<br />

zgodovino veliko presenečen<strong>je</strong>. Doslej<br />

smo imeli pred očmi predvsem generala<br />

Maistra, Kamničana, zdaj pa se podoba<br />

vojaške zgodovine bistveno spreminja.<br />

To, da počivata krušna brata v tej kapelici<br />

skupaj, pomeni, da sta se imela<br />

rada, da sta drug drugega spoštovala in<br />

občudovala, da sta si bila nasploh zelo<br />

blizu. V današn<strong>je</strong>m času smo med seboj<br />

večkrat sprti, zato ne dosežemo pravega<br />

napredka. Tudi glede medsebojnega<br />

sožitja sta nam v današn<strong>je</strong>m času lahko<br />

za zgled. Glavar in Basaj sta v nekem<br />

pogledu zgled za slovensko spravo, za<br />

spoštovan<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>nja in navsezadn<strong>je</strong> za<br />

spoštovan<strong>je</strong> naravne smrti, ne pa evtanazi<strong>je</strong>.<br />

Živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> nam <strong>je</strong> dano od Boga in<br />

mi ga ne smemo sami končati. Čas bi že<br />

bil, da se od takih velikih ljudi kaj naučimo,<br />

da jih vzamemo za zgled in tudi<br />

sami drugače živimo. Nista bila združena<br />

samo v živl<strong>je</strong>nju, temveč tudi v smrti.<br />

Rad poudarim, da <strong>je</strong> zelo pomembno,<br />

k<strong>je</strong> <strong>je</strong> človek pokopan, k<strong>je</strong> leži, k<strong>je</strong> čaka<br />

sodni dan.«<br />

Kapelica sv. Jožefa na Lanšprežu<br />

pri Mirni na Dolenjskem <strong>je</strong> v vseh pogledih<br />

vzorno obnovl<strong>je</strong>na.<br />

SLADKI KOT MED<br />

Odlično pridigo <strong>je</strong> imel stolni prošt Jože<br />

Lap. S svojim preprostim, a zelo nazornim<br />

in živahnim pripovedovan<strong>je</strong>m <strong>je</strong><br />

vernike razvnel tudi Martin Golob, ki<br />

<strong>je</strong> zaradi svo<strong>je</strong> odprtosti in prijaznosti<br />

lepo spre<strong>je</strong>t povsod, kamor pride. Med<br />

drugim <strong>je</strong> povedal tudi nasledn<strong>je</strong> besede:<br />

»Za Petra Pavla Glavarja in za Jerneja<br />

Basaja bi moral vedeti vsak Slovenec.<br />

Zato, ker sta oba ljubila Boga, naše ljudi,<br />

našo zgodovino. Oba sta se prizadevala<br />

za vzpon slovenstva. Svoji živl<strong>je</strong>nji sta<br />

posvetila predvsem za svo<strong>je</strong> bližn<strong>je</strong>. Le<br />

tako človekovo ime odzvanja tudi v prihodnost.<br />

Na kamniti tabli <strong>je</strong> zapisano<br />

tisto, kar mora biti odslej trdne<strong>je</strong> zapisano<br />

tudi v naša srca. Dejavnost čebelar<strong>je</strong>v<br />

<strong>je</strong> taka pri<strong>je</strong>tna posebnost, da nas<br />

zelo lepo povezu<strong>je</strong> z naravo, z ljubeznijo<br />

do narave, z Bogom. Vsi čebelarji imajo<br />

v sebi neko posebno nežnost in toplino.<br />

V sebi imajo neko vidno mehkobo<br />

in sladkost. Ne gre samo za <strong>je</strong>d, ne gre<br />

samo za med, temveč za način živl<strong>je</strong>nja.<br />

Tudi danes zjutraj sem si privoščil<br />

kruh, ›putrček‹ in malce medu – dan se<br />

<strong>je</strong> takoj začel bolj sladko. Slovenci imamo<br />

veliko pregovorov, največ o delu in<br />

medu. Delo povezu<strong>je</strong>mo s pridnostjo, ki<br />

jo primerjamo s prizadevnostjo čebel.<br />

In prav oba velika Slovenca, ki spita svoj<br />

večni sen v kapelici sv. Jožefa, sta bila<br />

pregovorno zelo delovna, prizadevna,<br />

srčna – marljiva kot čebeli.«<br />

Šlo <strong>je</strong> za lepo slovesnost, kakršnih<br />

v Sloveniji sicer ne manjka in bi jih bilo<br />

treba bolj pohvaliti. Še posebej zato,<br />

ker prav taka srečanja pokažejo, kako<br />

globoke korenine ima naša preteklost,<br />

naša bogata zgodovina.<br />

<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

50<br />

VZGOJA<br />

KLAUDIA URBANČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SPREJMIMO svo<strong>je</strong> otroke<br />

Ko sem spremljala novoro<strong>je</strong>ne otroke – bolnike, so bili starši že lahko navzoči<br />

pri bolniških posteljicah. Nekateri so to zmogli, nekaterim <strong>je</strong> bilo tež<strong>je</strong>. Nekateri<br />

so prišli le občasno, drugim <strong>je</strong> bil dan prekratek in bi bedeli ob otroku še ponoči.<br />

Staršem smo zahvaljujoč čutečim<br />

medicinskim sestram in zdravnikom<br />

prišli naproti v njihovih<br />

zmožnostih in željah. Pa tudi po<br />

zaslugi strežnic, ki so se z metlo uvidevno<br />

umikale počasi drsajočim korakom,<br />

čeprav <strong>je</strong> bil po urniku odmer<strong>je</strong>n čas za<br />

mokro čiščen<strong>je</strong> tal.<br />

Navzočnost staršev ob otrocih <strong>je</strong> pomagala<br />

otrokom pri umirjanju, staršem pa<br />

pri zbiranju spominov, ki so jih ustvarjali<br />

pri opazovanju negovanja in odzivov otrok.<br />

Počasi se <strong>je</strong> krepila samozavest staršev<br />

in večala ljubezen, ki <strong>je</strong> bila s stresnim<br />

porodom in oddal<strong>je</strong>nostjo zamajana. Počasi<br />

se <strong>je</strong> vzpostavila medsebojna vez tudi<br />

pri starših, ki otroka niso načrtovali ali si<br />

ga niso želeli. Proces <strong>je</strong> potekal počasi. Občasno<br />

ob konfliktih in zatikanju, vse pogoste<strong>je</strong><br />

skozi poglede in bližino oči, potem<br />

pa tudi preko dotikov in s pestovan<strong>je</strong>m. Ko<br />

<strong>je</strong> otrokova mama sama izrazila željo po<br />

pestovanju in negovanju ali pa <strong>je</strong> to, če ni<br />

zmogla mama, izrazil oče, <strong>je</strong> proces navezovanja<br />

stekel. Oseb<strong>je</strong> <strong>je</strong> prepoznalo moč<br />

staršev, ki bodo poslej otroka varovali in<br />

mu nudili varen prehod skozi živl<strong>je</strong>njske<br />

preizkušn<strong>je</strong> ter izražali ponos.<br />

LJUBEZEN IN VARNOST<br />

Želeli bi si, da bi vsi novoro<strong>je</strong>ni otroci občutili<br />

ljubezen in varnost, pa čeprav so v hladnem<br />

in tehnično nenaklon<strong>je</strong>nem okolju<br />

bolnišnic in intenzivnih enot. Ko so odhajali<br />

domov, ozaljšani v rumena, oranžna,<br />

vijolična ali rdeča domača oblačila, so starši<br />

sijali in se olajšano poslavljali od osebja. Le<br />

sami vedo, koliko olajšanja so občutili tisti,<br />

ki otroka niso načrtovali, ki so se ga s strahom<br />

dotikali ali se otrok ni mogel dojiti.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

Včasih pride ljubezen počasi, kasne<strong>je</strong><br />

in obotavljajoče. Mogoče <strong>je</strong> sporočilen<br />

kakšen gib, zapeta pesem, ljubezen<br />

do branja, met žoge ali vrisane poteze<br />

na obrazu generacij, ki jih več ni. Starš<br />

začuti, da se nekaj premakne, notranji<br />

šepetalec pa pove: »Ta <strong>je</strong> naš.« Otrok zaznava<br />

to okrepl<strong>je</strong>no vez in pripadnost<br />

tako doma kot v šoli in skupnosti. Čeprav<br />

se mogoče kdaj počuti samega in mora<br />

spre<strong>je</strong>ti odločitev v skupini drugih otrok<br />

ali sodelavcev, zaznava val podpore staršev,<br />

ki ga nevidno in oddal<strong>je</strong>no podpirajo<br />

»od zadaj«. Zmore in upa se oddaljiti od<br />

staršev in med vrstniki spre<strong>je</strong>mati nove<br />

učne situaci<strong>je</strong> in poiskati rešitve zan<strong>je</strong>.<br />

Če <strong>je</strong> bila vzpostavl<strong>je</strong>na vez ob rojstvu<br />

in v prvem letu živl<strong>je</strong>nja, delu<strong>je</strong> ta dolgotrajno<br />

in zanesljivo. Odrasli otroci ustvarijo<br />

svo<strong>je</strong> poti, pod<strong>je</strong>tja, nekateri odpotu<strong>je</strong>jo<br />

v tujino, se tam šolajo in si ustvarijo<br />

dom. Če <strong>je</strong> bila vez s starši močna, bodo<br />

tudi v teh novih odločitvah utr<strong>je</strong>ni in<br />

zvesti sami sebi. Vračali se bodo k svojim<br />

koreninam po novo moč in povezovan<strong>je</strong><br />

ter iskali zavet<strong>je</strong> ob rojstvih svojih otrok,<br />

ustvarjanju družin in v preizkušnjah.<br />

NEZMOŽNOST ODNOSA<br />

Včasih pa ljubezen ne pride. Otrok, ki bi<br />

se sicer čvrsto navezal na starša, tudi<br />

sam vzpostavlja šibko vez z njima in z<br />

drugimi ljudmi. Če se zdi, da otroštvo in<br />

šolan<strong>je</strong> preideta z voljo in uspehom, lahko<br />

zgodnja odrasla doba izstavi račun<br />

in razgali šibkosti vezi. Potreba po pripadnosti,<br />

zavetju in ljubezni staršev <strong>je</strong><br />

glasna in odraslemu otroku ne dovoli, da<br />

bi se razvijal in si ustvaril svojo družino,<br />

vse dokler ne pomiri otroka v sebi. Izpovedi<br />

odraslih otrok so pogosto nasledn<strong>je</strong>:<br />

»Nisem dovolj dober, mene nimajo enako<br />

radi kot ostale, to <strong>je</strong> zato, ker sem zadnji in<br />

me niso načrtovali ...« Bolečina <strong>je</strong> ostra in<br />

zaustavlja proces delovanja in ustvarjanja<br />

odrasle osebe v vlogi učitelja, inženirja,<br />

glasbenika ... Telo in um delu<strong>je</strong>ta, cel<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

srca in tolažba duše pa sta dolgotrajnejši.<br />

Potekata v varnem okolju soro<strong>je</strong>ncev, ob<br />

ljubezni partnerja in soljudi, v krepitvi<br />

vezi in dovolj pogostem utr<strong>je</strong>vanju samovrednotenja,<br />

ki ugotavlja, da sem spre<strong>je</strong>t,<br />

cen<strong>je</strong>n, vreden, ljubl<strong>je</strong>n in s smislom na<br />

svoji poti. Tako lahko da<strong>je</strong>m, ustvarjam,<br />

delu<strong>je</strong>m, se povezu<strong>je</strong>m in vzgajam otroke.<br />

SPREJEMATI<br />

Krepitev vezi z novoro<strong>je</strong>nčkom in pozne<strong>je</strong><br />

z otrokom <strong>je</strong> odgovornost dveh<br />

odraslih oseb – staršev. Otrok sam (še)<br />

ne izrazi svojih potreb, zato <strong>je</strong> odgovornost<br />

staršev, da mu podarijo svoj čas.<br />

Ta <strong>je</strong> dragocen. Od odnosa v prvem letu<br />

živl<strong>je</strong>nja <strong>je</strong> odvisno, s koliko zaupanja<br />

in ljubezni bo otrok vzpostavljal vse<br />

prihodn<strong>je</strong> vrstniške, šolske, delovne in<br />

ljubezenske odnose. Zato <strong>je</strong> naloga odraslih,<br />

da sprejmejo svo<strong>je</strong> otroke in jih<br />

potrju<strong>je</strong>jo v ljubezni ob novih izkušnjah.<br />

Naloga osebja v bolnišnicah in intenzivnih<br />

enotah <strong>je</strong>, da otrokovemu očetu<br />

omogočijo navzočnost ob rojstvu, še<br />

posebej ob stresnih porodih in boleznih.<br />

Številnim mladim, ki so v tujini in si<br />

bodo tam ustvarjali družino, bi pomagalo,<br />

da bi vsaj prve tedne ob porodu imeli<br />

ob sebi svo<strong>je</strong> starše, da bi črpali moč in<br />

povezanost. Tako okrepl<strong>je</strong>ni bodo laž<strong>je</strong><br />

spre<strong>je</strong>li novoro<strong>je</strong>nega otroka in mu zagotovili<br />

varen prehod skozi preizkušn<strong>je</strong>.<br />

Otrok, ki <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>t, bo rastel, deloval in<br />

ustvarjal samozadostno, povezano, mirno<br />

in učinkovito. Spre<strong>je</strong>t otrok bo sproščen,<br />

zato bo miselno izviren in ustvarjalen.<br />

Spre<strong>je</strong>t otrok bo znal čas preživljati<br />

sam, sočasno pa se bo povezoval z drugimi.<br />

Spre<strong>je</strong>t otrok bo prilagodljiv in bo<br />

zmogel preživeti tudi v nenaklon<strong>je</strong>nih<br />

okoliščinah. Čutil bo podporo in pripadnost<br />

staršev ter starih staršev, spremljala<br />

ga bo misel: »Naš si, radi te imamo.«

MED(IJSKI) SOSEDI 51<br />

KONOPLJA: ENO NAJSLAB-<br />

ŠE UČINKOVITIH ZDRAVIL<br />

Strokovnjakinja za paliativno oskrbo<br />

dr. Maja Ebert Moltara <strong>je</strong> v intervjuju<br />

za spletni portal N1 spregovorila o<br />

tem, kakšna <strong>je</strong> realna vloga konopl<strong>je</strong> v<br />

onkologiji in paliativi. N<strong>je</strong>no splošno<br />

mnen<strong>je</strong> <strong>je</strong>, da ni tako zelo koristna in da<br />

v zadn<strong>je</strong>m času n<strong>je</strong>na uporaba pri bolnikih<br />

z rakom celo upada. »Ima ome<strong>je</strong>n<br />

domet uporabnosti. Uporabna <strong>je</strong> za lajšan<strong>je</strong><br />

nekaterih simptomov, absolutno<br />

pa ni namen<strong>je</strong>na zdravl<strong>je</strong>nju raka, kot<br />

velikokrat obljubljajo na črnem trgu,«<br />

razlaga zdravnica, ki pravi, da bolniki<br />

pogosto povedo, da konopljo s črnega<br />

trga <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo zaradi teh obljub.<br />

V intervjuju za N1 izvemo, da se konoplja<br />

predpisu<strong>je</strong> za zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> nekaterih simptomov,<br />

a ima še tukaj zelo ome<strong>je</strong>n domet.<br />

Podobno <strong>je</strong> z lajšan<strong>je</strong>m bolečine. Za večino<br />

primerov imajo na voljo druga, bistveno<br />

boljša zdravila. »Pri bolnikih, ki imajo težave<br />

s span<strong>je</strong>m, včasih izkoriščamo stranski<br />

učinek konopl<strong>je</strong>, da so ljud<strong>je</strong> malce bolj<br />

zaspani. Če jo že <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>te, jo vsaj vzemite<br />

zvečer, da boste laž<strong>je</strong> spali, jim svetu<strong>je</strong>mo,«<br />

razlaga Maja Ebert Moltara.<br />

In zakaj bolnikom v Sloveniji v praksi še<br />

niso dostopni konopljini vršički, čeprav<br />

jih <strong>je</strong> po zakonodaji mogoče predpisovati?<br />

»Predvsem zato, ker tudi mi kot stroka<br />

nismo presodili, da <strong>je</strong> to tako nujno<br />

potrebno. Kot rečeno, ima konoplja v onkologiji<br />

ome<strong>je</strong>no uporabnost, konkretno<br />

v paliativni oskrbi pa bi bila za oslabele<br />

bolnike uporaba upar<strong>je</strong>valnika kar izziv.<br />

Že tabletke težko dajo v usta, uporaba<br />

upar<strong>je</strong>valnika, ki <strong>je</strong> edini spre<strong>je</strong>mljiv način<br />

uporabe konopljinih vršičkov v medicini,<br />

pa bi jim delala še toliko več<strong>je</strong> težave.«<br />

Omen<strong>je</strong>na zdravnica sicer podpira<br />

nadaljn<strong>je</strong> raziskave na tem področju, da<br />

bi morda kakšna študija v prihodnosti pokazala<br />

dodatne koristi in razširila uporabo<br />

konopl<strong>je</strong> v medicini. Ni pa to čudežna<br />

rastlina, ki bo rešila vse probleme.<br />

VROČE SOJENJE<br />

NEKDANJEMU ŠEFU NKBM<br />

Na mariborskem sodišču se <strong>je</strong> nadal<strong>je</strong>valo<br />

so<strong>je</strong>n<strong>je</strong> nekdanjima članoma<br />

uprave Nove KBM Matjažu Kovačiču in<br />

Manji Skernišak za zlorabo položaja pri<br />

poslih banke z družbo Monera v lasti<br />

Mateja Raščana. Spletni portal Politikis<br />

piše, da se znani športni funkcionar<br />

Tomaž Barada ob tem ni odzval vabilu,<br />

zato <strong>je</strong> sodnica zagrozila s prisilno<br />

privedbo. Mojstra borilnih veščin in<br />

podpredsednika Olimpijskega komiteja<br />

Sloveni<strong>je</strong> (OKS) <strong>je</strong> sodišče kot<br />

pričo povabilo v zvezi z domnevnimi<br />

zabavami v nekakšnem »mariborskem<br />

penthousu«, k<strong>je</strong>r naj bi se zbirala<br />

mestna smetana in ki <strong>je</strong> bil v Raščanovi<br />

lasti, poroča Politiks.<br />

Obramba <strong>je</strong> sicer poskušala prepričati<br />

sodišče, da <strong>je</strong> so<strong>je</strong>n<strong>je</strong> nesmiselno, saj<br />

da <strong>je</strong> bil Raščan v enem od preteklih<br />

sodnih postopkov pred ljubljanskim<br />

sodiščem že obso<strong>je</strong>n, družbi Monera<br />

pa odvzeto protipravno pridobl<strong>je</strong>no<br />

premožen<strong>je</strong>. Specializirani državni tožilec<br />

Iztok Krumpak <strong>je</strong> takšen predlog<br />

označil kot neutemel<strong>je</strong>n, saj da <strong>je</strong> ta<br />

v banko prišel več kot desetlet<strong>je</strong> po<br />

kaznivem dejanju, ki se očita vpletenim,<br />

pa tudi, da <strong>je</strong> ves čas na so<strong>je</strong>nju<br />

prisoten n<strong>je</strong>n pooblaščenec.<br />

Specializirano državno tožilstvo nekdan<strong>je</strong>mu<br />

prvemu možu in članici uprave<br />

Nove KBM očita zlorabo položaja<br />

pri odobritvi neustrezno zavarovanega<br />

bančnega posojila Moneri leta 2008 v<br />

višini 7,5 milijona evrov za financiran<strong>je</strong><br />

nakupa dela delnic družbe Dela Revi<strong>je</strong>.<br />

Drugi očitek se nanaša na sklenitev<br />

kupoprodajne pogodbe za terminski<br />

nakup delnic srbske družbe Proinvestments<br />

v višini nekaj več kot pet<br />

milijonov evrov, s čimer naj bi Raščan<br />

finančno pokril še drugi del delnic<br />

Dela Revij.<br />

»DOVOLJ JE VOJN,<br />

ČAS JE ZA MIR«<br />

V kolumni za spletni časopis Slovenec<br />

avtor Igor Gošte piše, da ga motijo podobni<br />

napisi, kot <strong>je</strong> tisti, pred katerega <strong>je</strong> snemalno-novinarska<br />

ekipa (hote ali nehote)<br />

na FDV postavila ljubljanskega rektorja.<br />

»Ker sem sam vrsto let z različnimi snemalci<br />

opravil na tisoče krajših in daljših<br />

intervju<strong>je</strong>v, vem, kako se tem rečem streže.<br />

Zato sem vedno upošteval tako željo<br />

sogovornika kot snemalca za kamero,<br />

kaj naj bi bilo v ozadju. A če bi mi nekdo,<br />

snemalec ali tisti, s katerim sem opravil<br />

intervju, dejal, da naj se v kadru vidi tudi<br />

kakšen nespodoben napis (kot <strong>je</strong> denimo<br />

FUCK NATO), tega kot novinar ne bi dovolil,«<br />

piše Gošte. Dodaja, da ne verjame, da<br />

<strong>je</strong> omen<strong>je</strong>ni rektor tako neizkušen, da ne<br />

bi opazil, kaj se bo videlo v kadru.<br />

V kolumni nato opozarja, da <strong>je</strong> študentski<br />

napis povsem zgrešen. »Čas <strong>je</strong>, da<br />

si Slovenci nali<strong>je</strong>mo čistega vina. Brez<br />

članstva v zvezi Nato bi bili v tem vse<br />

bolj napetem in živčnem svetu bistveno<br />

manj varni. Mar mislite, da bi Rusija napadla<br />

Ukrajino, če bi bila le-ta v Natu?<br />

Zagotovo ne. Ker bi v tem primeru<br />

vedela, da ni napadla le ene članice<br />

zveze Nato, ampak vse.« Skrbi ga, ker<br />

so pri nas še vedno na oblasti radikalni<br />

in skrajni levičarji, ki si želijo neke vrste<br />

Titove neuvrščenosti, kajti to bi nas slej<br />

ko prej pripeljalo v nezavidljiv položaj.<br />

»Slišim tudi marsikatero kritiko na<br />

račun Evrope, predvsem na članstvo v<br />

Evropski uniji (EU). Če ste vsaj malce<br />

pošteni, potem boste hitro opazili, da<br />

se niti en samcat pro<strong>je</strong>kt pri nas skorajda<br />

nikoli ne začne in ne izvede brez<br />

evropskih sredstev. Seveda tudi sami<br />

kaj primaknemo v evropsko blagajno, a<br />

še vedno iz n<strong>je</strong> vzamemo več, kot vanjo<br />

damo.« Gošte zaključu<strong>je</strong>, da nič ni narobe,<br />

če se študenti zavzemajo za mir in<br />

za končan<strong>je</strong> nesmiselnih vojn, a parole<br />

proti članstvu v zvezah, ki so največji<br />

garant za mir v Sloveniji, ne razume. <br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

52<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

dr. ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

Rajši grem v RAJ<br />

Filip Neri se <strong>je</strong> rodil 21. 6. 1515 v Firencah. V Rimu <strong>je</strong> skrbel za zapuščene bolnike,<br />

romar<strong>je</strong> in prostitutke. Kot duhovnik <strong>je</strong> ustanovil duhovniško bratovščino oratorijancev.<br />

Veliko <strong>je</strong> spovedoval, delal z otroki in mladimi ter živel skromno in spokorno.<br />

Bil <strong>je</strong> vesele narave, a tudi mistik. Umrl <strong>je</strong> v Rimu 26. 5. 1595 in ta dan tudi godu<strong>je</strong>.<br />

Spečega duhovnika Filipa zbudi<br />

deček, ki mu napove, da ne bo šel<br />

misijonarit v Indijo. Dobrodušni<br />

in radostni Filip <strong>je</strong> nad tem presenečen,<br />

a se kljub temu odpravi v Rim. Tu<br />

obišče Ignacija Lojolskega s prošnjo,<br />

naj ga sprejme in pošl<strong>je</strong> za misijonarja<br />

v Indijo. Ker pa pri tem ne uspe, ostane<br />

v Rimu in s svojim vedrim znača<strong>je</strong>m oznanja<br />

Kristusa, postane zasebni učitelj,<br />

še prav posebej pa se začne posvečati<br />

zapuščenim fantičem, ki bivajo v katakombah.<br />

Celotno Filipovo delovan<strong>je</strong> pa<br />

vznemiri kardinala Capursa, ki o tem<br />

poroča papežu …<br />

Sveti Filip Neri <strong>je</strong> bil znan po svo<strong>je</strong>m<br />

humorju in vedrini. Prav to v filmu tudi<br />

uteleša Gigi Proietti in dejansko celoten<br />

film z vso svojo prepričljivostjo, ganljivostjo<br />

in očarljivostjo. Po drugi strani pa<br />

tudi z dobršno mero humorja, obenem<br />

pa tudi z nežnimi in sočutnimi dejanji,<br />

ki svetnika umeščajo v osredn<strong>je</strong> poslanstvo<br />

Cerkve z občudovanja vrednim<br />

prepletan<strong>je</strong>m vere in človekoljubnosti.<br />

Film, ki gane in nagovori gledalca, obenem<br />

pa ne zapade v nekakšno svetniško<br />

»poštrikanost« ali sladkobnost. Brez<br />

zadržkov kaže, da se pot svetosti sooča<br />

s preprekami, težavami in križi, ki jih<br />

ne prinaša zgolj nepošteno, pokvar<strong>je</strong>no,<br />

razuzdano ali sovražno okol<strong>je</strong>, ampak<br />

tudi varuhi institucionalne pravovernosti,<br />

ki ne zmorejo prepoznati Gospodovega<br />

Duha.<br />

Film ni prava biografija o Filipu Neriju,<br />

ampak bolj umetniška interpretacija<br />

svetnikovega živl<strong>je</strong>nja, saj ne pripovedu<strong>je</strong><br />

striktno cele živl<strong>je</strong>njske zgodbe. V<br />

n<strong>je</strong>m <strong>je</strong> sicer prikazanih veliko dejstev<br />

iz živl<strong>je</strong>nja glavnega junaka, k temu pa<br />

so primešane številne izmišl<strong>je</strong>ne osebe<br />

in dogodki. Že sam začetek <strong>je</strong> namreč<br />

nezgodovinski. Ko se <strong>je</strong> Filip Neri<br />

odpravil v Rim, <strong>je</strong> bil star dvajset let in<br />

še ni bil duhovnik, medtem ko <strong>je</strong> v filmu<br />

prikazano, da <strong>je</strong> že duhovnik. Za<br />

samo poznavan<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>njske zgodbe<br />

o Filipu Neriju <strong>je</strong> tako boljše prebrati<br />

kak živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>pis, medtem ko sam film<br />

pričara vzduš<strong>je</strong> o n<strong>je</strong>m in okoli n<strong>je</strong>ga z<br />

vso radostjo in prisrčnostjo, še posebej<br />

ob navihanih, neugnanih in prisrčnih<br />

otrocih, ki jih zbere okoli sebe. Vse simpatično<br />

dogajan<strong>je</strong>, ki ga prepleta tudi<br />

svetnikova neposredna in pristna vera,<br />

pa kot stalen refren spremlja naslovna<br />

skladba msgr. Marca Frisine Preferisco<br />

il paradiso – Rajši grem v raj, kar <strong>je</strong> tudi<br />

naslov samega filma.<br />

<br />

www.imdb.com<br />

O FILMU:<br />

• naslov: Rajši grem v raj<br />

(Preferisco il paradiso)<br />

• čas trajanja: 200 minut<br />

• država in leto: Italija, 2010<br />

• režija: Giacomo Campiotti<br />

• igralska zasedba: Gigi Proietti,<br />

Roberto Citran, Francesco Salvi<br />

YOUTUBE.COM<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

Italijanski režiser Luigi Magni <strong>je</strong><br />

1983 posnel komično dramo State<br />

buoni se potete (Bodite dobri, če<br />

morete), v katerem <strong>je</strong> sv. Filipa Nerija<br />

upodobil Johnny Dorelli.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG – otroci naj si ogledajo film v<br />

spremstvu staršev.<br />

DOSTOPNOST:<br />

Preferisco il Paradiso con Gigi Proietti<br />

- Film completo (Prima parte)<br />

(Seconda parte). (youtube.com)<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

Glasba<br />

Jezik MOJE MATERE<br />

NARODNO-ZABAVNO<br />

53<br />

IGOR PIRKOVIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Jezik mo<strong>je</strong> matere <strong>je</strong> skleda iz besed,<br />

ki od zibelke do groba v meni pušča sled.<br />

Žubori v meni, ko odnaša jo v kri.<br />

Hladna <strong>je</strong> in vroča, ne umr<strong>je</strong>, preživi.<br />

Brusila se <strong>je</strong> stoletja, da <strong>je</strong> sem prišla,<br />

tu se <strong>je</strong> ugnezdila, zdaj tukaj <strong>je</strong> doma.<br />

Naj ne pride kdo v skušnjavo, da bi jo izdal.<br />

Kaj ti sploh ostane, če brez n<strong>je</strong> bi kdaj ostal?<br />

Jezik mo<strong>je</strong> matere <strong>je</strong> plamen, ki gori.<br />

Ni <strong>je</strong> strele, ne viharja, da ga pogasi.<br />

Ni klonila n<strong>je</strong> beseda, ko so šli nad njo.<br />

Preživela <strong>je</strong>, živi in preživela bo.<br />

Čara umetnine, ko besede gneteš z njim.<br />

Pade v nedrja romana, pade v gnezdo rim.<br />

Jezik mo<strong>je</strong> matere <strong>je</strong> skromen, a bogat.<br />

To <strong>je</strong> to, kar bo za nami moralo ostat’.<br />

Kako lep <strong>je</strong>zik imamo. V govor<strong>je</strong>ni,<br />

v nevezani in v vezani besedi.<br />

Z odtenki besed izražamo<br />

čustva, se izpovedu<strong>je</strong>mo, opisu<strong>je</strong>mo,<br />

sporočamo. Mehkoba slovenskega<br />

<strong>je</strong>zika <strong>je</strong> izrazita. Še posebej besede lepo<br />

zazvenijo v verzih. Bogastvo <strong>je</strong>zika <strong>je</strong><br />

neprecenljivo. Imam privilegij, da v n<strong>je</strong>m<br />

ustvarjam, da se v n<strong>je</strong>m izražam, še posebej<br />

uživam takrat, ko besede polagam<br />

na glasbo. Pisati besedila za glasbo <strong>je</strong> odgovorno<br />

delo. Pesmi ostanejo na nosilcih<br />

zvoka, širijo se med ljudmi in da se opaziti,<br />

kdaj jim besede zlezejo pod kožo.<br />

Nič manj vredna od zahtevnih niso<br />

enostavna besedila. Ko jih pravilno obrneš,<br />

pregneteš, položiš, besede zazvenijo<br />

v polni harmoniji. Kakšne čudeže se<br />

da delati z <strong>je</strong>zikom, izpriču<strong>je</strong>jo Prešeren,<br />

Gregorčič, Kette, Gradnik, Kajuh,<br />

Balantič, Minatti, Zlobec in številni<br />

Pretekle generaci<strong>je</strong><br />

so poskrbele, da so nam<br />

<strong>je</strong>zik predale v vsej n<strong>je</strong>govi<br />

žlahtnosti, naloga te<br />

in naslednjih generacij<br />

pa <strong>je</strong> ohraniti n<strong>je</strong>govo<br />

esenco in duha.<br />

drugi velikani slovenske lirike. Pretekle<br />

generaci<strong>je</strong> so poskrbele, da so nam <strong>je</strong>zik<br />

predale v vsej n<strong>je</strong>govi žlahtnosti,<br />

naloga te in naslednjih generacij pa <strong>je</strong><br />

ohraniti n<strong>je</strong>govo esenco in duha. Seveda<br />

<strong>je</strong> za to potrebno zavedan<strong>je</strong>, da nič<br />

ne pride samo od sebe in da nič ni samoumevno.<br />

Laž<strong>je</strong> <strong>je</strong> nekaj zapraviti kot<br />

ohraniti. Tudi vsako glasbeno besedilo<br />

v slovenščini predstavlja kamenček v<br />

mozaiku ohranjanja in prenašanja <strong>je</strong>zika<br />

sedan<strong>je</strong>mu in naslednjim rodovom.<br />

Razumem vse tiste, ki se zavestno<br />

odločijo peti v katerem od tujih <strong>je</strong>zikov.<br />

Sploh če želijo uspeti zunaj domačih<br />

meja. Onkraj mo<strong>je</strong>ga razuma pa <strong>je</strong> razlaga,<br />

da se <strong>je</strong> predvsem v hrvaščini in<br />

angleščini laž<strong>je</strong> in lepše izražati – češ<br />

da <strong>je</strong> slovenščina pretrda, preveč robata<br />

in v n<strong>je</strong>j ni mogoče izraziti mehkobe<br />

in občutkov. Seveda to nikakor ne drži.<br />

Če bi <strong>je</strong>zik svo<strong>je</strong> matere poznali bol<strong>je</strong>, bi<br />

očitno ugotovili, da <strong>je</strong> prav nasprotno.<br />

Saj <strong>je</strong>zik nikakor ni črno-bel, pač pa <strong>je</strong> v<br />

neštetih barvah in v prav tolikih odtenkih<br />

vsake. Toliko rešitev in načinov za<br />

izražan<strong>je</strong> slehernega čustva ponuja, da z<br />

njim ustvarjaš umetnine. Kako boš bol<strong>je</strong><br />

nekaj povedal v tu<strong>je</strong>m <strong>je</strong>ziku? Lahko ga<br />

obvladaš in se v n<strong>je</strong>m tehnično dovršeno<br />

izražaš, a ga ne čutiš oz. ga bol<strong>je</strong> rečeno<br />

začutiš v vsem n<strong>je</strong>govem bistvu.<br />

Seveda se <strong>je</strong>zik razvija, širi in napredu<strong>je</strong>.<br />

Pred sto leti napisano odraža<br />

Laž<strong>je</strong> <strong>je</strong> nekaj zapraviti<br />

kot ohraniti.<br />

duh <strong>je</strong>zika v tistem času. Danes zveni<br />

isti pomen morda malo drugače. A<br />

tako <strong>je</strong> prav. Če se osredotočim na <strong>je</strong>zik<br />

v besedilih za glasbo, vam jamčim, da<br />

predstavlja slovenščina veliko priložnosti<br />

in izzivov za pisca. Licéntia poética<br />

<strong>je</strong> ob tem res razsežna. Končnice pri<br />

besednih vrstah, uporaba dvojine in<br />

poigravan<strong>je</strong> z vrstnim redom besed so<br />

le nekatere od primerjalnih prednosti<br />

pred drugimi <strong>je</strong>ziki. Kako zgrešeno <strong>je</strong><br />

pri nekaterih glasbenikih prepričan<strong>je</strong>,<br />

da sta hrvaščina ali angleščina bolj<br />

spevna <strong>je</strong>zika in zato primerna za pet<strong>je</strong>.<br />

Dober pisec besedila bo besede na glasbo<br />

položil tako, da bo steklo, ne da bi ob<br />

tem občutil kakršnokoli zadrego.<br />

Prav <strong>je</strong>, da vsak hvali svojo malho.<br />

Imejmo radi tu<strong>je</strong>, a ne odrekajmo slovenščini<br />

tega, kar nam lahko izrazi. In<br />

res, najlepše pesmi še niso napisane. V<br />

<strong>je</strong>ziku naših mater <strong>je</strong> še toliko prostora<br />

za izražan<strong>je</strong> in toliko prostora za osebne<br />

poudarke pisca. Toliko <strong>je</strong> še prostora<br />

za najbolj čiste slike, za sonca, ki zlatijo,<br />

za čustva in dotike.<br />

<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

54<br />

AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

PITA DROBLJENKA<br />

z borovnicami<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

14–16 KOSOV PREPROSTO 15 MINUT + 40 MIN PEKE<br />

SESTAVINE ZA TESTO:<br />

• 250 g ostre bele moke<br />

• <strong>150</strong> g masla sobne<br />

temperature<br />

• 120 g kristalnega sladkorja<br />

• 2 rumenjaka<br />

• 10 g pecilnega praška<br />

• ščepec soli<br />

SESTAVINE ZA NADEV:<br />

• 500 g svežih borovnic<br />

• 100 g kristalnega sladkorja<br />

• naribana limonina lupina<br />

• lističi sveže mete/melise<br />

1. Pečico segre<strong>je</strong>mo na 180<br />

stopinj Celzija, enakomerno gret<strong>je</strong><br />

spodaj in zgoraj. Dno pekača<br />

premera 24 cm obložimo s papir<strong>je</strong>m<br />

za peko in notranjost oboda<br />

premažemo z maslom. Borovnice<br />

operemo pod tekočo vodo in jih v<br />

skledi zmešamo skupaj s sladkor<strong>je</strong>m<br />

in naribano limonino lupino.<br />

2. V večjo skledo damo moko,<br />

maslo sobne temperature, sladkor,<br />

rumenjaka, pecilni prašek ter<br />

ščepec soli. Z rokami vse skupaj<br />

premešamo, da dobimo maso<br />

strukture peska.<br />

3. Dve tretjini maslenega testa<br />

enakomerno nadrobimo na dno<br />

obloženega pekača, maso z dlanjo<br />

narahlo poravnamo, da dobimo dokaj<br />

enakomerno površino. Po testu<br />

enakomerno posu<strong>je</strong>mo sladkane<br />

borovnice. Čez borovnice nadrobimo<br />

še preostanek testa. Sem in tja<br />

borovnice ostanejo vidne. Pekač<br />

postavimo v pečico, na sredn<strong>je</strong><br />

vodilo in pečemo 40 minut.<br />

4. Pečeno vzamemo iz pečice,<br />

ohladimo in posu<strong>je</strong>mo s sladkor<strong>je</strong>m<br />

v prahu. V kolikor nam pita drobl<strong>je</strong>nka<br />

ne poide takoj, se z njo lahko<br />

sladkamo do 3 dni.<br />

PRIJETNO SLADKANJE!<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK<br />

ZA KOMUNIKACIJO<br />

FLICKR @VLADARS<br />

PRISRČEN spre<strong>je</strong>m<br />

Na fotografiji s spre<strong>je</strong>ma Mihe Lobnika<br />

pri predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič<br />

prepoznamo medsebojno naklon<strong>je</strong>nost.<br />

GOVORICA TELESA 55<br />

Na fotografiji vidimo več elementov, ki<br />

v skupnem tvorijo ustrezen odraz sporočila<br />

čustvenega ozadja sogovornikov.<br />

NASMEH<br />

Iskren nasmeh <strong>je</strong> tisti, pri katerem se<br />

skupaj z usti smejijo tudi oči. Dandanes<br />

se smejalne gubice v zunanjih<br />

kotičkih očes zaradi »modnih<br />

zapovedi« pri ženskah smatrajo kot<br />

nekaj manj zaželenega. Pogosto se jih<br />

poskuša ali prekriti ali celo začasno<br />

odstraniti z različnimi podkožnimi<br />

polnili (npr. botoks). Dejansko pa <strong>je</strong><br />

sporočilna vrednost omen<strong>je</strong>nih gubic<br />

v tem, da gre za veselo, dobronamerno<br />

in pogosto nasmejano osebo, s<br />

katero se <strong>je</strong> običajno pri<strong>je</strong>tno družiti.<br />

ZOBJE<br />

Lepi zob<strong>je</strong> niso nujno snežno beli,<br />

temveč gre za različne odtenke beline.<br />

Sporočajo pa predvsem osebno ure<strong>je</strong>nost<br />

in skrb za osebno higieno. Velja<br />

tudi opozoriti, da če posameznik nima<br />

ure<strong>je</strong>nih (vidnih) zob in se tega zaveda,<br />

se običajno samoomeju<strong>je</strong> pri smejanju<br />

in s tem pozornemu opazovalcu razkriva<br />

del osebnostnih lastnosti. Takšno<br />

(samo)ome<strong>je</strong>van<strong>je</strong> pri nasmehih se<br />

namreč prenaša tudi na počut<strong>je</strong>, zato <strong>je</strong><br />

skrb za lep nasmeh res pomembna.<br />

ROKOVANJE<br />

Pri rokovanju za fotografe <strong>je</strong> tisti, ki<br />

prekri<strong>je</strong> telo z roko v nekoliko »tež<strong>je</strong>m«<br />

položaju. V našem primeru <strong>je</strong> to g. Lobnik,<br />

ki se mora za fotografe sicer obrniti<br />

proti njim, hkrati pa ohraniti dlan v dlani<br />

za rokovan<strong>je</strong>. Kot <strong>je</strong> razvidno s fotografi<strong>je</strong>,<br />

<strong>je</strong> on prišel v goste, saj <strong>je</strong> na desni<br />

strani gostiteljice, ki ima v tem primeru<br />

tudi nekoliko lažjo nalogo pri izpeljavi<br />

rokovanja. V našem primeru sta oba svojo<br />

nalogo izpeljala tako, kot <strong>je</strong> treba. <br />

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (46) <strong>je</strong> 13. 5. 2024 spre<strong>je</strong>la zagovornika načela enakosti Miho Lobnika.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

56<br />

FILMSKI KAŽIPOT<br />

Živim za les,<br />

dok. film, SLO 2023<br />

ČET, 30. 5., 12.00, TVS 1<br />

Predelava lesa <strong>je</strong> za Slovenijo pomembna<br />

dejavnost, saj od n<strong>je</strong> živi dobršen del prebivalstva,<br />

uporaba lesnih izdelkov pa <strong>je</strong> ena od<br />

najpreprostejših poti v trajnostno družbo.<br />

Pri tem imamo dolgo tradicijo, že utečeno<br />

klasično obrt in industrijo. Les <strong>je</strong> priložnost<br />

za inovativno pod<strong>je</strong>tništvo in uspeh na področju<br />

predelave lesa, kar dokazu<strong>je</strong>jo zgodbe<br />

mladih posameznikov z ustrezno izobrazbo,<br />

znan<strong>je</strong>m, motivacijo in interdisciplinarnim<br />

pristopom. Interdisciplinarnost <strong>je</strong> ključna<br />

pri delu z lesom, saj omogoča prenos znanja<br />

med različnimi disciplinami in reševan<strong>je</strong> izzivov,<br />

s čimer se ukvarjajo vrhunski znanstveniki,<br />

ki z novimi spoznanji premikajo me<strong>je</strong><br />

uporabnosti lesa.<br />

Operacija Mincemeat,<br />

zgod. film, VB 2021<br />

PET, 31. 5., 20.55, TVS 2<br />

V glavnih vlogah: Colin Firth,<br />

Kelly Macdonald, Matthew Macfadyen<br />

Strogo tajna operacija Mincemeat <strong>je</strong> bila ključna<br />

za prelomnico v drugi svetovni vojni in <strong>je</strong><br />

bistveno spremenila prihodnost Evrope. Leta<br />

1943 so zavezniki odločeni ustaviti Hitler<strong>je</strong>v<br />

nadzor nad okupirano Evropo, zato načrtu<strong>je</strong>jo<br />

popoln napad na Sicilijo. Pri tem pa naletijo<br />

na težek izziv – kako izvesti izkrcan<strong>je</strong> brez<br />

velikih žrtev. Dva protiobveščevalna častnika,<br />

Montagu in Cholmondeley, dobita nalogo,<br />

da se domislita in izvedeta največjo prevaro v<br />

vojni, v središču operaci<strong>je</strong> pa <strong>je</strong> mrtvec. Film <strong>je</strong><br />

posnet po resnični zgodbi.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

amazon.com<br />

Balon,<br />

avant. film, Nemčija 2018<br />

SOB, 1. 6., 20.00, TVS 2<br />

Poleti leta 1979 dve družini želita zapustiti<br />

vzhodno Nemčijo in oditi na Zahod, zato<br />

nameravata pobegniti z doma nare<strong>je</strong>nim<br />

balonom na vroč zrak. Po večtedenskem<br />

šivanju in popravljanju ga prvič preizkusijo.<br />

Balon zaradi dežja strmoglavi že v prvem<br />

poskusu. K sreči se izognejo tajni policiji, ki<br />

najde razbitine njihovega balona in sproži<br />

pregon. Kljub neuspehu se družini odločita,<br />

da bosta poskusili še enkrat. Začne se bitka<br />

s časom, da bi izdelali robustnejši balon,<br />

odporen na vremenske vplive, in se izognili<br />

tajni policiji.<br />

Vsemogočni Evan,<br />

komedija, ZDA 2007<br />

NED, 2. 6., 15.40, AMC<br />

gateway.prd.sky.ch<br />

V glavnih vlogah: Steve Carell,<br />

Morgan Freeman, Joan Baxter<br />

Novinar Evan Baxter iz Buffala <strong>je</strong> izvol<strong>je</strong>n<br />

v kongres s sloganom »spremeni svet«. V<br />

novem predmestju Virgini<strong>je</strong> si kupi veliko<br />

hišo. Vplivni kongresnik Long ga nagovori,<br />

naj podpiše predlog zakona, ki bi omogočil<br />

razvoj industri<strong>je</strong>. Vstopi Bog, ki se prikaže<br />

Evanu in mu prijazno naroči, naj zgradi ladjo.<br />

Na Evanovo dvorišče prispejo orod<strong>je</strong> in les,<br />

sledijo živali, div<strong>je</strong> mu zrastejo brada in las<strong>je</strong>,<br />

pojavijo se nomadska oblačila in palica. Long<br />

postaja vse bolj nestrpen, Evan prične graditi,<br />

družina ga zapusti, zberejo se novinarji in<br />

n<strong>je</strong>govo mesto zajame suša. Kakšen smisel <strong>je</strong><br />

graditi ladjo?<br />

Dobri Will Hunting,<br />

drama, ZDA 1997<br />

PON, 3. 6., 13.30, KINO<br />

V glavnih vlogah: Robin Williams,<br />

Matt Damon<br />

Drama spremlja uporniškega mladeniča<br />

Willa Huntinga, ki kot hišnik dela na<br />

slovitem inštitutu in <strong>je</strong> matematični genij.<br />

Univerzitetni profesor pripravi poseben izziv<br />

za svo<strong>je</strong> študente: na hodnik pred učilnico<br />

zapiše zahtevno matematično nalogo. Kdor<br />

bi jo pravilno rešil, naj bi imel zagotovl<strong>je</strong>no<br />

oceno pri n<strong>je</strong>govem predmetu. Medtem Will<br />

na skrivaj opravi preizkušnjo. Ko ima Will<br />

vse več težav s policijo, mu profesor ponudi<br />

alternativo namesto zapora: obiskovati mora<br />

psihiatra in enkrat tedensko reševati matematične<br />

naloge.<br />

Bog, le kaj smo<br />

še enkrat zagrešili?,<br />

komedija, Francija 2021<br />

TOR, 4. 6., 12.55, CineStar P. 2<br />

Zakonca Claude in Marie Verneuil imata štiri<br />

hčere. Kot pripadnika katoliškega meščanstva<br />

gojita vrednote stare tradicionalne<br />

Franci<strong>je</strong>. A različne živl<strong>je</strong>njske situaci<strong>je</strong> od<br />

njiju ves čas zahtevajo, da sta odprtega<br />

duha. Najtež<strong>je</strong> sprejmeta, da se <strong>je</strong> njuna prva<br />

hči poročila z muslimanom, druga z Judom<br />

in tretja s Kitajcem. Ko njuna najmlajša hči<br />

oznani, da se bo poročila v katoliški cerkvi,<br />

sta prepričana, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>n zaročenec vzgo<strong>je</strong>n<br />

katolik iz francoske meščanske družine.<br />

Temu sledi grenko razočaran<strong>je</strong> …<br />

Mojster,<br />

dokumentarni film, SLO<br />

TOR, 4. 6., 20.00, TVS 1<br />

Skrivnostni inženir s sanjami, ki so spremenile<br />

Ljubljano: Gabri<strong>je</strong>l Gruber. Znan<br />

<strong>je</strong> po Gruber<strong>je</strong>vem prekopu, ki <strong>je</strong> prekinil<br />

poplavljanja Ljubljanice. A ta nenasitni ambicioznež<br />

<strong>je</strong> bil »homo universalis« svo<strong>je</strong>ga<br />

časa: inženir, učitelj, izumitelj in odličen politik<br />

v eni osebi. Gruber v svojih prizadevanjih,<br />

da bi Ljubljano spremenil v dragulj imperija,<br />

stopi na žulj tako cesarici kot lokalcem. Obtožijo<br />

ga korupci<strong>je</strong> in ga izženejo. A to ga ne<br />

ustavi: takrat šele zares razpre svoja krila. <br />

rtvslo.si

Koledar dogodkov MAJ | JUNIJ<br />

DOGODKI<br />

57<br />

30<br />

ČET<br />

kamnik.si<br />

Maistrov večer: predstavitev slikanice<br />

Rudolf in Vojko ali kako <strong>je</strong> Maister v 47<br />

minutah ubranil slovenski Maribor<br />

20.00<br />

Rojstna hiša Rudolfa Maistra,<br />

Šutna ulica 23, Kamnik<br />

Predstavitev knjige in pogovor z avtoricami<br />

Predstavl<strong>je</strong>na bo nova slikanica, ki <strong>je</strong> izšla pri Založbi Pivec v Mariboru.<br />

Avtorici sta Katarina Mahnič in Alenka Juvan, ilustraci<strong>je</strong> so<br />

delo akademske slikarke Ejti Štih. Gre za zgodbo o mariborskih dogodkih<br />

po končani prvi svetovni vojni leta 1918, razpadu velike Avstro-Ogrske<br />

monarhi<strong>je</strong>, nastajanju novih držav in novih meja ter vlogi<br />

generala Rudolfa Maistra. Avtorici sta zvesto sledili zgodovinskim<br />

dogodkom, besedilu sta dodali le nekaj nenavadnih protagonistov,<br />

duhovitih dialogov in verzov v duhu alpske poskočnice. Predstavitev<br />

bo vodil Vlado Motnikar, urednik in novinar na Radiu Slovenija.<br />

30<br />

Lampiončki 2024 (dogodek<br />

za mariborske študente)<br />

31<br />

Filmski večer: 30. obletnica<br />

snemanja filma Tantadruj<br />

ČET<br />

18.00<br />

PET<br />

21.00<br />

Študentski kampus Gosposvetska,<br />

Gosposvetska cesta 83, Maribor<br />

Družabna prireditev in koncert<br />

Stari plac v Vipavi<br />

Film s spreml<strong>je</strong>valnim programom<br />

31<br />

PET<br />

Operna noč<br />

v mestnem parku<br />

20.30<br />

Mestni park, Maribor<br />

Koncert<br />

01<br />

SOB<br />

Orgle opoldne 2024:<br />

Koncert učencev<br />

Orglarske šole v Ljubljani<br />

12.00<br />

Cerkev Žalostne Matere Bož<strong>je</strong> (Špitalska<br />

cerkev), Studenec 10, Škofja Loka<br />

Koncert<br />

02<br />

NED<br />

Brezplačna ustvarjalna<br />

delavnica ob svetovnem dnevu<br />

art nouveauja<br />

10.00–13.00<br />

Narodna galerija,<br />

Prešernova 24, Ljubljana<br />

Delavnica za otroke in družine<br />

02<br />

NED<br />

Grof<strong>je</strong> Celjski,<br />

javno vodstvo<br />

19.30–21.00<br />

Sokolski dom Škofja Loka,<br />

Mestni trg 17, Škofja Loka<br />

Vodstvo po razstavi<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.<strong>je</strong>.<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

58<br />

AKTUALNO<br />

Kolumna<br />

Golob nas <strong>je</strong> povlekel<br />

ŠE NIŽJE kot Šarec<br />

Aktualna levičarska vlada deli svet le na svo<strong>je</strong> in njihove.<br />

Na vsa druga mnenja, ki niso čisto v soglasju z n<strong>je</strong>no zgrešeno<br />

ideologijo, se požvižga in jih povsod, k<strong>je</strong>r se da, onemogoči.<br />

IGOR GOŠTE<br />

POSNETEK ZASLONA TV SLO1<br />

Prejšnji teden <strong>je</strong> predsednik vlade<br />

Robert Golob v Državnem<br />

zboru napovedal ustanovitev<br />

tret<strong>je</strong> medicinske fakultete. Na<br />

Univerzi na Primorskem naj bi prve<br />

študente medicine spre<strong>je</strong>li v študijskem<br />

letu 2027/28. To letnico si velja zapomniti.<br />

Glede na dosedan<strong>je</strong> neuresničene<br />

napovedi aktualnega predsednika vlade<br />

– za katerega upam, da <strong>je</strong> to n<strong>je</strong>gov<br />

prvi in hkrati zadnji mandat – močno<br />

dvomim, da se bo to res zgodilo. Bom pa<br />

prvi, ki mu bom izrekel javno zahvalo.<br />

Pisma o nameri so sicer pogosto le<br />

popisan in podpisan papir z vsebino, ki<br />

pogosto ostane le to – podpisano pismo.<br />

Vsebina pa ne zaživi, če pa že, dolga leta<br />

kasne<strong>je</strong>. Če sploh.<br />

ZDRAVNIKI, NE DAJTE SE<br />

Ena od neuresničenih napovedi te vlade<br />

in n<strong>je</strong>nega predsednika <strong>je</strong> tudi, da<br />

bo reformiral naš javni zdravstveni sistem.<br />

Marsikaj so v prvem letu vladavine<br />

celo podpisali, a tako kot od praznih obljub<br />

in zavez tudi od podpisanih ni nič.<br />

Le ena sama ignoranca.<br />

Dober teden nazaj sem si na javni<br />

RTVS, še eni ustanovi, ki jo ta vlada uniču<strong>je</strong>,<br />

ogledal zanimiv intervju z nekdanjim<br />

predsednikom Fidesa Konradom<br />

Kuštrinom. Opravil ga <strong>je</strong> Jože Možina,<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

Podobno ignoranco<br />

kot do zdravnikov kaže<br />

vlada tudi do vseh žrtev<br />

komunističnega nasilja.<br />

eden od zadnjih branikov spodobne javne<br />

televizi<strong>je</strong>, ki mu <strong>je</strong> še dano, da gosti<br />

koga, ki ne »lula z vetrom« oziroma ni del<br />

»mašineri<strong>je</strong>« aktualne levičarske vlade, ki<br />

ta svet deli le na svo<strong>je</strong> in njihove. Na vsa<br />

druga mnenja, ki niso čisto v soglasju z<br />

n<strong>je</strong>no zgrešeno ideologijo, se požvižga in<br />

jih povsod, k<strong>je</strong>r se da, onemogoči.<br />

Zagotovo jim intervju z legendarnim<br />

sindikalnim voditel<strong>je</strong>m ni bil všeč.<br />

Meni pa <strong>je</strong> bil. Verjamem, da tudi mnogim<br />

drugim. Zapomnil sem si nekaj n<strong>je</strong>govih<br />

misli, ko <strong>je</strong> ocen<strong>je</strong>val delo dveh<br />

predsednikov vlad. Dejal <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> mislil,<br />

da smo z Marjanom Šarcem na čelu<br />

vlade dosegli najniž<strong>je</strong> dno, pa se <strong>je</strong>, tako<br />

kot sem se sam, tudi on uštel. Najniž<strong>je</strong><br />

dno smo namreč dosegli zdaj, ko <strong>je</strong> na<br />

čelu vlade Robert Golob.<br />

Najniž<strong>je</strong> dno smo pod n<strong>je</strong>govo taktirko<br />

dosegli tudi v odnosu med vlado<br />

in zdravniškim sindikatom Fides. Ne le<br />

da ga vlada in predsednik vlade povsem<br />

ignorirata, sočasno pa s predpisi, česar<br />

žal večina ustavnih sodnikov ne prepozna<br />

kot nekaj nespre<strong>je</strong>mljivega, omeju<strong>je</strong> še<br />

zakonito stavko. Hkrati uniču<strong>je</strong> tudi javno<br />

zdravstvo in z lažmi, klevetami in izkrivl<strong>je</strong>nimi<br />

podatki krni ugled zdravnikov.<br />

Spoštovani predsednik vlade in vsi<br />

vaši »podrepniki«, ki vas ne znajo, nočejo<br />

in si ne upajo ustaviti pri razgradnji<br />

naše družbe in vsega tistega, kar še kolikor<br />

toliko normalno delu<strong>je</strong> – ko imam<br />

težave z zdrav<strong>je</strong>m, ne grem k vam, ampak<br />

k zdravnikom. Zaradi vas do zdravnika,<br />

kaj šele do specialista, pridem<br />

veliko kasne<strong>je</strong>, kot sem leta poprej. Dl<strong>je</strong><br />

boste ignorirali tisto, kar ste pred letom<br />

podpisali z zdravniki, slabše bo. Veseli<br />

me le to, vse tako kaže, da vas dl<strong>je</strong> kot še<br />

slabi dve leti ne bom več gledal na mestu,<br />

ki mu niste niti malo kos.<br />

FERENCA ZA PREDSEDNIKA<br />

Podobno ignoranco, kot se jo greste do<br />

zdravnikov – da ne omenim mnogih<br />

drugih poklicnih skupin, ki ravno tako<br />

stavkajo ali stavke napovedu<strong>je</strong>jo zaradi<br />

vaše ignorance –, izkazu<strong>je</strong>te tudi do<br />

vseh žrtev komunističnega nasilja.<br />

Prav vesel sem, koliko čistega vina<br />

vam <strong>je</strong> v zadnji številki mesečnika Ognjišče<br />

natočil Mitja Ferenc, zgodovinar<br />

in raziskovalec komunističnih zločinov.<br />

Upam, da intervju pride tudi do vas in da<br />

vsaj malo razmislite o svojih dejanjih in<br />

ravnanjih. Morebiti ne bi bilo napak, da<br />

intervju prebereta skupaj z vašim gorečim<br />

podpornikom Zoranom Jankovićem.<br />

Ko smo že pri Mitji Ferencu – sam bi si<br />

ga srčno želel na mestu predsednika Sloveni<strong>je</strong>.<br />

Z njim bi končno in vendarle dobili<br />

pomladno obarvanega predsednika,<br />

če nam že z Jožetom Pučnikom, Barbaro<br />

Brezigar ali Anžetom Logar<strong>je</strong>m ni uspelo.<br />

Le še prepričati ga <strong>je</strong> treba, za kar pa <strong>je</strong> še<br />

kar nekaj časa.<br />

<br />

Nekdanji predsednik<br />

Fidesa Konrad Kuštrin (69).

AKTUALNO<br />

59<br />

Svetlana Makarovič (85)<br />

<strong>je</strong> na političnem shodu<br />

podpornikov levice grobo<br />

žalila novinarja javne<br />

televizi<strong>je</strong> Jožeta Možino in<br />

širila laži o n<strong>je</strong>m.<br />

Borut Živulović/BOBO<br />

NIKA ZUPANC<br />

Grobi napadi na "NEVLADNE"<br />

NOVINARJE v Sloveniji<br />

so postali STALNICA<br />

Slovenska javnost <strong>je</strong> razdel<strong>je</strong>na glede grobih in žaljivih napadov na Jožeta Možino,<br />

urednika in novinarja javne televizi<strong>je</strong> TV Slovenija. Nekateri napade podpirajo, drugi jih<br />

ostro obsojajo. Društvo novinar<strong>je</strong>v Sloveni<strong>je</strong>, Aktiv Informativnega programa TV Slovenija<br />

in vodstvo RTV Slovenija molčijo. Napadi se stopnju<strong>je</strong>jo, različne instituci<strong>je</strong>, ki bi<br />

morale novinar<strong>je</strong> ščititi, pa se postavljajo v bran napadalcem.<br />

Po zmagi na volitvah <strong>je</strong> vlada Roberta Goloba,<br />

ki jo sestavljajo koalicijske stranke<br />

Svoboda, SD in Levica, sprožila doslej od<br />

leta 1990 neviden pogrom nad nevladnimi<br />

mediji in novinarji. Z nekdanjo novinarko<br />

RTV Mojco Šetinc Pašek so organizirali parlamentarno<br />

komisijo, ki <strong>je</strong> zasliševala vodilne v<br />

opozicijskih medijih ter tudi tiste, ki so v nevladnih<br />

medijih oglaševali.<br />

V čiščenju »janšistov« so politični aktivisti<br />

na RTV zamenjali številne profesionalne javne<br />

uslužbence. Vse z obtožbo, da so »janšisti«.<br />

Na RTV in tudi na Siol.net so izvedli »depolitizacijo«,<br />

zamenjali uprave, odgovorne urednike,<br />

številne urednike in novinar<strong>je</strong>. Napadi na<br />

»neprave medi<strong>je</strong>« in na »neprave novinar<strong>je</strong>« se<br />

stopnju<strong>je</strong>jo. Jože Možina se <strong>je</strong> pravico odločil<br />

poiskati na sodišču.<br />

ZAVRNJENO OPRAVIČILO<br />

Na Okrožnem sodišču se <strong>je</strong> začelo so<strong>je</strong>n<strong>je</strong> s tožbo<br />

Jožeta Možine (RTV Slovenija) proti Svetlani<br />

Makarovič, ki <strong>je</strong> 22. 1. 2022 na političnem shodu<br />

podpornikov levice grobo žalila novinarja javne<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

60<br />

AKTUALNO<br />

televizi<strong>je</strong> in širila laži o n<strong>je</strong>m. Možina<br />

zahteva opravičilo in odškodnino. David<br />

Sluga, odvetnik Makarovičeve,<br />

svojo stranko brani z izgovorom, da<br />

<strong>je</strong> n<strong>je</strong>gova pesnica zgolj brala pesem,<br />

ki jo <strong>je</strong> označil za satiro. Vztraja, da za<br />

satiro nihče ne bi smel biti obso<strong>je</strong>n. V<br />

nenavadnem in nekoliko primitivnem<br />

slogu za odvetnike <strong>je</strong> novinar<strong>je</strong>m izjavil,<br />

da Možina ne bo dočakal opravičila:<br />

»Moja stranka <strong>je</strong> opravičilo z gnusom<br />

zavrnila.«<br />

Slovensko sodišče <strong>je</strong> za satiro že obsodilo<br />

nekdan<strong>je</strong>ga urednika Demokraci<strong>je</strong><br />

Jožeta Biščaka. Obsodili so ga zaradi<br />

objavl<strong>je</strong>nega zapisa, ki <strong>je</strong> dejansko<br />

bil satiričen. Kljub argumentom in pojasnilom<br />

urednika sodišče ni presodilo<br />

v n<strong>je</strong>govo korist. Odvetniki Možine<br />

ocenju<strong>je</strong>jo, da v žal<strong>je</strong>nju Makarovičeve<br />

v nobenem primeru ne gre za satiro,<br />

ampak za primitivno zmerjan<strong>je</strong>, ki ima<br />

tudi nevarne posledice, saj podžiga<br />

množice in ter legitimizira nasil<strong>je</strong>.<br />

Če bi sodišče Makarovičevo<br />

oprostilo, bi bil lov odprt.<br />

Sodnica Katarina Kumar <strong>je</strong> ugotovila,<br />

da se stranki nista uspeli dogovoriti<br />

za mirno rešitev spora, in <strong>je</strong> narok preložila,<br />

ker sta RTV Slovenija in Možina<br />

prepozno vložila pripravljalno vlogo.<br />

Naslednji narok bo 12. septembra 2024.<br />

IZBRUH SOVRAŽNEGA GOVORA<br />

V izbruhu sovražnega govora <strong>je</strong> Svetlana<br />

Makarovič uglednega novinarja v<br />

verzih označila kot svinjo; kot poklicnega<br />

lažnivca, ki potvarja zgodovino;<br />

ponižnega hlapca vlade; kot zmenè;<br />

kot človeka, ki žre, se baše in kozla;<br />

kot izdajalca in fašista. Množica ljudi,<br />

ki so organizirali kolesarske proteste<br />

Jože Možina (56): Treba <strong>je</strong> preveriti, ali<br />

<strong>je</strong> res dopustno, da kdorkoli brez kazni<br />

vulgarno žali, širi sovraštvo ter poziva k<br />

linču in utišanju novinarja zaradi n<strong>je</strong>govega<br />

profesionalnega dela.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

proti vladi, jo <strong>je</strong> z vzklikom <strong>podprl</strong>a ob<br />

branju žaljivk in se smejala ob vulgarnemu<br />

ter žaljivemu govoru. Številni so<br />

zahtevali, da se novinarja utiša. Kljub<br />

temu dogodku so pristojni, ki bi morali<br />

obsoditi grozeče in žaljive napade na<br />

novinar<strong>je</strong>, molčali.<br />

85-letna Svetlana Makarovič <strong>je</strong><br />

pred sodiščem izjavila: »Vesela sem,<br />

da <strong>je</strong> prišlo tako daleč. Danes gre za<br />

to, ali partizanstvo ali domobranstvo.<br />

Partizanstvo <strong>je</strong> vrednota, domobranstvo<br />

pa sramota. Pesem sem napisala<br />

zaradi prejšn<strong>je</strong>ga režima, ki <strong>je</strong> bil profašističen.<br />

Rdeča zvezda pa danes ni<br />

ne politični in ne ideološki, temveč<br />

moralni simbol.«<br />

NEKATERI MEDIJI<br />

PODPRLI PESNICO<br />

Nekateri mediji niso takšnega menja<br />

in menijo, da gre za nedolžno šalo. Državna<br />

agencija STA trdi, da <strong>je</strong> Makarovičeva<br />

obtožena zaradi satire, spletni<br />

portal Žurnal ocenju<strong>je</strong>, da novinar Jože<br />

Možina toži Svetlano Makarovič zaradi<br />

pesmice. Ob tem omenimo, da se <strong>je</strong> na<br />

socialnih omrežjih razplamtel sovražni<br />

govor, k<strong>je</strong>r številni žalijo in grozijo novinarju<br />

javne televizi<strong>je</strong>, ker se <strong>je</strong> odločil<br />

pravico iskati na sodišču.<br />

Možina <strong>je</strong> pojasnil razloge za tožbo:<br />

»V primeru Jože Možina in RTV proti<br />

Svetlani Makarovič <strong>je</strong> bila tožba nujna,<br />

saj <strong>je</strong> potrebno preveriti, ali <strong>je</strong> res dopustno,<br />

da kdorkoli brez kazni vulgarno<br />

žali, širi sovraštvo ter poziva k linču<br />

in utišanju novinarja zaradi n<strong>je</strong>govega<br />

profesionalnega dela. Če bi sodišče Makarovičevo<br />

oprostilo, bi bil lov odprt. To<br />

bi pomenilo, da se lahko tudi njo ali kogarkoli,<br />

ki misli drugače, nekaznovano<br />

javno blati s svinjo, z enakim besednjakom<br />

kot ga <strong>je</strong> uporabila Makarovičeva.<br />

Pozne<strong>je</strong> se lahko taka oseba rešu<strong>je</strong> z izgovorom,<br />

da <strong>je</strong> šlo za ›satiro‹. Medijski<br />

teater Makarovičeve na sodišču le dokazu<strong>je</strong>,<br />

da skuša n<strong>je</strong>no prostaško ozad<strong>je</strong><br />

s pomočjo medi<strong>je</strong>v, ki jih nadzoru<strong>je</strong>jo,<br />

ustvariti pritisk na sodišče, preusmeriti<br />

pozornost in jo pokazati kot žrtev. Dobro<br />

vedo, da <strong>je</strong> šla veliko predaleč, saj v<br />

samostojni Sloveniji nimamo primera,<br />

da bi se kdorkoli tako vulgarno in sovražno<br />

javno spravil na novinarja zaradi<br />

n<strong>je</strong>govih oddaj (Utrip in Pričevalci).<br />

Mimogrede, vse, kar <strong>je</strong> bilo povedano<br />

v tistem Utripu, še vedno drži. In ko ni<br />

protiargumentov, sledi sramoten<strong>je</strong>. To<br />

pa <strong>je</strong> vzorec vseh treh totalitarizmov.<br />

V našem primeru ne gre za spopad med<br />

›domobranci in partizani‹, kot bi se<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

AKTUALNO<br />

61<br />

rada izmuznila Makarovičeva, ampak<br />

preprosto za trk spodobnosti in civilizaci<strong>je</strong><br />

na eni strani ter barbarstva in<br />

primitivizma na drugi. Upam, da bo sodišče<br />

zmoglo presoditi v prid civilizaci<strong>je</strong><br />

in spodobnosti. Toleriran<strong>je</strong> takšnega<br />

sovražnega govora bi vodilo v iz<strong>je</strong>mno<br />

nevarno preteklost.«<br />

MOLK NOVINARSKIH<br />

ORGANIZACIJ IN FDV<br />

Čeprav se <strong>je</strong> Aktiv Informativnega programa<br />

TV Slovenija v preteklosti oglašal<br />

ob vsaki kritiki kateregakoli političnega<br />

aktivista iz novinarskih vrst<br />

ter zahteval zaustavitev napadov na<br />

medi<strong>je</strong> in novinar<strong>je</strong>, so bili in so še ob<br />

primeru Možine tiho. Grobih napadov<br />

na novinarskega kolega niso obsodili.<br />

Molčalo <strong>je</strong> tudi Društvo novinar<strong>je</strong>v<br />

Sloveni<strong>je</strong> (DNS), novinarska katedra<br />

FDV in predavatelj Marko Milosavl<strong>je</strong>vić,<br />

ki <strong>je</strong> znan po tem, da vedno takoj obsodi<br />

vsakršne napade na izbrane novinar<strong>je</strong><br />

in izbrane medi<strong>je</strong>. V primeru napadov<br />

na omen<strong>je</strong>nega novinarja javne televizi<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> molčal, zato lahko domnevamo,<br />

da tako Milosavl<strong>je</strong>vič kot politično aktivna<br />

Katedra za novinarstvo na FDV<br />

aktivno podpirata verbalno nasil<strong>je</strong> nad<br />

določenimi novinarji. Nad tistimi, ki ne<br />

podpirajo levosredinskih vlad.<br />

Odzvale se niso niti mednarodne<br />

novinarske organizaci<strong>je</strong>, ker jih DNS<br />

sploh ni obvestil o tovrstnih napadih.<br />

DNS ima celo predstavnika v vodstvu<br />

RTV. Špela Stare <strong>je</strong> namestnica predsednika<br />

Sveta RTV in generalna sekretarka<br />

DNS. Svo<strong>je</strong>ga novinarskega kolega ni<br />

nikoli <strong>podprl</strong>a in nasilja nad določenimi<br />

novinarji ni nikoli obsodila.<br />

STOPNJEVANJE NASILJA<br />

Javnost <strong>je</strong> nemo spremljala čistke na<br />

RTV. Ko so novinarji nekdan<strong>je</strong> dnevnoinformativne<br />

odda<strong>je</strong> Panorama na<br />

RTV bili žrtve žalitev, poniževanj, verbalnega<br />

nasilja, nezakonitih prepovedi<br />

vstopa na delovno mesto, nekateri pa so<br />

bili celo nezakonito odpuščeni – so bili<br />

novinarji RTV tiho. Aktiv Informativnega<br />

programa TV Slovenija <strong>je</strong> bil tiho.<br />

Molčali so DNS, molčala <strong>je</strong> Špela Stare v<br />

vodstvu RTV. Molčali so največji novinarski<br />

sindikati.<br />

Ni pa molčal predavatelj FDV Milosavl<strong>je</strong>vić,<br />

ki se <strong>je</strong> pridružil političnim<br />

aktivistom na RTV, ki so orkestrirano<br />

širili laži o novinarjih izbranih za<br />

odstrel. Milosavl<strong>je</strong>vić <strong>je</strong> lažno <strong>je</strong> trdil,<br />

da <strong>je</strong> prejšn<strong>je</strong> vodstvo RTV za oddajo<br />

Panorama na<strong>je</strong>lo številne novinar<strong>je</strong>,<br />

Žiga Živulovič jr./BOBO<br />

»da bodo poročali v korist desnosredinske<br />

vlade«. Ko so mu novinarji<br />

dokazali, da Panorama v svojih 368<br />

oddajah in rubrikah ni objavila niti<br />

enega samega prispevka, ki bi hvalil<br />

ali kritiziral katerokoli slovensko politično<br />

stranko oziroma hvalil ali kritiziral<br />

katerokoli vlado, lažnih trditev<br />

ni hotel preklicati. Namigoval <strong>je</strong> celo<br />

na upravičenost političnih čistk nad<br />

novinarji, ko <strong>je</strong> izjavil: »Vprašan<strong>je</strong> <strong>je</strong>,<br />

kaj storiti z ljudmi, ki so bili zaposleni<br />

zaradi političnih interesov.«<br />

Marko Milosavl<strong>je</strong>vić <strong>je</strong> namigoval<br />

na upravičenost političnih čistk.<br />

FDV, DNS IN RTV PROTI<br />

NAPADENIM NOVINARJEM<br />

Novinarji, ki niso imeli nikakršnih povezav<br />

s politiko in tudi niso poročali<br />

o političnih dogodkih ali o političnih<br />

zgodbah, so Milosavl<strong>je</strong>vićeve izjave upravičeno<br />

razumeli kot nesramne laži in<br />

kot poziv vodstvu RTV za obračun z njimi.<br />

Opozorili so, da od skupaj 3.012 prispevkov,<br />

ki so bili objavl<strong>je</strong>ni v dveh letih<br />

Panorame in drugih rubričnih oddaj,<br />

Milosavl<strong>je</strong>vić in RTV politični aktivisti<br />

niso našli niti enega samega prispevka,<br />

za katerega bi lahko dokazali ali zgolj<br />

trdili, da <strong>je</strong> bil politično pristranski.<br />

V obrambo lažem kontroverznega<br />

profesorja so se kasne<strong>je</strong> organizirano<br />

postavili FDV, DNS in politični aktivisti<br />

na RTV. Katedra za novinarstvo<br />

na FDV <strong>je</strong> zavrnila navedbe napadenih<br />

novinar<strong>je</strong>v in jih <strong>je</strong> označila kar za poskuse<br />

diskreditaci<strong>je</strong> njihovega profesorja,<br />

ki <strong>je</strong> v slovenski javnosti znan po<br />

družbeno političnem delovanju v korist<br />

levosredinskih medijskih politik.<br />

Katedra <strong>je</strong> s podporo vodstva fakultete<br />

zavrnila trditve napadenih novinar<strong>je</strong>v<br />

in jih obtožila, da posegajo ne le v Milosavl<strong>je</strong>vićevo<br />

dobro ime, ampak tudi v<br />

ugled fakultete.<br />

<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

62<br />

JU3 2052<br />

Hiša na PESKU<br />

Kolumna<br />

V dobi informacij, lažnih novic in neskončnih digitalnih virov se zdi, da<br />

<strong>je</strong> zaupan<strong>je</strong> postalo redka dobrina. Kdaj smo se nazadn<strong>je</strong> vprašali,<br />

komu zares zaupamo? In zakaj?<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

Živimo v svetu, k<strong>je</strong>r se zdi, da <strong>je</strong><br />

tudi resnica postala relativna.<br />

Kar <strong>je</strong> za nekoga dejstvo, <strong>je</strong> za<br />

drugega le interpretacija, za<br />

tret<strong>je</strong>ga pa laž, konstrukt. Četudi <strong>je</strong> resnica<br />

pogosto boleča, <strong>je</strong> temelj vsakega<br />

zdravega odnosa, bodisi znotraj družine<br />

ali v družbi, v kateri živimo. Graditi svo<strong>je</strong><br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> na lažeh <strong>je</strong> podobno kot graditi<br />

hišo na pesku. Na prvi pogled imamo<br />

občutek, da <strong>je</strong> vse v redu, ker oči pač ne<br />

vidijo v globino, a pod površ<strong>je</strong>m se namesto<br />

trdnih stebrov plete pajčevina.<br />

POTEMKINOVA VAS<br />

Kdaj točno smo Slovenci zakoličili prve<br />

temel<strong>je</strong> za Potemkinovo vas, ki se <strong>je</strong> do<br />

danes razrasla že po vseh 20.273 kvadratnih<br />

kilometrov, ne bi vedela. Se <strong>je</strong><br />

to začelo takrat, ko smo ver<strong>je</strong>li v deželo<br />

»delavcev in kmetov«, ali pa takrat, ko<br />

smo peli »lepo <strong>je</strong> v naši domovini biti<br />

mlad«? Floskule, s katerimi so nas pitali<br />

že pred letom 1991, po n<strong>je</strong>m pa prav<br />

tako, so do danes rodile bogate sadove.<br />

Sončni kralj, ki trenutno vlada, bo<br />

šel v zgodovino kot eden najuspešnejših<br />

»gradbenikov« Potemkinove vasi:<br />

ustvaril <strong>je</strong> navidezno resnico, nova<br />

navidezna stanovanja, nove razmere<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024<br />

v zdravstvu. Državljane <strong>je</strong> prepričal, da<br />

so obljube vse, kar jim lahko nudi. Pred<br />

dobrim tednom <strong>je</strong> postavil tudi navidezne<br />

temel<strong>je</strong> za medicinsko fakulteto.<br />

Podobno izkušnjo smo nekoč že<br />

imeli, ko se <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gov predhodnik hvalil<br />

z navidezno osnovno šolo. Tudi obljube<br />

o 30.000 stanovanjih so se izkazale<br />

za navidezne. Da o tistih parolah, ki so<br />

volivce prepričale, da bodo lahko prišli<br />

v 30 dneh do specialista, ne govorim!<br />

Sončni kralj, n<strong>je</strong>gova kraljica ter celotni<br />

dvor Potemkinove vasi pa še naprej<br />

uživajo v prepričanju, da so najboljši<br />

od najboljših!<br />

KAJ NE BI<br />

Podpora vladi menda ponovno raste,<br />

raste, raste, pravijo javnomnenjske<br />

raziskave.<br />

»Če me že imajo tako radi, zakaj podanikom<br />

ne bi dal majhnega darilčka?«<br />

se <strong>je</strong> domislil Sončni kralj.<br />

»Morda en ljubek davek, tokrat na<br />

›pas<strong>je</strong>‹ ute, ki jih <strong>je</strong> po vrtovih vse polno?«<br />

si reče nekega lepega sončnega dne,<br />

ko mu oko počiva na morski gladini.<br />

Potemkinova vas, žal, uspešno<br />

prekriva resnične probleme, ob katere<br />

se sicer nenehno spotikamo, ker jih<br />

preprosto rečeno nočemo videti. Vlada<br />

nas peha v energetsko revščino, vedno<br />

manj <strong>je</strong> tistih, ki bi pridelovali doma<br />

pridelano hrano. Vedno več pa <strong>je</strong> onih,<br />

ki verjamejo v vijoličaste kravice, hkrati<br />

pa so prepričani, da hrana »raste« na<br />

policah njihovega najljubšega trgovca.<br />

VIDEZ POPOLNEGA ŽIVLJENJA<br />

Samo vprašan<strong>je</strong> časa <strong>je</strong>, kdaj bomo Slovenci<br />

v lastni državi postali manjšina.<br />

Tiste, ki nam <strong>je</strong> mar za domovino, ki<br />

opozarjamo na kloako, v katero tonemo,<br />

zaradi »sovražnega govora« mimogrede<br />

zablokirajo denimo na Facebooku.<br />

Tudi družabna omrežja so postala<br />

ena velika Potemkinova vas. Za brezhibnimi<br />

podobami uporabnikov se<br />

pogosto skrivajo čisto običajne, vsakodnevne<br />

težave in negotovosti, s katerimi<br />

se soočajo znotraj štirih sten.<br />

»<strong>Zakaj</strong> pa meni ta presneta sreča<br />

obrača hrbet?« tarnajo zavistneži, ki<br />

jim v danem trenutku ne gre najbol<strong>je</strong>.<br />

Potemkinova vas, ki svo<strong>je</strong> lovke razteza<br />

od duše do srca, pa raste in se bohoti,<br />

namesto da bi ji z nekaj upanja in vol<strong>je</strong> v<br />

lastne sposobnosti porezali lovke.<br />

ZAUPANJE NA PREIZKUŠNJI<br />

V Potemkinovi vasi, k<strong>je</strong>r smo obkroženi<br />

zgolj in samo s kulisami, ne vemo,<br />

kdo <strong>je</strong> naš prijatelj, kdo nasprotnik,<br />

kdo bi nas utopil v žlici vode, čeprav<br />

nam kaže prijazen obraz? Dimne zavese<br />

so prepletene z iluzijami, krhkimi<br />

fasadami, prevarami, maskami in<br />

zavajanji. Prebivalci takšnih vasi so iz<br />

svo<strong>je</strong> sredine pregnali zaupan<strong>je</strong> vase in<br />

v sočloveka.<br />

Živimo v času, ko <strong>je</strong>, kako žalostno,<br />

postalo tudi zaupan<strong>je</strong> tržno blago. Trgovci<br />

z novci, predvsem pa politiki nas<br />

spreminjajo v žabe, ki se počasi kuhajo<br />

v vreli vodi. Bolj kot jim verjamemo, bolj<br />

nas opetnajstijo.<br />

KAKO NAPREJ<br />

Prej ali slej bo treba kulise Potemkinove<br />

vasi prodreti.<br />

Prvi korak lahko naredimo sami:<br />

stopimo iz lastnega mehurčka, pogovarjajmo<br />

se med seboj, tudi s tistimi, ki<br />

razmišljajo drugače! Kot država nismo<br />

več rosno mladi. Starejši kot smo, več<br />

izkušenj imamo. Zavedati pa se moramo,<br />

da se zgodovina nenehno ponavlja.<br />

Takšni, ki radi vodijo ljudi za nos, doživljajo<br />

vedno nove in nove reinkarnaci<strong>je</strong>!<br />

RESNICA<br />

Graditi svo<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> na lažeh <strong>je</strong> podobno<br />

kot graditi hišo na pesku. Na prvi pogled<br />

se morda zdi, da <strong>je</strong> vse lepo in prav,<br />

a ni! Lepa, rdeča jabolka, ki jih <strong>je</strong> čarovnica<br />

ponujala Sneguljčici, so bila polna<br />

strupa. In v Potemkinovi vasi <strong>je</strong> dreves<br />

s podobnimi sadeži nič koliko!

Razvedrilo<br />

LLLLL+<br />

63<br />

SKRIT PREGOVOR<br />

POŽAR TEŠ ENOST<br />

POGUM BIVER ČIL JUDO<br />

NIKO TRK FUGA LAŠKO<br />

TANIN MEČA<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

Tu boste prebrali star pregovor. (jp)<br />

,<br />

KOMBINACIJSKI<br />

MAGIČNI LIK<br />

INICIALE KAJKAVEC NINOSLAV<br />

OSLOVINA POPRTNIK<br />

ROTHROCK SIA TVOR<br />

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,<br />

vodoravno in navpično.<br />

Ko boste vpisali vse, se vam bo<br />

prikazala beseda, ki <strong>je</strong> ni na spisku.<br />

Le v polju, k<strong>je</strong>r se križa, vpišite pravo črko. (jp)<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

64<br />

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) <strong>je</strong> tabela, v kateri <strong>je</strong> treba prečrtati števila<br />

tako, da <strong>je</strong> vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

3 8 9 4 1 9 9 3<br />

8 5 8 7 1 2 2 10<br />

9 7 1 9 3 4 9 16<br />

7 3 8 7 3 1 6 26<br />

1 7 8 5 9 6 8 22<br />

7 9 3 5 9 9 6 25<br />

7 1 9 2 1 7 6 8<br />

33 8 24 12 21 12 0<br />

4 9 1 8 8 9 8 22<br />

7 3 6 5 8 1 8 10<br />

7 8 9 4 9 8 3 22<br />

7 1 2 8 9 7 4 16<br />

2 9 5 7 7 2 6 34<br />

4 8 4 7 5 4 6 18<br />

5 2 8 7 9 2 2 26<br />

34 32 18 34 7 6 17<br />

3 8 9 4 1 9 9<br />

8 5 8 7 1 2 2<br />

9 7 1 9 3 4 9<br />

7 3 8 7 3 1 6<br />

1 7 8 5 9 6 8<br />

7 9 3 5 9 9 6<br />

7 1 9 2 1 7 6<br />

4 9 1 8 8 9 8<br />

7 3 6 5 8 1 8<br />

7 8 9 4 9 8 3<br />

7 1 2 8 9 7 4<br />

2 9 5 7 7 2 6<br />

4 8 4 7 5 4 6<br />

5 2 8 7 9 2 2<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

KRIŽANKA<br />

65<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

NASELJE<br />

VZHODNO<br />

OD RATI-<br />

TOVCA<br />

STROKOV-<br />

NJAKINJA<br />

ZA<br />

ŽUŽELKE<br />

4<br />

DEL<br />

GALVAN-<br />

SKEGA<br />

ČLENA<br />

TEKS-<br />

TILNA<br />

RASTLINA<br />

NAJ-<br />

SLABŠA<br />

ŠOLSKA<br />

OCENA<br />

ZORKO<br />

BAJC<br />

NAPRAVA<br />

NAD ŠTE-<br />

DILNIKOM<br />

PRVOTNI<br />

PREBI-<br />

VALEC<br />

ITALIJE<br />

PONAZO-<br />

RITEV,<br />

POJAS-<br />

NITEV<br />

IRIDIJ<br />

GLAVNO<br />

MESTO<br />

MONGO-<br />

LIJE<br />

SOPROGA<br />

GRŠKI<br />

BOG PAS-<br />

TIRJEV<br />

REKA<br />

V ŠVICI,<br />

PRITOK<br />

RENA<br />

KOŠAR-<br />

KARSKI<br />

KLUB<br />

DETE<br />

POROČAN- PRIPRAVA,<br />

JE NADRE- V KATERO<br />

JENEMU SE PRITRDI<br />

V VOJSKI ŽARNICA<br />

2<br />

IGRA<br />

V SINJU<br />

KOFETA-<br />

RICA<br />

DOBA<br />

PTICA<br />

S ČRNIM<br />

IN BELIM<br />

PERJEM<br />

VRSTA<br />

HRASTA<br />

6<br />

SHUTTERSTOCK<br />

MALO-<br />

PRIDNEŽ<br />

VTIKAČ<br />

TREBUH<br />

TELUR<br />

NIKOLAJ<br />

OMERSA<br />

POVELJ-<br />

NIK<br />

KOZAŠKE<br />

VOJSKE<br />

NASPROT-<br />

NIK V<br />

DOMOVINA<br />

RAZPRAV-<br />

LJANJU<br />

NASELJE<br />

SZ. OD<br />

ČRNEGA<br />

KALA<br />

NASELJE<br />

NA ZAHO-<br />

DU GO-<br />

RIČKEGA<br />

AMERIŠKI<br />

FILMSKI<br />

IGRALEC<br />

(RYAN)<br />

MITO-<br />

LOŠKO<br />

BIVALIŠČE<br />

UMRLIH<br />

ČLAN<br />

SENATA<br />

DEJANJE,<br />

KI KOGA<br />

REČ<br />

ZAPELJE<br />

V ZMOTO<br />

NEHOTNO<br />

TRZANJE<br />

MIŠIC<br />

TANTAL<br />

7<br />

HRVAŠKO<br />

NASELJE<br />

JUŽNO OD<br />

JELŠAN<br />

IZZIVANJE<br />

ARABSKI<br />

POGLA-<br />

VAR<br />

OČESCE<br />

SKUPINA<br />

TREH<br />

GLASBE-<br />

NIKOV<br />

OSTER,<br />

SIKAJOČ<br />

GLAS<br />

BIČA<br />

MAJHNA<br />

AVBA<br />

GR. BOG<br />

VETROV<br />

NEVEZANA<br />

BESEDA<br />

PRAVNIK<br />

PIRNAT<br />

3 LEPILO<br />

(POGOV.)<br />

1<br />

BAKER<br />

ANTON<br />

TROST<br />

PREBIVAL.<br />

ILIRIKA<br />

5<br />

SEDMA<br />

ČRKA<br />

GRŠKEGA<br />

ALFABETA<br />

ALMA<br />

KARLIN<br />

UČNO<br />

SRED-<br />

STVO<br />

SEDMI<br />

PLANET<br />

NAŠEGA<br />

OSONČJA<br />

IBSENOVA<br />

DRAMA<br />

DOLG,<br />

OZEK KOS<br />

BLAGA<br />

ŽIVAL,<br />

KI ČUVA<br />

HIŠO<br />

URADNI<br />

SPIS<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5 6 7<br />

POŠKODBA - Prijateljici sem poslal sliko<br />

roke v gipsu in pripisal: "Malo sem prizadet.''<br />

- Odgovorila mi <strong>je</strong>: ''To vem, ampak<br />

kaj <strong>je</strong> s tvojo roko?''<br />

P O P R T N I K<br />

O S L O V I N A<br />

P L U T O N I J<br />

R O T H R O C K<br />

T V O R S I A<br />

N I N O S L A V<br />

I N I C I A L E<br />

K A J K A V E C<br />

Rešitev križanke (vodoravno): Železniki, Ulan Bator,<br />

žena, Pan, KK, alka, otrok, era, sraka, cer, lopov, TE, vodovodni,<br />

stvar, proza, Osp, tik, trio, AT, Pertoča, avbica,<br />

O'Neal, šejk, lim, nav, provokacija, eta, učilo, Uran,<br />

Nora, pes, trak, akt. Glavno geslo: Brežice.<br />

KOT KUGA, LAKOTA IN MEČ.<br />

REŠITVE:<br />

Skrita misel:<br />

POŽREŠNOST POGUBI VEČ LJUDI<br />

<strong>150</strong> 30. 5. 2024

SOPIH SOPIH<br />

ENAJSTA!<br />

SOPIH<br />

AAČIH!<br />

POSMR-<br />

KANE SO<br />

PREPO-<br />

VEDANE!<br />

PRVA<br />

BAZA!<br />

PETA! DEVETA!<br />

PETINDVAJ-<br />

SETA!<br />

CALVIN TEČE PROTI<br />

DOMAČI BAZI!<br />

PREPOZNO!<br />

IZLOČEN<br />

SI!<br />

MISLIM, DA BI RAD IGRAL<br />

MORAVA PO MEVŽAS-<br />

SPREMENITI TIH PRAVILIH,<br />

PRAVILA. KAJ?

V tedniku <strong>Domovina</strong><br />

najdem vsestranske<br />

informaci<strong>je</strong>.<br />

Ivo Ban<br />

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

• Prever<strong>je</strong>ne informaci<strong>je</strong> za tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svo<strong>je</strong>mu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in odda<strong>je</strong> za naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjan<strong>je</strong> mnenja pa prepustimo vam.<br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime pod<strong>je</strong>tja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da sem seznan<strong>je</strong>n z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavl<strong>je</strong>ni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.<strong>je</strong>/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!