Domovina 149: Za koliko in komu bo Golob dvignil plače (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Komentar<br />
CASNIK.SI<br />
47<br />
Ne morem se znebiti vtisa, da ima novi rod<br />
slovenskih skladateljev mačehovski odnos do<br />
slovenšč<strong>in</strong>e. Če skladatelj pričakuje, da <strong>bo</strong>do<br />
po njegovih besedilih posegali tuji z<strong>bo</strong>ri, naj se<br />
odloči za dvojezičnost.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
ju <strong>in</strong> vzgajajo nove generacije pevcev.<br />
Kako – pa v nadaljevanju.<br />
Žal je vrhunska poustvaritev skladb<br />
mladih slovenskih skladateljev na<br />
nedavnem ljubljanskem koncertu pustila<br />
grenak priokus. Uglasbena besedila so<br />
bila lat<strong>in</strong>ska, starocerkvenoslovanska<br />
<strong>in</strong> kakopak angleška. Publika, ki so jo<br />
sestavljali predvsem pevski ljubitelji<br />
<strong>in</strong> ne glasbeni strokovnjaki nekje na<br />
Švedskem ali Filip<strong>in</strong>ih, je zaman čakala<br />
na vsaj eno sklad<strong>bo</strong> s slovenskim<br />
besedilom. Sodobno, ne že ponarodelo,<br />
kot sta na primer Oj, Triglav, moj dom<br />
ali Marija skoz' življenje. O lat<strong>in</strong>skih<br />
besedilih, ki so slovenska tradicija,<br />
ne <strong>bo</strong>mo zgubljali besed. Skladatelja<br />
Andreja Makorja lahko iskreno<br />
pohvalimo, da je iz skorajšnje pozabe<br />
potegnili starocerkveno slovanšč<strong>in</strong>o; ne<br />
samo besedila, ampak tudi melos. Na ta<br />
nač<strong>in</strong> mladi skladatelj odpira oči prenekateremu<br />
Slovencu, ki ima starocerkveno<br />
slovanšč<strong>in</strong>o za arhaično rušč<strong>in</strong>o <strong>in</strong><br />
ne našo dedišč<strong>in</strong>o.<br />
Anglešč<strong>in</strong>a je kot japonski dresnik,<br />
ki se razrašča na vsakem koraku <strong>in</strong><br />
duši drugo rastl<strong>in</strong>je! Ta prispodoba je<br />
kar pravšnja za opis stanja v Čopijevem<br />
»vrtu«. Biblijska Visoka pesem (Vstani,<br />
Anglešč<strong>in</strong>a je kot japonski<br />
dresnik, ki se razrašča na<br />
vsakem koraku <strong>in</strong> duši<br />
drugo rastl<strong>in</strong>je!<br />
moja draga, lepotica moja) <strong>in</strong> Matejev<br />
evangelij (Poglejte ptice neba!) sta se<br />
skladatelju Čopiju, Primorcu(!) iz Bovca,<br />
zdela prikladnejša v anglešč<strong>in</strong>i kot v slovenšč<strong>in</strong>i.<br />
Kaj vse so njegovi že pokojni<br />
ali pa močno ostareli Primorci žrtvovali<br />
za slovensko besedo <strong>in</strong> pesem! Naslov<br />
Čopijeve maše Mass of Joy, ki je uglasbena<br />
na standardno lat<strong>in</strong>sko (<strong>in</strong> delno<br />
grško) besedilo, je milo rečeno sračje<br />
gnezdo. Ni pomembno, ali je to zdrs ali<br />
nastopaštvo, dejstvo je, da je (še zlasti<br />
za pedagoga) naslov povsem neprimeren.<br />
Klasiki so lat<strong>in</strong>ske maše pogosto<br />
naslavljali z Missa solemnis, brevis, <strong>in</strong><br />
honorem, <strong>in</strong> major/m<strong>in</strong>or, (slovesna,<br />
kratka, v čast, dur/mol tonovski nač<strong>in</strong>).<br />
Onstran Atlantika imajo tudi Jazz Mass<br />
pa Polka Mass (pri slovenskih izseljencih)<br />
pa tudi Mass of Joy. Čopijev naslov<br />
maše torej ni izviren, ampak lažno svetovljanski.<br />
Če skladatelj pričakuje, da<br />
<strong>bo</strong>do po njegovih skladbah posegali tuji<br />
z<strong>bo</strong>ri celo pogosteje kot domači, naj se<br />
odloči za dvojezičnost. S tem bi se pridružil<br />
skladateljem vokalne glasbe, ki<br />
že ustvarjajo tako.<br />
Ne moremo se znebiti vtisa, da ima<br />
novi rod slovenskih skladateljev mačehovski<br />
odnos ali celo prezir do slovenskega<br />
jezika. Ob dolžnem spoštovanju<br />
do nadarjenih <strong>in</strong> celo nekaterih v tuj<strong>in</strong>i<br />
opaženih slovenskih skladateljev jih je<br />
vendarle treba z zaskrbljenostjo opozoriti,<br />
da so Slovenci. Tako Konservatorij<br />
kot tudi Akademija za glas<strong>bo</strong> UL nam,<br />
kot vse kaže, vzgajata glasbenike s<br />
spodrezanimi slovenskimi koren<strong>in</strong>ami.<br />
TEMAČNA NAPOVED<br />
Gorje, da daleč ni ta dan, ko <strong>bo</strong>mo morda<br />
poslušali Mass of Joke (Mašo šale)<br />
<strong>in</strong> <strong>bo</strong>do glasbeniki <strong>in</strong> drugi izobraženci<br />
prezirali vse, kar je slovensko. Bomo<br />
tako kot nekoč Irci tudi mi prevzeli<br />
anglešč<strong>in</strong>o? Dvestoletni krog, na katerega<br />
začetku je nesmrtni Prešeren<br />
zapisal, da »kar ni tuje, zaničuješ«, je<br />
sklenjen. Skoraj <strong>bo</strong>mo spet na začetku,<br />
tokrat v neizenačenem <strong>bo</strong>ju z anglešč<strong>in</strong>o.<br />
Smo se že predali ali prodali? <br />
<strong>149</strong> 23. 5. 2024
Change language