Domovina 146: Prva Golobova reforma: svoboden dostop do marihuane (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
3. 5. 2024<br />
Intervju:<br />
Jože Možina 28<br />
Zdravniki se bojijo Janko- Načelnik skavtov Nejc Kurbus<br />
o <strong>do</strong>moljubni vzgoji vićevega kanala C0 24 38<br />
PRVA GOLOBOVA<br />
REFORMA:<br />
<strong>svoboden</strong> <strong><strong>do</strong>stop</strong><br />
<strong>do</strong> <strong>marihuane</strong> 12<br />
3,95 €<br />
<strong>146</strong>
Mi vemo, da je <strong>Domovina</strong><br />
VREDNA svojega denarja.<br />
Prepričajte se TUDI VI!<br />
Naročite 3 brezplačne:<br />
ogledne izvode<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
Domovino berem zato,<br />
da ostanem na pravi strani poti.<br />
In obrnjen v pravo smer.<br />
Gregor Čušin, igralec in pisatelj<br />
• Preverjene informacije, kaj se v resnici<br />
<strong>do</strong>gaja <strong>do</strong>ma in po svetu.<br />
• Dostop <strong>do</strong> člankov novinarske ekipe,<br />
ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak ostaja<br />
zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Dostop <strong>do</strong> ekskluzivnih člankov, intervjujev in oddaj,<br />
ki so na voljo samo naročnikom.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega <strong>do</strong>gajanja.<br />
Pridružite se<br />
ŠIROKEMU<br />
krogu bralcev,<br />
KI CENIJO:<br />
• neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
MOJA BESEDA<br />
K<strong>do</strong> želi videti HAŠIŠ v trafikah<br />
3<br />
Pred dvema letoma se je na televiziji<br />
jasno videlo, zakaj bi morali<br />
pomembne funkcionarje<br />
testirati na droge. Še danes televizije<br />
rade vrtijo znameniti posnetek<br />
Roberta Goloba s slušalkami, ko je nejasno<br />
in zmedeno pred volitvami razlagal<br />
svoj politični program z besedami,<br />
da Slovenija pleše. Seveda ni prav, da<br />
bi Goloba kar poprek obtožili, da je bil<br />
zadet, samo zaradi odsotnega pogleda v<br />
kamero. In prav zato bi bilo treba take<br />
<strong>do</strong>mneve <strong>do</strong>kazano ovreči. Ni namreč<br />
vseeno, kako izgleda premier. Njegov<br />
videz v državljanu ne sme buditi misli,<br />
da morebiti ni trezen ali »zapohan«.<br />
Referendum o marihuani<br />
se utegne obrniti v ško<strong>do</strong><br />
predlagateljev.<br />
ZADROGIRANA REFORMA<br />
Po dveh letih vladnega govorjenja o<br />
mnogih <strong>reforma</strong>h je vlada pripravila<br />
samo eno reformo – samo eno korenito<br />
in daljnoročno spremembo. Z referendumom<br />
bo skušala zakonsko <strong>do</strong>voliti<br />
uživanje in gojenje <strong>marihuane</strong>, torej<br />
trave in hašiša. To bi v deželo res prineslo<br />
velike spremembe. Zdravniki,<br />
psihoterapevti in drugi strokovnjaki<br />
so skorajda vsi <strong>do</strong> zadnjega proti legalizaciji<br />
<strong>marihuane</strong>. Da to ni <strong>do</strong>bra rešitev,<br />
pa kažejo tudi primeri držav, kjer<br />
so to že naredili. Razen, če si k<strong>do</strong> želi,<br />
da bi Ljubljana postala srednjeevropski<br />
Amsterdam, ki bi privlekel mlade narko-turiste,<br />
pa tudi razmah spolnega turizma<br />
in tihotapstva s tršimi drogami.<br />
Istočasno, kot je <strong>Golobova</strong> bul<strong>do</strong>žerska<br />
koalicija vsilila tri <strong>do</strong>datne referendume<br />
k evropskim volitvam, pa<br />
je pregazila še predlog SDS, da bi poleg<br />
treh referendumov ljudi vprašali<br />
še, ali si želijo, da bi se politike testiralo<br />
na droge. Očitno se bojijo rezultata,<br />
saj so nekateri politiki koalicije<br />
že glasno povedali, da »tu in tam« posegajo<br />
po mamilih.<br />
MI BOMO KADILI, VI PA NE PILI<br />
To dejanje je dvolično. Vozniki avtomobilov<br />
smo nenehno v nevarnosti (zaradi<br />
svoje varnosti), da nas ustavi »lizika« in<br />
nam policaj v usta porine »frulico«. Pa<br />
menda ja ni početje ministrov manj pomembno<br />
od vožnje običajnega državljana<br />
na avtocesti? Ali je res vseeno, v kakšnem<br />
stanju so poslanci, ko odločajo<br />
o zakonih? Je nepomembno, da v vladi<br />
sedi minister, ki se zakaja? Posebej, če<br />
pomislimo, da učinek trave izgine šele<br />
po več dneh.<br />
Če se človek napije, je to po zakonu<br />
njegova stvar. Če pusti druge pri miru,<br />
kakopak. Ako pa pijan sede za volan, pa<br />
to ni več njegova stvar. Zakaj torej ne bi<br />
ministrov pred vsako sejo vlade testirali<br />
na droge in alkoholiziranost?<br />
Slovenija ima srečo, da<br />
vladna koalicija v svoji genialnosti<br />
ni prepričljiva.<br />
Zato se marsikatera bistroumna<br />
vladna <strong>do</strong>mislica<br />
obrne v njihovo ško<strong>do</strong>.<br />
Spomnimo se, kako so organizirali<br />
celo referendum, da bi povečali število<br />
ministrov, potem pa so manj kot leto<br />
zatem ugotovili, da bi bilo bolje njihovo<br />
število celo zmanjšati.<br />
Morda se zgodi kaj po<strong>do</strong>bnega tudi<br />
čez <strong>do</strong>ber mesec dni. Slovencev, ki nočejo,<br />
da bi lahko naši otroci v trafiki<br />
kupovali hašiš, je namreč več kot tistih,<br />
ki se jim to zdi normalno. Med rednimi<br />
mladimi uživalci <strong>marihuane</strong> pa je tudi<br />
velik delež takih, ki legalizaciji nasprotujejo.<br />
Tisti, ki so za marihuano najbolj<br />
zagreti, pa verjetno niti ne bo<strong>do</strong> v stanju,<br />
da bi prišli na volišče.<br />
Nedavno sem bral knjigo pogovorov<br />
z mladimi uživalci <strong>marihuane</strong>. Vsi<br />
po vrsti so govorili, da je uživalcev <strong>marihuane</strong><br />
ogromno in da jo vsaj poskusi<br />
velika večina mladih. Vsi <strong>do</strong> zadnjega so<br />
povedali, da se s starši in učitelji o mamilih<br />
bodisi izrazito premalo bodisi nič ne<br />
pogovarjajo. Velika večina je povedala,<br />
da je trava prva stopnica <strong>do</strong> trših drog.<br />
Mnogi so proti legalizaciji, nekateri tudi<br />
zato, ker bi potem posegali po hujših<br />
drogah, ki so ostale prepovedane.<br />
EPIDEMIJA<br />
Ne vemo natanko, koliko se pokadi trave<br />
in hašiša. Vemo pa, da poraba narašča<br />
in da je z leti uživalcev vse več. Če je<br />
travo poskusila polovica mladih in če<br />
redno kadi travo vsak peti mla<strong>do</strong>stnik,<br />
kar je pokazala ena od raziskav, lahko<br />
govorimo o epidemiji. Z epidemijo se ne<br />
moreš spopasti tako, da se pustiš okužiti.<br />
Je ravno množična okužba recept<br />
anticepilcev, ki so tudi z zavračanjem<br />
medicinske znanosti prišli na oblast?<br />
Zaradi korone in zaradi neupoštevanja<br />
medicinske stroke je po uradnih podatkih<br />
<strong>do</strong>slej umrlo 10.087 Slovencev.<br />
Da večina ljudi o marihuani in njenih<br />
učinkih ne ve <strong>do</strong>volj, verjamemo<br />
vsi. Da se z mladimi ne pogovarjamo<br />
<strong>do</strong>volj o drogah, pa gotovo verjamemo<br />
vsi <strong>do</strong> zadnjega. Kako bomo torej lahko<br />
glasovali o legalizaciji <strong>marihuane</strong>? <br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Omamljeni od oblasti<br />
nam ponujajo marihuano<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
17 Referendum naj bo<br />
Aljuš Pertinač · Komentar<br />
24<br />
28<br />
38<br />
44<br />
Zdravniki: Kanal C0 bo ogrozil<br />
zdravje Ljubljančanov<br />
Luka Svetina<br />
Zgo<strong>do</strong>vinar Jože Možina: »Iluzijo<br />
mogočne Jugoslavije smo ves ta<br />
čas živeli na ameriškem pufu«<br />
Luka Svetina ·Intervju<br />
Nejc Kurbus, načelnik skavtov:<br />
»Smo ponosni državljani in<br />
ponosni Slovenci«<br />
Tino Mamić · Intervju<br />
Čakalne <strong>do</strong>be v zdravstvu<br />
se še naprej podaljšujejo<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Intervju:<br />
Jože Možina 28<br />
3. 5. 2024<br />
Zdravniki se bojijo Janko- Načelnik skavtov Nejc Kurbus<br />
o <strong>do</strong>moljubni vzgoji vićevega kanala C0 24 38<br />
PRVA GOLOBOVA<br />
REFORMA:<br />
<strong>svoboden</strong> <strong><strong>do</strong>stop</strong><br />
<strong>do</strong> <strong>marihuane</strong> 12<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>146</strong>, LETNIK 4,<br />
3. maj 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,95 €<br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@<strong>do</strong>movina.je)<br />
Izvršni urednik:<br />
KLEMEN BAN<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
URBAN ŠIFRAR, NENAD GLÜCKS<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Naslovnica:<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
MITJA ŠTULAR<br />
www.<strong>do</strong>movina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@<strong>do</strong>movinaJE<br />
3,95 €<br />
<strong>146</strong><br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@<strong>do</strong>movina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvo<strong>do</strong>v<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
30. april 2024<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
18<br />
Komisija za preprečevanje korupcije<br />
»oprala« generalnega direktorja SŽ<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
20<br />
Z napotnico »hitro« za ultrazvok<br />
srca na vrsti maja 2025<br />
Pia Kos<br />
34<br />
»Zdravljenje« mla<strong>do</strong>letnikov<br />
s »potrjevanjem spola«<br />
je bilo neznanstveno<br />
Pia Kos<br />
46<br />
Tri leta, tri dni, smo tr(u)dni vsi<br />
Tino Mamić · Spomini<br />
19<br />
Lovili so Klemna Jakliča, ujeli pa<br />
Natašo Pirc Musar in brata Čeferin<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
22<br />
Čeferin-Janković-Čeferin<br />
Luka Svetina · Komentar<br />
43<br />
Vzpon in pasti omrežja TikTok<br />
Nina Razinger<br />
52<br />
Rudarji godejo<br />
že več kot četrt stoletja<br />
Ivan Sivec · Glasba<br />
3 K<strong>do</strong> želi videti hašiš v trafikah<br />
Tino Mamić · Moja beseda<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
26 Dan upora: k<strong>do</strong> so bili slovenski okupatorji<br />
Andrej Fink · Komentar<br />
32 Energetska prenova stavb: novi predpisi<br />
za parkirna mesta za kolesa<br />
Peter Kotnik<br />
33 Litijsko preplačali vsaj za 1,7 milijona evrov<br />
Jakob Vid Zupančič · Komentar<br />
36 Izrael, Gaza, genocid<br />
Milan Gregorič · Komentar<br />
48 Pričevanje iz brezna: Macesnova gorica<br />
Časnik<br />
49 Pismo Vladi: ustavite uničujoče<br />
drsenje v toleriranje zločina<br />
Časnik<br />
50 Med(ijski) sosedi<br />
51 Božji možje<br />
Andraž Arko<br />
54 Kremna juha iz svežega graha<br />
Selma Bizjak<br />
55 Precizno in nedvoumno o resnobni temi<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
56 Filmski kažipot<br />
57 Koledar <strong>do</strong>godkov<br />
58 Su<strong>do</strong>kuja, vsotnici<br />
59 Bavbav<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
60 Razvedrilo<br />
61 Križanka<br />
62 Ujeti ali svobodni<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
64 Smrt Svetega Jožefa – Jacques Stella<br />
Gregor Čušin · Slikovito<br />
65 Kvartet Smrtnik: Bil je kul<br />
Politična poezija<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
ŠIRITEV EU NAMESTO<br />
ŽELEZNE ZAVESE<br />
Pred okroglo obletnico največje širitve v<br />
zgo<strong>do</strong>vini Evropske unije, 1. maja 2004,<br />
je predsednik Evropskega sveta Charles<br />
Michel (48) dejal, da so nove širitve Unije<br />
nujne, saj v nasprotnem primeru obstaja<br />
možnost za vzpostavitev nove železne<br />
zavese v Evropi. Napad Rusije na Ukrajino<br />
je sicer stagnirajočo širitveno politiko<br />
ponovno vzbudil. Voditelji držav članic EU<br />
so namreč med kandidatke za pristopna<br />
pogajanja <strong>do</strong>dali še Ukrajino, Moldavijo in<br />
Gruzijo, pred mesecem dni pa tudi Bosno<br />
in Hercegovino. A zaenkrat še ni zagotovil,<br />
ali in kdaj bi EU lahko izvedla novo širitev.<br />
EPP OBSODILA GOLOBA<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
Širitev EU postaja zaradi<br />
ruske agresije vse bolj<br />
realna. V modri barvi so<br />
članice EU, v rdeči pa<br />
uradne kandidatke.<br />
WIKIPEDIA<br />
Na predlog Romane Tomc (58), evroposlanke<br />
SDS-EPP, je Evropska ljudska<br />
stranka (EPP) obsodila ukinitev spominskega<br />
dne na žrtve komunizma, ki jo<br />
je izvedla vladna koalicija Svobode, SD in<br />
Levice pod vodstvom predsednika vlade<br />
Roberta Goloba (57). Poslanci evropskega<br />
parlamenta so bili na problem opozorjeni s<br />
peticijo na evropski ravni, ki jo je predstavil<br />
zgo<strong>do</strong>vinar dr. Mitja Ferenc (64) s kolegom<br />
dr. Jožetom Možino (56).<br />
EPP poziva slovensko vla<strong>do</strong>, naj žrtvam komunističnega<br />
nasilja in žrtvam drugih totalitarnih<br />
režimov zagotovi pravico <strong>do</strong> groba<br />
in spomina. Peticijo je podpisalo 2000<br />
oseb, kar je najvišje število med parlamentarnimi<br />
peticijami lansko leto. Nato je pred<br />
dnevi sledila razstava Evropskega parlamenta<br />
o žrtvah komunističnega režima v<br />
Sloveniji, ki jo je ministrica za kulturo Asta<br />
Vrečko kot predstavnica Levice zavrnila.<br />
Razstavo je pripravil zgo<strong>do</strong>vinar dr. Jože<br />
Dežman (68) in se osre<strong>do</strong>točil na žrtve v<br />
breznu pod Macesnovo gorico.<br />
KPK SE NE BO<br />
UKVARJALA Z JAKLIČEM<br />
Na Komisiji za preprečevanje korupcije<br />
(KPK) so se po prijeti prijavi zoper samostojne<br />
dejavnosti ustavnega sodnika Klemna<br />
Jakliča (48) odločili, da bo<strong>do</strong> odločanje o<br />
<strong>do</strong>mnevni nezdružljivosti funkcij odstopili<br />
Državnemu zboru, saj so ocenili, da prijava<br />
Mediji in politiki so se spravili<br />
na Klemna Jakliča, ker je imel<br />
popoldanski s.p.<br />
US RS<br />
Kanarsko<br />
otočje<br />
ni v njihovi pristojnosti. Kot so povedali v<br />
svojem sporočilu za javnost, lahko prijave<br />
na KPK preučujejo le z vidika zakona o<br />
integriteti in preprečevanju korupcije, a da<br />
se <strong>do</strong>ločbe tega zakona ne uporabljajo, ko<br />
vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja<br />
drug, specialnejši zakon. Na področjih omejitev<br />
poslovanja in premoženjskega stanja,<br />
ki spadajo v njihovo pristojnost, pa bo KPK<br />
vseeno prednostno nadaljeval z obravnavo<br />
primera. Kot pa so glede <strong>do</strong>mnevne<br />
spornosti Jakličevega statusa samostojnega<br />
podjetnika <strong>do</strong>dali v KPK, bi za preprečevanje<br />
opisanih situacij bila nujna boljša zakonska<br />
ureditev področja.<br />
TEŠ BI LAHKO<br />
UGASNIL ŽE LETA 2026<br />
Azori<br />
HSE tudi v prihodnje pričakuje izgube pri<br />
poslovanju Teša in Premogovnika Velenje,<br />
zato pripravlja analize, ki bo<strong>do</strong> podlaga za<br />
odločitve o termodiviziji. Po besedah predsednika<br />
vlade Roberta Goloba, bi jih lahko<br />
zaprli že leta 2026. Nacionalna strategija<br />
za izstop iz premoga in prestrukturiranje<br />
premogovih regij v skladu z načeli pravičnega<br />
prehoda sicer predvideva izstop iz<br />
premoga, torej prenehanje obratovanja<br />
šestega bloka Teša in pri<strong>do</strong>bivanja lignita,<br />
najpozneje v letu 2033. Golob je še dejal,<br />
da ne verjame, da bo Teš zdržal <strong>do</strong> leta<br />
2032, a kot je dejal, ne zaradi politike, ne<br />
zaradi podnebja, ampak zaradi ekonomike.<br />
V HSE na drugi strani pravijo, da glede tega<br />
še ni bila sprejeta nobena odločitev.
PROFIMEDIA<br />
Študentske propalestinske<br />
demonstracije so postale<br />
del predvolilnega boja.<br />
EVROPSKO SODNIŠKO<br />
DRUŠTVO V BOJ Z VLADO<br />
Evropsko sodniško združenje je pozvalo<br />
slovensko vla<strong>do</strong>, naj nemu<strong>do</strong>ma uredi<br />
sodniške plače, enako zahtevo pa je<br />
naslovilo tudi na predsednico DZ Urško<br />
Klakočar Zupančič (47). Kot so sporočili iz<br />
Slovenskega sodniškega društva, je bila<br />
resolucija Evropskega sodniškega združenja<br />
(EAJ) prejšnji teden sprejeta soglasno,<br />
kar pomeni, da imajo slovenski sodniki<br />
mednarodno podporo vseh 38 nacionalnih<br />
sodniških združenj evropskih držav.<br />
Mineva sicer 115 dni od poteka roka, ki ga<br />
je vladi in državnemu zboru naložilo ustavno<br />
sodišče kot skrajnega, da uresniči odločbo.<br />
Sodniki so nad izjavami predsednika<br />
vlade v nedavnem pogovoru za Sobotno<br />
prilogo Dela, češ da imajo sodniki moralno<br />
upravičenje, da se zavzemajo proti svoji<br />
podplačanosti, da ga bolj kot poročilo o<br />
vladavini prava skrbi kaj drugega in da se s<br />
sodniki vlada usklajuje. Uporabljeni izrazi<br />
v pogovoru po mnenju sodnikov kažejo na<br />
Golobovo temeljno nerazumevanje delovanja<br />
pravne države.<br />
ŠTUDENTSKI PROTESTI<br />
PROTI VOJNI V GAZI<br />
Po ameriških univerzah se nadaljujejo<br />
množični študentski protesti proti vojni v<br />
Gazi. Pri tem so se na kalifornijski univerzi<br />
v Los Angelesu (UCLA) spopadli propalestinski<br />
in proizraelski protestniki. Kot so<br />
sporočili z univerze, so se spopadli, ko se je<br />
podrla pregrada, ki je ločevala obe strani.<br />
Bela hiša opozarja, da morajo protesti<br />
ostati mirni. Kot je za ABC povedal<br />
predstavnik nacionalnega varnostnega<br />
sveta John Kirby, ameriška vlada spoštuje<br />
pravico <strong>do</strong> protestov zaradi vojne v Gazi, a<br />
je obsodil antisemitske incidente, sovražni<br />
govor in grožnje z nasiljem. Več ju<strong>do</strong>vskih<br />
študentov namreč trdi, da se bojijo za<br />
svojo varnost, ker po univerzah videvajo<br />
napise v podporo Hamasu in proti Izraelu.<br />
Protestni tabor v podporo Palestincem v<br />
zadnjih dneh je namreč močno zrasel, kot<br />
tudi skupina proizraelskih protestnikov v<br />
odziv na proteste prvih.<br />
POLJSKI KMETJE UMIKAJO<br />
»UKRAJINSKO ZAPORO«<br />
Poljski kmetje so po dveh mesecih protestov<br />
proti uvozu kmetijskih pridelkov<br />
Zgodba o preplačanih železniških<br />
postajah se nadaljuje, za<br />
ljubljansko se je pojavila<br />
ponudba, ki presega četrtino<br />
milijarde evrov.<br />
PREGLED TEDNA 7<br />
iz Ukrajine odstranili zapore na mejnih<br />
prehodih s sose<strong>do</strong>. Kot so sporočili poljski<br />
uradniki, je znova omogočen promet prek<br />
vseh mejnih preho<strong>do</strong>v. Vsem tovornjakom<br />
je <strong>do</strong>voljen prehod, če ne prevažajo sankcioniranega<br />
blaga, žita iz Ukrajine, na katerega<br />
je Poljska uvedla začasni embargo.<br />
S tem je bila odpravljena blokada vz<strong>do</strong>lž<br />
celotne poljsko-ukrajinske meje, so za<br />
portal Kyiv Independent potrdili ukrajinski<br />
mejni organi.<br />
Poljski kmetje so od februarja blokirali<br />
mejne prehode z Ukrajino, da bi protestirali<br />
proti po njihovem prepričanju nelojalni<br />
konkurenci, ki da niža cene na <strong>do</strong>mačem<br />
trgu. Poljska velja za eno najtrdnejših podpornic<br />
Ukrajine v boju proti ruski agresiji,<br />
vendar so se odnosi med sosedama zaostrili<br />
zaradi uvoza ukrajinskih kmetijskih<br />
proizvo<strong>do</strong>v, ki jih je EU zaradi vojne leta<br />
2022 oprostila carin.<br />
ČETRT MILIJARDE ZA<br />
ŽELEZNIŠKO POSTAJO<br />
Na drugo javno naročilo za izbor izvajalca<br />
gradnje nove železniške postaje v Ljubljani<br />
sta tudi tokrat prispeli dve ponudbi. Eno<br />
je podal konzorcij z družbo SŽ-Železniško<br />
gradbeno podjetje Ljubljana na čelu, drugo<br />
pa družba VOC Objekti.<br />
Nižjo ponudbo v višini nekaj manj kot<br />
247 milijonov evrov z davkom je oddal<br />
konzorcij družb SŽ-Železniško gradbeno<br />
podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in<br />
GH Holding. Družba VOC Objekti pa bi<br />
dela opravila za 259,6 milijona evrov. Tudi<br />
ti dve ponudbi presegata vrednost, ki jo je<br />
direkcija na razpisu, objavljenem v začetku<br />
marca, postavila pri nekaj več kot 173,3<br />
milijona evrov brez davka oz. okoli 211,4<br />
milijona evrov z davkom.<br />
<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
8 FOTO TEDNA<br />
PROFIMEDIA<br />
PAPEŽ V<br />
BENETKAH
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Fausto Furlanič @FFurlanic58965<br />
Ta pa zmaga.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
Stanko Dušak @bo7ksar<br />
Dan upora proti okupatorju!<br />
MMC RTV Slovenija @rtvslo<br />
Stranka Gibanje Svoboda je leta 2022 nasprotovala<br />
izvedbi treh naknadnih zakonodajnih referendumov<br />
na dan lokalnih volitev, a zdaj želijo<br />
narediti prav to: izvesti tri posvetovalne referendume<br />
na dan evropskih volitev.<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Včeraj sem na recepciji Državnega zbora videl kup<br />
revije Mladina. Vprašal sem v šali, k<strong>do</strong> ima toliko<br />
Mladin naročenih, pa so mi pojasnili, da imajo tudi<br />
v Državnem zboru knjižnico ...<br />
Jasminca @JazJasminca<br />
Naš 12-letnik je ves šokiran prišel iz šole, ko jim<br />
je učiteljica med rednim poukom razlagala, da je<br />
možno spremeniti spol.<br />
Boris Vagaja @vagaja_boris<br />
M**a.<br />
Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />
Slovenski grbi nad vho<strong>do</strong>m (Švicarska vrata) v<br />
najstarejši del Hofburga – Schweizerhof: Štajerska,<br />
Koroška, Kranjska.<br />
Mike Joke @Mike69Joke<br />
Ne potrebuješ referenduma za testiranje poslancev<br />
na prepovedane substance. Zakon o varnosti<br />
in zdravju pri delu (ZVZD-1). 51. člen. Tam vse piše.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Samo Glavan @SamoGlavan<br />
Tako fantastične fotografije (pojavno in simbolično)<br />
pa že <strong>do</strong>lgo nisem videl (če sem jo sploh že kdaj)!<br />
Peter Hrastelj @hrastelj<br />
Naj se resnica nikoli ne pozabi. Laž je nesmrtna<br />
duša komunizma.<br />
Jože Možina @JozeMozina<br />
Pazite to, budni "varuhi pri<strong>do</strong>bitev" na TVS preprečili<br />
objavo tega mojega prispevka o 27. 4. 1941.<br />
Očitno z namenom da gledalce "obvarujejo"<br />
pred skušnjavo, da bi izvedeli več. Zato le poglejte,<br />
saj gre za fakte.<br />
Oli Lon<strong>do</strong>n @OliLon<strong>do</strong>nTV<br />
Preganjanje kristjanov v Afriki:<br />
V Nigeriji so samo lani pobili 8.000 kristjanov,<br />
62.000 od leta 2000. Požgali so 18.000 cerkva in<br />
2.200 krščanskih šol. 140 kristjanov so letos pobili<br />
na dan Božiča.<br />
V Egiptu so od leta 2011 pobili 100 koptskih<br />
kristjanov. Koptinje so redno žrtve ugrabitev in<br />
spolnega nasilja. Sedem kristjanov je bilo pobitih<br />
na avtobusu leta 2018. Poleg tega jih je bilo<br />
34 ubitih v dveh bombnih napadih na cerkve leta<br />
2017.<br />
V Sudanu pa ni usmiljenja. Kristjane rutinsko pobijajo,<br />
večkrat celo celotne skupnosti naenkrat.<br />
Cerkve so požgali <strong>do</strong> tal.<br />
Bojan Požar @BojanPozar<br />
Vse kaže, da je premier Golob tudi glede vladnega<br />
parkirišča Tine Gaber smešno lagal.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK
12 TEMA TEDNA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
SHUTTERSTOCK<br />
V<br />
Gibanju Svoboda in Levici<br />
so presodili, da se bo<strong>do</strong> na<br />
bližnjih volitvah za Evropski<br />
parlament 9. junija bolje odrezali,<br />
če zraven na isti dan <strong>do</strong>dajo še<br />
posvetovalne referendume o evtanaziji,<br />
o uvedbi preferenčnega glasu za<br />
volitve v Državni zbor in o gojenju ter<br />
pose<strong>do</strong>vanju konoplje za medicinsko<br />
in osebno rabo. Opozicijski SDS in NSi<br />
sta bili proti, poslanci SD so se vzdržali.<br />
Proti je bila tudi nekdanja poslanka<br />
Svobode Mojca Šetinc Pašek (52), ki je<br />
ob tem poudarila, da gre za strategijo<br />
Svobode za mobilizacijo tistih volivcev<br />
(levo-liberalnih), ki bi tej stranki na<br />
evropskih volitvah prinesli več glasov.<br />
»Gre za kalkulacijo, kolegi, in za čisto<br />
nič drugega.« K<strong>do</strong> bi Svobodnjake<br />
bolje poznal kot njihova nekdanja<br />
izpostavljena poslanka? Šlo bo<br />
Omamljeni od oblasti<br />
nam ponujajo MARIHUANO<br />
Gibanje Svoboda je pri nameri pripeljati čim več njim naklonjenih volivcev na volitve za<br />
Evropski parlament iz rokava streslo temo legalizacije gojenja in pose<strong>do</strong>vanja konoplje.<br />
Pri posvetovalnem referendumu o tem vztrajajo ne glede na vsa opozorila zdravniške<br />
stroke in nevladnih organizacij o škodljivosti »osebne rabe« <strong>marihuane</strong>.<br />
kar za dve referendumski vprašanji:<br />
»Ali naj se v Sloveniji <strong>do</strong>pusti gojenje in<br />
predelavo konoplje v medicinske namene?«<br />
ter drugo, »Ali naj se <strong>do</strong>pusti gojenje<br />
in pose<strong>do</strong>vanje konoplje za omejeno<br />
osebno rabo?«.<br />
SKLICEVANJE NA NEMČIJO<br />
SDS in NSi sta v ponedeljek vložili zahtevi<br />
za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih<br />
referendumih glede evtanazije<br />
in legalizacije konoplje s predlogom<br />
za prednostno obravnavo in začasno<br />
zadržanje odlokov <strong>do</strong> končne odločitve.<br />
To bi teoretično lahko vplivalo na<br />
datum njune izvedbe, vendar vladajoča<br />
koalicija računa, da ima na ustavnem<br />
sodišču zagotovljeno<br />
večino sodnikov,<br />
ki<br />
Slovenski mla<strong>do</strong>stniki v<br />
nižjem deležu kot njihovi<br />
vrstniki iz drugih držav<br />
menijo, da je redna uporaba<br />
konoplje tvegana.<br />
praviloma glasujejo njej v prid. Opozicijski<br />
poslanci vladajočim med drugim<br />
pri predlogu za referendum o konoplji<br />
očitajo grobo kršenje poslovnika DZ, saj<br />
so med samim postopkom k prvotnemu<br />
vprašanju <strong>do</strong>dali še eno – tisto glede<br />
gojenja in pose<strong>do</strong>vanja za osebno rabo.<br />
V Svobodi se pri svoji pobudi med<br />
drugim sklicujejo na ureditev v Nemčiji,<br />
kjer je od prvega aprila v veljavi<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
Namesto da bi premier Robert Golob (57)<br />
uresničil napovedano reformo zdravstva, bi z<br />
legalizacijo konoplje škodil javnemu zdravju.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Komentar<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Zadnjih deset let se ekstrakti konoplje in<br />
konopljinih vršičkov za medicinske namene<br />
uporabljajo tudi v Sloveniji. Izdanih je okoli<br />
1.200 receptov na leto.<br />
zakon o delni legalizaciji konoplje za<br />
osebno rabo. Tako lahko tam ljudje v<br />
javnosti posedujejo <strong>do</strong> 25 gramov konoplje<br />
in <strong>do</strong>ma gojijo <strong>do</strong> tri rastline za<br />
osebno rabo. Mimogrede, pose<strong>do</strong>vanje<br />
konoplje za osebno rabo tudi pri nas ni<br />
kaznivo, pač pa gre »zgolj« za prekršek,<br />
za katerega se plača denarna kazen.<br />
Pri tem pa je količina, ki jo pravosodni<br />
organi neformalno še štejejo za osebno<br />
rabo, bistveno nižja kot po novem v<br />
Nemčiji. Šlo naj bi za šest gramov, vendar<br />
je na koncu stvar presoje sodišča,<br />
ali je glede na okoliščine šlo za namen<br />
prodaje, kar je kaznivo dejanje.<br />
SVOBODA BREZ ODGOVOROV<br />
V publikaciji Nacionalnega inštituta za<br />
javno zdravje (NIJZ) iz leta 2022 (Konoplja<br />
in mla<strong>do</strong>stniki) ugotavljajo, da uporaba<br />
te najbolj razširjene prepovedane<br />
droge v Sloveniji v zadnjih letih med<br />
odraslimi še narašča. Dodajajo, da se<br />
slovenski mla<strong>do</strong>stniki po uporabi konoplje<br />
uvrščajo nad povprečje vrstnikov iz<br />
drugih držav. Gre za njeno <strong><strong>do</strong>stop</strong>nost<br />
in za nizko zaznavo tveganja v zvezi z<br />
njeno uporabo. Posebej skrbi, ker slovenski<br />
mla<strong>do</strong>stniki v precej nižjem deležu<br />
kot njihovi vrstniki iz drugih držav<br />
menijo, da je redna uporaba konoplje<br />
tvegana. Pri NIJZ opozarjajo, da lahko<br />
slabo vpliva na razvoj možganov, na<br />
slabši učni uspeh, na težave v duševnem<br />
zdravju, razvoj zasvojenosti … Glede<br />
na raziskave na slovenski populaciji<br />
je konopljo vsaj enkrat v življenju poskusilo<br />
20 odstotkov 15-letnikov. Dnevno<br />
(torej najbolj tvegano) pa jo uporablja<br />
2,7 odstotka mla<strong>do</strong>stnikov v tej starosti.<br />
Malenkost več jo uporabljajo fantje.<br />
Med slovenskimi 17-letniki (glede na<br />
raziskavo HBSC iz leta 2018) pa jo je vsaj<br />
enkrat v življenju poskusil vsak drugi, v<br />
zadnjih 30 dneh jo je užival vsak peti. O<br />
dnevni uporabi so poročali skoraj štirje<br />
odstotki 17-letnikov.<br />
In v takšno okolje bi rad premier<br />
Robert Golob (57) uvedel legalizacijo<br />
konoplje? Na Gibanje Svoboda smo<br />
vprašali, koliko gramov konoplje naj bi<br />
bilo v Sloveniji <strong>do</strong>voljeno pose<strong>do</strong>vati za<br />
osebno rabo. Koliko rastlin konoplje naj<br />
bi bilo <strong>do</strong>voljeno gojiti <strong>do</strong>ma za osebno<br />
rabo? Bo moral tisti, ki bo gojil konopljo<br />
za osebno rabo, to dejavnost registrirati?<br />
Kakšni bo<strong>do</strong> pogoji? Odgovorov <strong>do</strong><br />
zaključka redakcije nismo prejeli.<br />
DVOM V NADZOR<br />
Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave<br />
in razvoj Utrip ter vodja mreže<br />
Preventivna platforma, ocenjuje, da<br />
Kriminalci se ne bo<strong>do</strong><br />
kar čez noč spremenili v<br />
poslovneže, ki bo<strong>do</strong> legalno<br />
prodajali drogo in državi<br />
plačevali davke.<br />
UPORABA<br />
V MEDICINSKE NAMENE<br />
V Sloveniji je zadnjih deset let <strong>do</strong>voljena<br />
uporaba zdravil na osnovi kanabinoi<strong>do</strong>v<br />
(kemijsko aktivne snovi<br />
v konoplji). Zdravniki jih predpišejo<br />
na recept za zdravljenje bolezni, pri<br />
katerih so <strong>do</strong>kazano učinkovita. V<br />
letu 2022 naj bi bilo v Sloveniji skupaj<br />
izdanih okoli 1.200 tovrstnih<br />
receptov za ta zdravila. Predpisujejo<br />
se recimo otrokom s tr<strong>do</strong>vratno epilepsijo.<br />
Uporabljajo se tudi za zmanjšanje<br />
bolečine in povečanje apetita<br />
pri bolnikih z rakom. Pri multipli<br />
sklerozi so koristna za zmanjševanje<br />
spastičnosti in lajšanje bolečin. Dovoljeno<br />
je predpisovanje standardiziranih<br />
ekstraktov konoplje in konopljinih<br />
vršičkov za uparjanje.<br />
sta referendumski vprašanji v zvezi s<br />
konopljo zelo široki, nejasni. Recimo<br />
pri vprašanju pose<strong>do</strong>vanja konoplje<br />
za osebno rabo ni še nihče razložil, za<br />
kakšno količino bi šlo. Pet gramov, 15<br />
gramov, en kilogram? Če bi obveljala<br />
količina, kot so jo ne<strong>do</strong>lgo nazaj sprejeli<br />
v Nemčiji – 25 gramov – bi šel lahko<br />
preprodajalec »na teren« s 25 grami konoplje<br />
in jo po delih prodal petim strankam.<br />
To bi brez težav ponavljal. Glede<br />
gojenja konoplje za osebno rabo, kar<br />
prav tako vsebuje referendumsko vprašanje,<br />
bi bilo občasnemu uporabniku po<br />
oceni Koširja <strong>do</strong>volj, če bi imel posajene<br />
recimo eno <strong>do</strong> tri rastline. Pri zasvojencih<br />
so potrebe gotovo veliko večje.<br />
Sprašuje se, k<strong>do</strong> bo to nadziral. Policisti<br />
ne morejo kar brez sodne odredbe<br />
vstopiti v stanovanje in preverjati,<br />
koliko rastlin nek<strong>do</strong> goji. Država že <strong>do</strong><br />
zdaj ne nadzira za<strong>do</strong>voljivo niti prodaje<br />
dveh legalnih drog – tobaka in alkohola.<br />
Predvsem je problem, da lahko alkohol<br />
kljub zakonodaji brez večjih težav kupijo<br />
tudi mla<strong>do</strong>letni in tisti vidno opiti.<br />
ČRNI TRG NE BI IZGINIL<br />
Bi zakonito gojenje in pose<strong>do</strong>vanje<br />
večje količine konoplje res zmanjšalo<br />
črni trg, kriminal? Tega ni pričakovati,<br />
pojasni Košir. Kjer so legalizirali<br />
konopljo, črni trg ni izginil. Praviloma<br />
je ostal enak ali se je celo povečal. Vsi<br />
mla<strong>do</strong>letni, ki želijo priti <strong>do</strong> te droge, jo<br />
pač še vedno kupujejo na črnem trgu,<br />
ki je zaradi legalizacije lahko ponudi<br />
še večje količine. Če bo država uvedla<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
Komentar<br />
Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip, opozarja, da je bila<br />
tam, kjer so šli v legalizacijo konoplje, naslednji korak njena komercializacija.<br />
institut-utrip.si<br />
povsem zgrešeno mnenje. Uporaba za<br />
namen zdravljenja je povsem drugačna<br />
in tudi konoplja za to mora biti gojena<br />
pod točno <strong>do</strong>ločenimi pogoji.<br />
ZDRAVNIKI PROTI<br />
Široka raba <strong>marihuane</strong> je problem, opozarja<br />
tudi predsednica Zdravniške zbornice<br />
Slovenije dr. Bojana Beović (65).<br />
To ne velja za medicinsko rabo, kjer se<br />
uporablja kot zdravilo pri <strong>do</strong>ločenih bolezenskih<br />
indikacijah. Ob t. i. osebni rabi<br />
pa se je treba zavedati številnih zdravstvenih<br />
posledic. Psihiatrična stroka, ki<br />
pokriva to področje, uporabi za osebno<br />
rabo nasprotuje zaradi več negativnih<br />
posledic. Med drugim se lahko pojavijo<br />
občutki tesnobnosti, pri uporabi večjih<br />
količin konoplje pa lahko nastopita paranoja<br />
in psihoza. Odklonilnega stališča<br />
nima zgolj zdravniška stroka v Sloveniji,<br />
pač pa tudi mednarodne zdravniške<br />
organizacije. Mi imamo veliko težav že<br />
z <strong>do</strong>voljenimi drogami, recimo z alkoholom,<br />
in ni pametnega razloga, da bi si<br />
položaj otežili še z <strong>do</strong>datno široko rabo<br />
druge droge, katere gojenje in pose<strong>do</strong>vanje<br />
bi <strong>do</strong>volili. Razlage, da bomo del<br />
težav rešili, če bomo konopljo legalizirali,<br />
se ji zdijo bolj izgovor. Tudi izkušnje<br />
zdravnikov iz držav, kjer sta gojenje ka-<br />
trošarine na legalno gojeno konopljo,<br />
bo<strong>do</strong> cene slednje gotovo višje od tistih<br />
na črnem trgu. Posebej revnejši bi še<br />
naprej kupovali na črnem trgu. Koširja<br />
skrbi komercializacija droge, saj je bila<br />
tudi v drugih državah, kjer so šli v legalizacijo<br />
konoplje, naslednji korak komercializacija.<br />
V javnosti se vzbuja vtis,<br />
da je konoplja sprejemljiva, nenevarna.<br />
Posebej za mla<strong>do</strong>stnike, osnovnošolce<br />
bi dala družba z legalizacijo napačno<br />
sporočilo, ki lahko privede <strong>do</strong> večje<br />
rabe. Trenutno črni trg obvladujejo kriminalne<br />
združbe. Košir poudarja, da se<br />
ti ljudje ne bo<strong>do</strong> kar čez noč spremenili<br />
v poslovneže, ki bo<strong>do</strong> legalno prodajali<br />
drogo in državi plačevali davke.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
MOLK MINISTRICE ZA ZDRAVJE<br />
Velika tveganja je pričakovati na zdravstvenem<br />
področju, ugotavlja Košir.<br />
Vsak ukrep zakonodaje za večjo uporabo<br />
droge prinaša tveganja in negativne<br />
posledice. V delih ZDA, kjer so konopljo<br />
legalizirali, so se povečale zastrupitve<br />
mladih in otrok s konopljo oziroma<br />
izdelki iz nje. Prav tako so se povečali<br />
problemi na področja duševnega zdravja,<br />
posebej pri mladih. Zvišalo se je število<br />
prometnih nesreč, v katerih so bili<br />
vozniki pod vplivom <strong>marihuane</strong>. Povečala<br />
se je raba pri odraslih.<br />
Posebej alarmantno je, da so vladajoči<br />
v Sloveniji pri razpravi o referendumu<br />
povsem izključili zainteresirano<br />
javnost, nevladne organizacije in<br />
zdravniško stroko. Kot kaže, njihovega<br />
mnenja niso želeli slišati. Žal svojega<br />
stališča ni povedala niti ministrica za<br />
zdravje. Kolikor je Koširju znano, so<br />
strokovne službe na ministrstvu za<br />
zdravje proti takšnemu načinu odločanja.<br />
Na naše vprašanje ministrici za<br />
zdravje Valentini Prevolnik Rupel (53)<br />
o njenem stališču glede gojenja in pose<strong>do</strong>vanja<br />
konoplje za osebno rabo nismo<br />
<strong>do</strong>bili odgovora.<br />
Namera o gojenju konoplje v medicinske<br />
namene se Koširju ne zdi sporna,<br />
če bo država za to dejavnost podelila<br />
koncesije resnim podjetjem, ki se ukvarjajo<br />
s proizvodnjo zdravil, ki so podprta<br />
s kliničnimi raziskavami. Država bi bila<br />
kupec teh produktov, prodajali oziroma<br />
na recept izdajali bi se v lekarnah.<br />
Ob tem opozarja na napačno predstavo<br />
mnogih, češ da gre pri kajenju <strong>marihuane</strong><br />
za rabo v medicinske namene. To je<br />
Po besedah predsednice<br />
Zdravniške Zbornice<br />
Bojane Beović (65) psihiatrična<br />
stroka uporabi<br />
konoplje za osebno rabo<br />
nasprotuje zaradi več<br />
negativnih posledic.<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA
TEMA TEDNA<br />
15<br />
ZAVRNILI POSVETOVALNI REFERENDUM<br />
O OBVEZNEM TESTIRANJU FUNKCIONARJEV NA DROGE<br />
Državni zbor je zavrnil predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov,<br />
ki so jih vložili v SDS. Državljani se o zaupanju v vla<strong>do</strong>, nastanitvah ilegalnih<br />
migrantov in ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane<br />
droge ne bo<strong>do</strong> izrekali na referendumu. Pri SDS so želeli državljane vprašati,<br />
ali so za to, da Državni zbor sprejme zakon, ki bo urejal obvezno testiranje<br />
funkcionarjev na prepovedane droge. Njihov poslanec Jože Tanko (68) je<br />
poudaril, da so droge hud zdravstveni, socialni in družinski problem. Če ga<br />
želimo zmanjševati, »moramo začeti pri glavi«, pomeni pri funkcionarjih, ki<br />
morajo biti zgled.<br />
V vladni koaliciji so predlog zavrnili, češ da je to področje že urejeno v zakonu<br />
o varnosti in zdravju pri delu, ki prepoveduje delo delavcev pod vplivom<br />
alkohola, drog in drugih substanc. SDS-u so očitali populizem in manipuliranje.<br />
Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (46) je med razpravo<br />
poslance celo zavajala, da jih pred dvorano čaka medicinska sestra in se<br />
lahko testirajo na droge in na alkohol. Da se bo videlo, »k<strong>do</strong> je čist«. Kasneje je<br />
razložila, da je šlo zgolj za šalo.<br />
nabisa in njegova prodaja legalizirana,<br />
govorijo, da to prinaša številne negativne<br />
posledice.<br />
Ob legalizaciji je sporočilo, da je<br />
marihuana nekaj <strong>do</strong>brega; dejansko pa<br />
je nekaj slabega. Opozorila je tudi na<br />
nedavno stališče Skupščine evropskega<br />
združenja zdravniških organizacij<br />
(The Standing Committee of European<br />
Doctors), v katerem odločno zavračajo<br />
nadaljnjo legalizacijo konoplje po Evropi,<br />
saj to <strong>do</strong>datno škoduje prebivalstvu.<br />
IZKLJUČENI IZ RAZPRAVE<br />
Kot pravi Manca Kozlovič, predsednica<br />
Mladinske zveze »Brez izgovora<br />
Slovenija«, sta vprašanji legalizacije<br />
gojenja ter predelave konoplje za medicinsko<br />
rabo in gojenje ter pose<strong>do</strong>vanje<br />
za osebno rabo postavljeni na način,<br />
Ob legalizaciji je sporočilo, da<br />
je marihuana nekaj <strong>do</strong>brega;<br />
dejansko pa je nekaj slabega.<br />
ki zelo minimizira kompleksnost tega<br />
področja. Do neke mere je raba za medicinske<br />
namene v Sloveniji že zakonsko<br />
urejena, kot kaže, pa si predlagatelji referenduma<br />
niso pogledali, kakšna je zakonodaja<br />
na tem področju. Namesto da<br />
bi vladajoči ob sodelovanju vseh deležnikov<br />
– zdravnikov, pacientov, uporabnikov<br />
konoplje, nevladnih organizacij<br />
s področja javnega zdravja – pripravili<br />
predlog zakona in šli na podlagi tega<br />
predloga, ki bi ga podrobno predstavili<br />
javnosti, v posvetovalni referendum, so<br />
izbrali obratno pot. Državljani ne bo<strong>do</strong><br />
vedeli, o čem glasujejo, postopek je povsem<br />
zgrešen.<br />
Zelo očitno gre za politične poteze<br />
povezane s poskusom privabljanja <strong>do</strong>ločenega<br />
dela volivcev na evropske volitve.<br />
Njihova mladinska zveza se ne izreka<br />
za posamezne politične opcije, kot<br />
civilna družba pa opozarjajo na stvari,<br />
ki so očitne. Posebej bode v oči, da so<br />
Kot pravi nekdanji vodja<br />
NIJZ Milan Krek (67),<br />
ureditve v drugih državah<br />
ni moč enostavno<br />
prenesti k nam.<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
16 TEMA TEDNA Kolumna<br />
iz razprave izključili deležnike. Tudi<br />
sama si želi večje udeležbe mladih na<br />
volitvah, vendar ne na tak način.<br />
VEČ DUŠEVNIH BOLEZNI<br />
Na legalizacijo konoplje se lahko gleda<br />
z vidika svobode posameznika, vendar<br />
je treba upoštevati tudi posledice zanj<br />
za skupno <strong>do</strong>bro. Na javno zdravje nikakor<br />
ne moremo gledati zgolj na način,<br />
da lahko vsak počne, kar hoče. Ravnanje<br />
posameznika ima širše posledice<br />
na družbo, kot lahko jasno vidimo na<br />
področju rabe tobačnih izdelkov. Tudi<br />
pri teh imamo ogromne stroške na<br />
področju zdravstva (rakava obolenja,<br />
srčno-žilne bolezni), čeprav je njihova<br />
prodaja omejena. Prepričana je, da legalizacija<br />
gojenja konoplje za osebno rabo<br />
ne bo zmanjšala črnega trga. To se ni<br />
zgodilo niti v drugih državah. Pogosto<br />
je slišati še argument, češ da bo država<br />
denar od obdavčenja prodaje konoplje<br />
vlagala v preventivo. Toda, kot poudarja<br />
Kozlovičeva, si nevladne organizacije<br />
ne želijo, da bi država »proizvajala« še<br />
več področij, na katerih bi morali preventivno<br />
delovati. Njihov cilj je čim<br />
boljše javno zdravje, s čimer je povezan<br />
premišljeno, kvalitetno urejen sistem.<br />
Nedvomno bi se ob legalizaciji konoplje<br />
zvišali stroški za zdravljenje duševnih<br />
bolezni, psihoz, več bi bilo tudi<br />
prometnih nesreč zaradi rabe konoplje<br />
in drugih drog. Odločitve, ki vplivajo<br />
na javno zdravje, se nikakor ne morejo<br />
sprejemati na način, kot so vladajoči<br />
zdaj sprejeli odločitev za referendum,<br />
<strong>do</strong>daja Kozlovičeva.<br />
PREDLOG ZAKONA V PREDALU<br />
Gre za preveč resno temo, da bi jo reševali<br />
tako neodgovorno, pa je kritičen<br />
nekdanji direktor NIJZ Milan Krek (67),<br />
ki se je pred tem desetletja ukvarjal<br />
predvsem s področjem preprečevanja<br />
odvisnosti od prepovedanih drog. Če<br />
ljudem postaviš takšno vprašanje, moraš<br />
najprej vedeti, kaj boš storil, če bo<strong>do</strong><br />
ljudje odgovorili z DA. Ob tem pa glede<br />
medicinske uporabe konoplje predlagatelji<br />
tvegajo, da bo<strong>do</strong> (tudi) za to volivci<br />
odgovorili z NE. Potem bo vse v zvezi<br />
z medicinsko rabo konoplje, za kar si<br />
je Krek s svojimi sodelavci prizadeval<br />
<strong>do</strong>lga leta, pod vprašajem. Sogovornik<br />
Državljani ne bo<strong>do</strong> vedeli,<br />
o čem glasujejo, postopek je<br />
povsem zgrešen.<br />
opozarja, da so takšna vprašanja povsem<br />
neresna, saj imajo na ministrstvu<br />
za zdravje še iz časa prejšnje vlade že<br />
pripravljen predlog Zakona o gojenju in<br />
prometu s konopljo za medicinske namene.<br />
V predlogu, ki je bil usklajen za<br />
sprejetje v Državnem zboru, je <strong>do</strong>ločen<br />
postopek pri<strong>do</strong>bitve <strong>do</strong>voljenja za gojenje<br />
konoplje za medicinske namene,<br />
pogoji za gojenje, promet s konopljo za<br />
ta namen ter nadzor. Krek se boji, da bo<br />
referendum naredil ško<strong>do</strong> rabi konoplje<br />
v medicinske namene. Moti ga takšna<br />
preproščina pri Gibanju Svoboda, kjer<br />
bi uvedli tudi gojenje za osebno rabo.<br />
Ob tem, ko omenjajo nedavno legalizacijo<br />
v Nemčiji, se ne zavedajo, da ni moč<br />
ureditve v drugih državah enostavno<br />
prenesti k nam. Vsaka država ima<br />
svoj sistem, nihče ne kopira drugih. <br />
Po raziskavah je konopljo vsaj enkrat v<br />
življenju poskusilo 20 odstotkov slovenskih<br />
15-letnikov in 50 odstotkov 17-letnikov.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Komentar<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
REFERENDUM naj bo<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
Zgodba o treh posvetovalnih referendumih je pravzaprav zgodba o vladajočih minus<br />
Socialni demokrati (tokrat). V slovenski politiki se izjemno redko zgodi, da imamo na isti<br />
strani, in še na strani zdravega razuma povrhu, tri tradicionalne in etablirane politične<br />
stranke, kot so SDS, SD in NSi. Da sta SDS in NSi na istem bregu, še <strong>do</strong> pred kratkim ne<br />
bi bilo nobeno presenečenje, da pa je zraven še SD, seveda je.<br />
17<br />
Ampak preden se boste razveselili,<br />
da so se te tri stranke<br />
uspele poenotiti, o kakšnem<br />
ključnem, za Slovenijo res pomembnem<br />
vprašanju ali pa morda celo<br />
o smeri, v katero je potrebno peljati to<br />
državo, da bo to pomenilo dvig blaginje<br />
za vse oziroma vsaj za veliko večino, naj<br />
vam povemo, da je vaše veselje žal preuranjeno.<br />
Kot že rečeno, pristale so zgolj<br />
na bregu zdravega razuma. Kar je nedvomno<br />
pohvalno. Veliko bolj zaskrbljujoče<br />
pa je, da sta dve vladni stranki instant<br />
konglomerat kvazi novih obrazov,<br />
ki sliši na ime Gibanje Svoboda in katere<br />
Festival Svobode spremljamo zadnji<br />
dve leti ter antistranka oportunistov in<br />
aparatčikov, ki sliši na ime Levica, žal<br />
pristali na povsem nasprotnem bregu<br />
od zdrave pameti.<br />
NIZKA<br />
JAVNOMNENJSKA PODPORA<br />
Razlog za to je, kot skoraj vedno, ko<br />
gre za tovrstne stranke, ki so to samo<br />
pravno formalno, po vsebini, formi in<br />
značaju pa nikakor ne, banalen in politikantski.<br />
Svoboda in Levica sta namreč<br />
ugotovili, da imata izjemno nizko<br />
javnomnenjsko podporo. Svoboda nekje<br />
na slabi tretjini bleščečega volilnega<br />
rezultata, ki ga je <strong>do</strong>segla pred dvema<br />
letoma, Levica pa tam nekje tik pod<br />
parlamentarnim pragom. Iz tega sta<br />
seveda izpeljali logični sklep, da jima<br />
na prihajajočih evropskih volitvah grozi<br />
hud volilni poraz. In kaj sedaj? Nič<br />
lažjega kot to. Po nasvet so se obrnili<br />
tja, kamor se človek pač v teh primerih<br />
obrne, če oblast in vladanje razume kot<br />
nebrzdan in nenehen Festival Svobode.<br />
Namreč k raznim influencerkam Samantam<br />
pa profesionalnim starletam,<br />
kvazi piar strokovnjakom za promocijo<br />
zdravega načina življenja in lova na<br />
šparglje ter kar je še teh modrecev in veleumov.<br />
Rezultat po tovrstnem intelektualnem<br />
naporu seveda ni mogel izostati.<br />
In rezultat je, da so pogruntali, da<br />
želijo umetno dvigniti volilno udeležbo<br />
oziroma, po drugi strani volivce tako<br />
zmesti, da pravzaprav niti ne bo<strong>do</strong> vedeli,<br />
o čem odločajo in za kaj glasujejo.<br />
ZAPOHANCI IN SAMOMORILCI<br />
V ta namen so si izmislili tri referendumska<br />
vprašanja, ki bo<strong>do</strong> šla v anale<br />
najbolj neumnih referendumskih vprašanj<br />
o stvareh, ki se, v to smo prepričani,<br />
vsaj 90 odstotkov življa pri nas<br />
absolutno ne tičejo. Govorimo seveda<br />
o konzumaciji <strong>marihuane</strong>, evtanaziji<br />
in uporabi preferenčnega glasu na volitvah.<br />
Bodimo iskreni, k<strong>do</strong> med nami<br />
se je danes, ko to berete, prebudil z<br />
mislijo na eno izmed teh treh reči? Kar<br />
seveda veliko pove o načinu razmišljanja<br />
vladajočih dveh strank, še več pa o<br />
tem, koga imajo za svoje volivce. Zapohance,<br />
ki želijo organiziran in državno<br />
reguliran samomor, potem ko njihov<br />
kandidat ni <strong>do</strong>bil <strong>do</strong>volj preferenčnih<br />
glasov. Razlogi, ki jih navajajo, zakaj je<br />
potrebno o takih banalnostih odločati<br />
na, pozor, posvetovalnem referendumu,<br />
ki bo hkrati z evropskimi volitvami,<br />
so naravnost otročji. Pri čemer ne<br />
smemo pozabiti, da je vladajoča stranka<br />
leto in pol nazaj izrazito nasprotovala,<br />
da bi se hkrati s predsedniškimi volitvami<br />
izvedli po<strong>do</strong>bni trije referendumi<br />
o, mogoče za odtenek, več pa ne, bolj<br />
pomembnih vprašanjih za to državo in<br />
ljudi, ki v njej živimo.<br />
Volivci, ki razmišljajo o<br />
tem, kako bi se zapohali in/<br />
ali predčasno končali svoje<br />
življenje, ne hodijo na volitve,<br />
še manj na referendume.<br />
STREL V KOLENO<br />
Opozicija plus SD je na to politikantsko<br />
in ne<strong>do</strong>raslo obnašanje reagirala <strong>do</strong>kaj<br />
panično. Slišimo celo pozive načeloma<br />
razsodnih in etabliranih ljudi, da naj<br />
visoka volilna udeležba za demokracijo<br />
ne bi bila nujno <strong>do</strong>bra?! Vse tovrstne<br />
pomisleke lahko mirno zavrnemo<br />
oziroma tovrstne strahove pomirimo.<br />
Poteza Goloba & co., da evropske volitve<br />
zagnoji s tremi posvetovalnimi<br />
referendumi, je politični strel v koleno<br />
par excellence. Najprej je tu ustavno<br />
sodišče, ki preprosto mora ugotoviti, da<br />
referendumska vprašanja ne izpolnjujejo<br />
zakonskih kriterijev. In na koncu<br />
smo tu še mi, volivci. Tisti, ki razmišljajo<br />
o tem, kako bi se zapohali, predčasno<br />
končali svoje življenje ali pa mogoče<br />
celo oboje, gotovo ne hodijo na volitve.<br />
Še manj pa na referendume. <br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
18<br />
AKTUALNO<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Komisija za preprečevanje<br />
korupcije »OPRALA«<br />
generalnega direktorja SŽ<br />
Komentar<br />
Potem ko je Dušan Mes na začetku leta na Slovenskih železnicah zaposlil nekdanjo ministrico<br />
za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik s plačo prek osem tisoč evrov bruto, so se pojavili<br />
sumi, da je bil javni razpis prirejen posebej zanjo. KPK je začela postopek predhodnega<br />
preizkusa, po treh mesecih pa pravijo, da ni bilo nobenih kršitev. Dušan Mes je po njihovem<br />
čist kot solza.<br />
Nedavno smo pisali (v Domovini<br />
141), da je Komisija za<br />
preprečevanje korupcije pod<br />
drobnogled vzela generalnega<br />
direktorja Slovenskih železnic<br />
Dušana Mesa (46). Šlo je za sporno zaposlitev<br />
nekdanje ministrice za javno<br />
upravo Sanje Ajanović Hovnik (46), ki je<br />
po korupcijski aferi na ministrstvu morala<br />
odstopiti, »zatočišče« pa je <strong>do</strong>bila na<br />
Slovenskih železnicah. Tam je januarja<br />
zasedla položaj vodje Sektorja za pravne<br />
zadeve in kadre s plačo okoli 8.400<br />
evrov bruto. Torej s precej višjo plačo od<br />
ministrske, pri čemer se je na politični<br />
funkciji »proslavila« z javnim razpisom,<br />
na katerem je 300 tisoč evrov podelila<br />
»Zavodu IPES - Inštitut za proučevanje<br />
enakosti spolov«, ki ga vodi njena <strong>do</strong>lgoletna<br />
<strong>do</strong>bra prijateljica in (nekdanja)<br />
poslovna partnerka Kaja Primorac.<br />
NAJVEČJA<br />
DONATORJA SVOBODE<br />
Po poročanju medijev, da naj bi bil javni<br />
razpis, na podlagi katerega so na Slovenskih<br />
železnicah ravno njo med devetimi<br />
kandidati ocenili kot najboljšo,<br />
prirejen, so na Komisiji za preprečevanje<br />
korupcije pod vodstvom Roberta<br />
Pred volitvami sta bila bivša<br />
ministrica Sanja Ajanović<br />
Hovnik in njen mož Danilo<br />
Hovnik s 15 tisoč evri ena<br />
največjih <strong>do</strong>natorjev stranke<br />
Gibanje Svoboda.<br />
Šumija (49) uvedli postopek. Preverjali<br />
so morebitne nepravilnosti pri tej zaposlitvi,<br />
postopek je bil v fazi predhodnega<br />
preizkusa in zbiranja <strong>do</strong>kumentacije.<br />
Generalni direktor Slovenskih železnic<br />
Dušan Mes je sicer sredi januarja za TV<br />
Slovenija glede Hovnikove zatrdil, da je<br />
»prav vesel, da se je prijavila na razpis,<br />
ker menim, da je kompetentna prav za<br />
to, kar nas čaka v prihodnosti, in sicer<br />
prenova sistemizacije in plačnega sistema<br />
na Slovenskih železnicah.« No,<br />
gospa v času funkcije ministrice seveda<br />
ni še niti <strong>do</strong>bro začela s prenovo plačnega<br />
sistema v javnem sektorju, ko se<br />
je že morala posloviti zaradi očitkov o<br />
korupciji. Kako je potem to referenca<br />
za zaposlitev!? Ko so novinarji Mesa na<br />
začetku leta spraševali v zvezi s sumom<br />
prirejenega razpisa, je »priznal«, da jo<br />
sam že <strong>do</strong>lga leta tudi osebno pozna.<br />
Poleg tega sta bila pred volitvami bivša<br />
ministrica in njen mož Danilo Hovnik<br />
s 15 tisoč evri ena največjih <strong>do</strong>natorjev<br />
stranke Gibanje Svoboda.<br />
KRŠITEV NISO UGOTOVILI<br />
Na KPK smo poizvedeli, kakšne so njihove<br />
ugotovitve pri predhodnem preizkusu.<br />
So zaznali pri Mesu kršitve<br />
Zakona o integriteti in preprečevanju<br />
korupcije? So uvedli preiskavo? Objavljamo<br />
njihov odgovor v celoti.<br />
»V zadevi, ki jo omenjate, smo prejšnji<br />
teden zaključili predhodni preizkus.<br />
Po pregledu pri<strong>do</strong>bljene <strong>do</strong>kumentacije<br />
Slovenskih železnic suma kršitev <strong>do</strong>ločb<br />
glede nasprotja interesov ali drugih<br />
kršitev iz naših pristojnosti nismo<br />
mogli potrditi, zato smo postopek ustavili.<br />
Preiskave tako nismo uvedli.« <br />
Flickr @vladaRS<br />
Bivša ministrica Sanja Ajanović Hovnik<br />
(46) je na Slovenskih železnicah brez<br />
ustreznih izkušenj prevzela vodenje Sektorja<br />
za pravne zadeve in kadre s plačo okoli<br />
8.400 evrov bruto.<br />
STA<br />
Iz pojasnil Dušana Mesa (46) izhaja, da ima<br />
Hovnikova priporočilo prenove sistemizacije<br />
in plačnega sistema v javnem sektorju,<br />
čeprav se tega ni še niti <strong>do</strong>bro lotila.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
VID PONIKVAR/<br />
SPORTIDA<br />
POŽAREPORT<br />
LOVILI SO KLEMNA<br />
JAKLIČA, ujeli pa Natašo<br />
Pirc Musar in brata Čeferin<br />
A vsi ti se branijo z (medijskim) molkom. V tem primeru ne gre za politično motivirane<br />
medijske in druge špekulacije, kot je to bilo v primeru Jakličevega s.p.-ja (ki po zakonu<br />
o ustavnem sodišču tako ali tako ni izrecno prepovedan), ampak gre za sum kršenja<br />
zakona o odvetništvu ...<br />
19<br />
Eden od argumentov za tezo,<br />
da je bil frontalni napad na<br />
ustavnega sodnika Klemna<br />
Jakliča natančno zrežiran in<br />
časovno <strong>do</strong>ločen z vnaprej izbranimi<br />
akterji (od revije Reporter, kjer so se<br />
vmes sicer tragikomično jokcali, da se<br />
njih ne bere, <strong>do</strong> neverjetnih laži predsednice<br />
državne zbora Urška Klakočar<br />
Zupančič, obveznega vložka predsednice<br />
republike Nataše Pirc Musar ter<br />
finalnih in bizarnih pravno-verbalnih<br />
bravur dveh ustavnih sodnic Špelce<br />
Mežnar in Neže Kogovšek Šalamon, ki<br />
na ustavnem sodišču sicer že slovita<br />
po tako imenovanem ciljnem odločanju<br />
z glasovanjem in »dvoživkarstvu«,<br />
od profitne oddaje stanovanj <strong>do</strong> dvojnih<br />
zaposlitev), je tudi dejstvo, da se je,<br />
potem ko so bila »izčrpana vsa nepravna<br />
sredstva«, nena<strong>do</strong>ma čez noč končal.<br />
Čeprav bo tu pa tam seveda priletel<br />
še kakšen tekst ali objava na družbenih<br />
omrežjih.<br />
SUM KRŠITVE ZAKONA<br />
Epilog ali vrhunec te kampanje se je<br />
zgodil minuli četrtek, ob za<strong>do</strong>voljnih<br />
ugotovitvah, da medijsko zdresirani<br />
mehurček skrajno levega volilnega<br />
telesa zdaj seveda absolutno<br />
verjame, da »desničar Jaklič« nikoli<br />
ne bi smel postati in biti ustavni sodnik,<br />
ampak to so itak mislili že prej.<br />
A ni šlo zgolj za to. Namreč, za režiserje<br />
napada na Jakliča je nepričakovano<br />
nastal politični problem, saj so lovili<br />
Jakliča, potem pa so se nena<strong>do</strong>ma ujeli<br />
(v past) Nataša Pirc Musar in brata<br />
Čeferin: podpredsednik ustavnega sodišča<br />
Rok Čeferin in predsednik Uefe<br />
Aleksander Čeferin. Pri čemer za Aleksandra<br />
tukaj velja »olajševalna okoliščina«,<br />
saj je verjetno in vsaj na videz za<br />
interno slovensko politično sceno manj<br />
nevarno, če zakon krši športni funkcionar,<br />
pa četudi gre za prvega človeka<br />
mogočne evropske nogometne zveze,<br />
kot pa drugi človek slovenskega ustavnega<br />
sodišča.<br />
Za Pirc Musarjevo in Čeferina se<br />
pojavlja utemeljeni sum, da kršijo veljavni<br />
zakon o odvetništvu. 37. člen<br />
tega zakona izrecno <strong>do</strong>loča, da so lahko<br />
družbeniki (lastniki) odvetniških<br />
družb zgolj in »samo odvetniki, ki v<br />
odvetniški družbi opravljajo odvetniško<br />
dejavnost«. Kar Nataša Pirc Musar<br />
in brata Čeferin ta hip zagotovo niso<br />
(ne opravljajo odvetniške dejavnosti!),<br />
so pa vsi, po javno <strong><strong>do</strong>stop</strong>nih podatkih<br />
(Ajpes), še vedno največji družbeniki<br />
oziroma največji lastniki svojih (bivših)<br />
odvetniških pisarn oziroma svojih podjetij<br />
ali d.o.o.-jev. In kjer gre, sodeč po bilancah,<br />
tudi za visoke profite (<strong>do</strong>bičke).<br />
Pri čemer tukaj ne gre za politično<br />
motivirane medijske in druge špekulacije<br />
o Jakličevem sicer tudi že zaprtem<br />
s.p.-ju, ki po zakonu o ustavnem<br />
sodišču tako ali tako ni izrecno prepovedan,<br />
ampak gre za kršenje izrecnih<br />
členov zakona o odvetništvu.<br />
Prav tako jih (Nataše Pirc Musar in brata<br />
Čeferin) kaj <strong>do</strong>sti ne odvezuje (rešuje)<br />
22. člen istega zakona, če bi se nanj sklicevali,<br />
saj ta člen prav tako izrecno govori<br />
samo o začasnem mirovanju poklica<br />
in opravljanja dejavnosti, ne pa tudi<br />
o mirovanju družbeništva in lastništva<br />
odvetniških družb.<br />
Za Pirc Musarjevo<br />
in Čeferina se pojavlja<br />
utemeljeni sum, da kršijo<br />
veljavni zakon o odvetništvu.<br />
NATAŠA JE NAŠA<br />
Toda Nataša Pirc Musar in Rok Čeferin,<br />
ki sta v nasprotju z razglašenim desnim<br />
Jakličem »naša« in kakor »leva«, se lahko<br />
»branita z molkom« obvla<strong>do</strong>vanih in<br />
orkestriranih večinskih medijev. In jima<br />
ni treba, spet v nasprotju z Jakličem, ničesar<br />
javno pojasnjevati. A je kljub temu<br />
bilo – očitno jasno zakulisnim režiserjem<br />
– vendarle treba zaustaviti kampanjo<br />
zoper Jakliča, saj bi sicer – hočeš<br />
nočeš – posredno vedno bolj vpletali in<br />
tunkali Pirc Musarjevo in Čeferina. Prej<br />
omenjeni akterji, zlasti Urška Klakočar<br />
Zupančič, pa so se tudi začeli že preveč<br />
in vsem na očeh utapljati v lažeh ... <br />
Pravo, odvetništvo, nogomet: Pirc Musarjeva<br />
in brat Čeferin.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
20 AKTUALNO ZDRAVJE<br />
0,2 %<br />
izplačil ZZZS predstavlja<br />
zdravljenje v tujini.<br />
Zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja<br />
v Sloveniji so bili pacienti največkrat<br />
napoteni v Nemčijo, Avstrijo in Italijo.<br />
Z napotnico »HITRO« za ultrazvok<br />
srca na vrsti MAJA 2025<br />
Čakalne <strong>do</strong>be se, kljub predvolilnim obljubam – »v 30 dneh <strong>do</strong> specialista« – in desetinam milijonov, ki jih<br />
je za to porabil nekdanji zdravstveni minister Loredan, še naprej podaljšujejo. Veča se število čakajočih nad<br />
<strong>do</strong>pustno čakalno <strong>do</strong>bo. Niti napotnica s stopnjo nujnosti »zelo hitro« ne pomeni nujno kratke čakalne <strong>do</strong>be.<br />
PIA KOS<br />
je moj oče <strong>do</strong>bil datum za UZ srca. Napotnica<br />
je bila pod hitro. Dobil je okvirni termin<br />
maj 2025,« je zapisala uporabnica na družbenem<br />
omrežju X. »Včeraj<br />
Mladi zdravniki so nedavno objavili še bolj presenetljivo<br />
zgodbo. Bolnik je zaradi deviacije nosne piramide in zamaknjenega<br />
nosnega pretina ter s tem povezanih težav <strong>do</strong>bil napotnico<br />
za rinospetoplastiko. Ko je ORL kliniko povprašal,<br />
kakšna je okvirna čakalna <strong>do</strong>ba za poseg, so mu odgovorili,<br />
da bi lahko prišel na vrsto leta 2035.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Pacient se je za operacijo <strong>do</strong>govoril na Hrvaškem,<br />
ZZZS pa mu bo povrnil stroške.<br />
ZZZS je lani plačal 30 milijonov obravnav zavarovanih<br />
oseb v Sloveniji, od tega 19,5 milijona obravnav v osnovni zdravstveni<br />
dejavnosti, 7,3 milijona obravnav v specialistično ambulantni<br />
dejavnosti, 2,8 milijona obravnav v zobozdravstveni<br />
dejavnosti ter 396.450 obravnav v bolnišnični dejavnosti).<br />
Za načrtovano zdravljenje v tujini so o<strong>do</strong>brili 3.415 vlog.<br />
Stroški za tovrstno zdravljenje so lani znašali 0,2 % v primerjavi<br />
z vsemi odhodki ZZZS za zdravstvene storitve.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Skupno je bilo za zdravljenje v tujini lani porabljenih<br />
6.991.249 evrov – približno 1,7 milijona več kot leta 2022.<br />
Največji del predstavljajo plačila po individualnih računih izvajalcem<br />
zdravstvenih storitev v tujini (približno 4,5 milijona<br />
evrov). Sledijo odhodki na podlagi plačanih računov tujim organom<br />
po mednarodnih sporazumih (približno 2,4 milijona<br />
evrov), ki so v primerjavi z letom 2022 večji za 20,9 %.<br />
BOLNIKI NA HRVAŠKO<br />
Največ vlog v letu 2023 se je nanašalo na o<strong>do</strong>britev oziroma<br />
povračilo stroškov preiskav PET-CT, opravljenih na Hrvaškem.<br />
To drži tudi za prejšnja leta, po navedbah ZZZS vsaj od<br />
leta 2019.<br />
Izmed vlog za napotitev na zdravljenje, pregled in preiskavo<br />
v tujino zaradi izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji<br />
so bile osebe največkrat napotene v Nemčijo, Avstrijo in Italijo.<br />
Večina storitev se je nanašala na ortopedske operacije,<br />
zdravljenje epilepsije, različna kirurška zdravljenja ter storitve<br />
s področja otroške srčne kirurgije.<br />
ČAKANJE TADEJA GOLOBA<br />
S čakalnimi vrstami v zdravstvu se spoprijema tudi pisatelj<br />
in alpinist Tadej Golob, ki je za Siol povedal naslednje: »Zdaj<br />
čakam na menjavo kolka, a bo trajalo še <strong>do</strong>lgo. V čakalni vrsti<br />
za operacijo sem za začetek leta 2027, in če bo šlo tako naprej,<br />
kot gre zdaj, bom takrat verjetno že invalid.«<br />
Matej Lahovnik je o čakalnih <strong>do</strong>bah komentiral na družbenem<br />
omrežju X: »Očitno je večini prezapleteno razumeti,<br />
da so čakalne <strong>do</strong>be posledica omejenega števila posegov, ki so<br />
plačani glede na plan ZZZS namesto glede na potrebe zavarovancev.<br />
Najbolj bizarno pa je, da je zdaj varuh pravic pacientov<br />
kar bivši direktor ZZZS.«<br />
AKTUALNO ZDRAVJE<br />
STRATEGIJA ITALIJE<br />
V Italiji se prav tako soočajo z <strong>do</strong>lgimi čakalnimi vrstami.<br />
Vlada navaja, da strokovnjaki ugotavljajo, da je velik del napotnic<br />
za preglede nepotrebnih ter da nenujni pregledi zdravstveno<br />
blagajno stanejo 10 milijard evrov na leto.<br />
Druga možnost, ki jo preučujejo, je, da bi bolnišnice »odkupovale«<br />
storitve od svojih zdravnikov v zasebnih ambulantah.<br />
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa se je<br />
odločila pripraviti nov pravilnik o naročanju in upravljanju<br />
čakalnih seznamov ter najdaljših <strong>do</strong>pustnih čakalnih <strong>do</strong>bah.<br />
Kot smo v že pisali, se spreminja na primer čakalna <strong>do</strong>ba za<br />
stopnjo nujnosti »zelo hitro«, in sicer s 14 na 30 dni. Določene<br />
so tudi čakalne <strong>do</strong>be glede na stopnjo nujnosti za izdelavo<br />
protetičnih na<strong>do</strong>mestkov, ortopedske operacije in med drugim<br />
operacije krčnih žil.<br />
<br />
ZDRAVLJENJE V TUJINI<br />
Pojasnilo ZZZS o tem, v katerih primerih ZZZS zavarovancem<br />
po veljavni zakonodaji omogoča zdravljenje v<br />
tujini iz obveznega zdravstvenega zavarovanja:<br />
• v primeru izčrpanih možnosti zdravljenja v Sloveniji<br />
(če se <strong>do</strong>ločenega zdravljenja ali pregleda v Sloveniji<br />
sploh ne izvaja; 44.a člen ZZVZZ);<br />
• v primeru pre<strong>do</strong>lge čakalne <strong>do</strong>be ali prekoračitve<br />
razumnega časa za zdravljenje pri vseh izvajalcih v<br />
Sloveniji (44.b člen ZZVZZ);<br />
• na podlagi izdane napotnice za ambulantno<br />
zdravljenje v drugi državi članici EU (po lastni izbiri)<br />
(44.c člen ZZVZZ).<br />
Johanca @Johanca_4me<br />
Meni denimo ni ... sem sina naročila na UZ srca ...<br />
je <strong>do</strong>bil datum junija 2026. Stopnja hitro.<br />
Karli Erdlen @KErdlen<br />
Bolečine v zobu. Dobiš napotnico za<br />
specialista z oznako ZELO NUJNO.<br />
Dobiš termin za pregled (v MB), čez<br />
3 mesece!<br />
Je to še komu, razen njej, smešno?<br />
21<br />
DALJŠANJE ČAKALNIH VRST<br />
Lanskega januarja je na prvi dermatološki pregled čakalo<br />
10.224 oseb, letošnjega februarja pa je število naraslo<br />
na 18.301. Število čakajočih je izrazito naraslo tudi pri<br />
prvem urološkem pregledu – z 2.793 na 4.888 – in pri<br />
oromaksilofacialnem, alergološkem pregledu otroka in<br />
pri prvem ortopedskem pregledu. Z napotnico »nujno«<br />
naj bi bil pacient obravnavan v roku 24 ur, z »zelo hitro«<br />
v 14 dneh, s »hitro« pa v treh mesecih in »redno« v šestih.<br />
(Več o tem na strani 44.)<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
22 AKTUALNO<br />
LUKA SVETINA<br />
Komentar<br />
Čeferin-Janković-Čeferin<br />
Ustavni sodnik Rok Čeferin se ni izločil pri ustavni pritožbi kmetov, ki jih Janković kazensko<br />
preganja s pisarno Čeferin. Ustavna pritožba Jernejčevih zaradi razlastitve parcele<br />
pri Stožicah je bila sicer zavrnjena decembra leta 2022. Tričlanski senat ustavne pritožbe<br />
zoper sklep upravnega in vrhovnega sodišča sploh ni sprejel v obravnavo, ker po njegovo<br />
niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču.<br />
Ta med drugim pravi, da se<br />
pritožbo zavrže, če pritožnik<br />
nima pravnega interesa oz.<br />
še niso izčrpana vsa pravna<br />
sredstva. Da je tudi v primeru Jernejčevih<br />
tako, sta odločila Rok Čeferin (59) in<br />
Špelca Mežnar (48), ki sta skupaj z Matejem<br />
Accetom (50) sestavljala senat.<br />
Ločeno mnenje ustavne sodnice<br />
Špelce Mežnar v zadevi »samostojnega<br />
podjetnika« Klemna Jakliča (48), da<br />
je pravno-organizacijska oblika, ki jo<br />
je izbral za poslovanje s Katoliškim inštitutom,<br />
kjer je opravljal <strong>do</strong>polnilno<br />
pedagoško dejavnost, nezdružljiva z<br />
njegovo funkcijo in tudi »moralno sporna«,<br />
je tako razhudilo Uroša Jernejca,<br />
lastnika zemljišča na trasi Kanala C0 in<br />
pri Stožicah, o katerem smo v Domovini<br />
(št. 142 in 144) že pisali, da se je obrnil<br />
na nas z <strong>do</strong>kumenti, ki po njegovem <strong>do</strong>kazujejo<br />
prav tako sporno ravnanje sodnice<br />
Mežnarjeve in sodnika Roka Čeferina.<br />
Z obema imajo Jernejčevi slabe<br />
izkušnje, v tričlanskem senatu sta namreč<br />
njihovo pritožbo na Ustavno sodišče<br />
proti razlastitvi zavrnila in se nista<br />
izločila iz odločanja, čeprav sta oba<br />
tesno povezana z odvetniško družbo<br />
Čeferin. Slednja je poslovno in zasebno<br />
prepletena z družino ljubljanskega župana<br />
Zorana Jankovića (71), s katerim<br />
so Jernejčevi že 15 let v sodnem sporu.<br />
Da gre za konflikt interesov, so prepričani<br />
tudi nekateri ugledni pravniki, ki<br />
smo jih povprašali za mnenje.<br />
ZGODOVINA RAZLASTITVE<br />
A pojdimo po vrsti. Mestna občina<br />
Ljubljana je pred več kot desetletjem<br />
<strong>do</strong>segla razlastitev družine Jernejc na<br />
delu njihovega zemljišča pri Stožicah,<br />
ki ga je Zoran Janković potreboval za<br />
gradnjo kolesarske steze ob stadionu –<br />
in to kljub temu, da jim odškodnina še<br />
ni bila priznana. Jernejčevi so pravico<br />
iskali na okrožnem, višjem in pozneje<br />
vrhovnem sodišču; njihov temeljni<br />
očitek je bil, da je bil 16. julija leta 2020<br />
postopek razlastitve na predlog MOL<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
pravnomočno končan, ne da bi družina<br />
<strong>do</strong> tedaj (ali <strong>do</strong> danes) za razlaščeno<br />
zemljišče prejela kakršno koli odškodnino<br />
ali na<strong>do</strong>mestilo. Jernejčevi so se<br />
sklicevali na ustavo, ki varuje lastninsko<br />
pravico posameznika. Ustava RS<br />
namreč v 69. členu <strong>do</strong>loča, da je razlastitev<br />
nepremičnine <strong>do</strong>pustna le proti<br />
na<strong>do</strong>mestilu v naravi ali proti plačilu<br />
odškodnine. Jernejčevi so v pritožbi trdili,<br />
da je bil s tem kršena tudi Evropska<br />
konvencija o človekovih pravicah, saj<br />
da je boj za plačilo odškodnine padel<br />
na bremena razlastitvenih zavezancev.<br />
POSNETKI IN ZASEBNA TOŽBA<br />
Janković je »pogoditev« z občino in odkup<br />
celotnega zemljišča ob Stožicah<br />
predlagal šele lani jeseni, ko so na Mestni<br />
občini Ljubljana ugotovili, da je<br />
zadnjih <strong>do</strong>brih 100 metrov zloglasnega<br />
kanala C0, kolikor ga še manjka, začrtanih<br />
na parceli, ki je prav tako v lasti<br />
družine Jernejc. Zato je lani decembra<br />
na njihov <strong>do</strong>m poslal uslužbenko MOL<br />
Špelo Mazej. Jernejčevi so pogovor z njo<br />
skrivaj snemali, na posnetkih pa je Mazejevo<br />
med drugim mogoče slišati reči,<br />
da je njen »šef« za to, da se <strong>do</strong>govorijo<br />
za »ugoden« odkup drugih zemljišč, če<br />
bo<strong>do</strong> šli občini na roke pri parceli, ki jo<br />
potrebujejo za kanalizacijo. Janković je,<br />
potem ko je zadeva prišla v javnost in so<br />
Jernejčevi posnetek javno interpretirali<br />
Aleksander Čeferin (56) in Zoran Janković (71)<br />
imata tako zasebni kot poslovni odnos.<br />
kot <strong>do</strong>kaz o županovem poskusu pobiranja<br />
provizije, proti omenjeni družini<br />
vložil zasebno kazensko tožbo. V svojem<br />
imenu pa je pooblastil odvetniško družbo<br />
Čeferin, s katero tako Janković kot<br />
mestna občina sodelujeta že desetletja.<br />
Ustavna pritožba Jernejčevih zaradi<br />
razlastitve parcele pri Stožicah je bila<br />
sicer zavrnjena decembra leta 2022.<br />
Tričlanski senat ustavne pritožbe zoper<br />
sklep upravnega in vrhovnega sodišča<br />
sploh ni sprejel v obravnavo, ker po njegovo<br />
niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega<br />
odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem<br />
sodišču. Ta med drugim pravi, da<br />
se pritožbo zavrže, če pritožnik nima<br />
pravnega interesa oz. še niso izčrpana<br />
vsa pravna sredstva. Da je tudi v primeru<br />
Jernejčevih tako, sta odločila Rok<br />
Čeferin in Špelca Mežnar, ki sta skupaj z<br />
Matejem Accetom sestavljala senat.<br />
»Zame je ne<strong>do</strong>pustno, da nam v zadevi,<br />
ki se nanaša na MOL in Jankovića,<br />
sodita dve osebi, ki sta tako ali drugače<br />
povezani z odvetniško družbo Čeferin,<br />
s katero imajo Jankovićevi zasebni in<br />
poslovni odnos. Po našem mnenju gre<br />
za najmanj kršenje integritete, če ne<br />
še kaj drugega,« nam razlaga Uroš Jernejc,<br />
ki zdaj razmišlja tudi o pritožbi na<br />
Evropsko sodišče za človekove pravice<br />
(rok še ni zastaral). »Nam so dejansko<br />
sodili ljudje, ki zastopajo interese<br />
Mestne občine Ljubljana. Nismo prav-<br />
Borut Cvetko/mediaspeed.net
AKTUALNO<br />
23<br />
niki, ampak videz nepristranosti tukaj<br />
ne obstaja.«<br />
OKOLIŠČINE ZA IZLOČITEV<br />
In kaj pravijo strokovnjaki? Profesor na<br />
ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji<br />
predsednik vlade dr. Miro Cerar (60), ki<br />
je skupaj z dr. Petrom Jambrekom (84)<br />
sodeloval pri oblikovanju slovenske<br />
ustave, je zelo jasen, da Zakon o ustavnem<br />
sodišču <strong>do</strong>loča, da se mora ustavni<br />
sodnik izločiti iz odločanja ob smiselni<br />
uporabi izločitvenih razlogov. In če<br />
med takšne razloge sodijo predvsem<br />
sorodstveno ali drugačno tesno osebno<br />
razmerje oz. odnos z udeleženci v postopku,<br />
pa tudi prejšnje sodelovanje v<br />
postopkih, ki so neposredno povezani s<br />
postopkom, o katerem se sedaj odloča,<br />
je po besedah Cerarja razlog za izločitev<br />
ustavnega sodnika vsaka okoliščina, ki<br />
vzbuja dvom o njegovi nepristranosti.<br />
Če nastopi taka okoliščina, se mora<br />
ustavni sodnik takoj, ko zanjo izve, izločiti<br />
sam, ali pa ga mora izločiti ustavno<br />
sodišče.<br />
»V konkretnem primeru so morali<br />
biti ustavno sodišče in še posebej<br />
oba sodnika, ki sta o zadevi soodločala,<br />
pozorni predvsem na dejstvo, ali<br />
ni pretekla oziroma sedanja povezava<br />
ustavnih sodnikov z odvetniško družbo<br />
ter s predhodnimi pravnimi postopki<br />
takšne narave, da zbuja dvom<br />
o njuni nepristranosti,« pravi Cerar in<br />
<strong>do</strong>daja, da mora sodišče v takšnih primerih<br />
upoštevati standarde, ki jih samo<br />
v okviru zakonodaje glede izločitvenih<br />
postopkov že uveljavilo. »Če standar<strong>do</strong>v<br />
za takšne primere ustavno sodišče<br />
še nima, pa je ključno merilo to, ali sta<br />
(bila) oba ustavna sodnika od predhodnih<br />
postopkov objektivno gledano<br />
v tolikšni meri distancirana, da to ni<br />
US RS<br />
Pirnat (73, desno) meni, da bi bilo bolje, če bi<br />
se Rok Čeferin (59, levo) izločil iz odločanja.<br />
Zame je ne<strong>do</strong>pustno, da<br />
nam v zadevi, ki se nanaša<br />
na MOL in Jankovića,<br />
sodita dve osebi, ki sta<br />
tako ali drugače povezani<br />
z odvetniško družbo<br />
Čeferin, s katero imajo<br />
Jankovićevi zasebni in<br />
poslovni odnos.<br />
moglo v smislu pristranskosti vplivati<br />
na njuno ustavno-sodno presojo.«<br />
ČEFERIN IN PRIMER RTV<br />
Da obstaja dve vrsti izločitev – obvezna<br />
izločitev (iudex inhabilis) in izločitev<br />
(iudex suspectus) zaradi okoliščin, ki<br />
zbujajo dvom v nepristranost sodnika<br />
– pa poudarja ustavni pravnik dr. Rajko<br />
Pirnat (73). V omenjenem primeru<br />
kriteriji za obvezno izločitev niso izpolnjeni.<br />
»To, da je v <strong>do</strong>ločenem času ali<br />
morda še zdaj v neki odvetniški pisarni<br />
sodnik nekoč delal ali je vanjo še lastniško<br />
vpleten, sam po sebi še ni izločitveni<br />
razlog,« pa pravi Pirnat, drugo pa je<br />
problem Roka Čeferina, ki je isti razlog,<br />
da odvetniška pisarna Čeferin dela za<br />
drugo stranko v tem istem postopku,<br />
uporabil kot razlog za izločitev v primeru<br />
odločanja o noveli zakona o RTV.<br />
»Tu je vprašanje, kako velik je obseg<br />
tega sodelovanja, v dvomu pa se je bolje<br />
izločiti. Ne poznam vseh okoliščin tega<br />
primera, toda, če je sodnik enkrat po<strong>do</strong>ben<br />
argument že uporabil za izločitev<br />
v primeru Radiotelevizije Slovenija,<br />
bi bilo primerno, da tudi tokrat uporabi<br />
isti argument.«<br />
Sandi Fišer/mediaspeed.net<br />
Ker se to ni zgodilo, pa je po mnenju<br />
Pirnata Čeferin očitno presodil, da dvomi<br />
o njegovo nepristranost v primeru<br />
pritožbe Jernejčevih ne obstajajo. Je pa<br />
to lahko tudi kršitev evropske konvencije<br />
o človekovih pravicah, tj. pravice<br />
<strong>do</strong> poštenega sojenja, opozarja Pirnat.<br />
»Jaz bi se torej na njegovem mestu raje<br />
izločil.« V primeru Špelce Mežnar, ki je<br />
za Čeferine delala osem let, <strong>do</strong> leta 2015,<br />
pa po mnenju profesorja iz ljubljanske<br />
pravne fakultete interesna povezanost<br />
ne obstoji več. »To je drugače, sodnik<br />
Čeferin je tudi lastniško povezan s to pisarno<br />
kot partner, tako da je to vendarle<br />
nekaj drugega. Mislim, da za Mežnarjevo<br />
ni mogoče uporabiti istih meril.«<br />
JANKOVIĆEVI<br />
INTERESI OBSTAJAJO<br />
Da je bila Jernejčevim v tem primeru,<br />
ker se Čeferin ni izločil, kršena pravica<br />
<strong>do</strong> pravičnega sojenja, meni tudi vrhovni<br />
sodnik in nekdanji ustavni sodnik Jan<br />
Zobec. Čeprav poudarja, da lastništvo<br />
oz. imetništvo deležev v odvetniški<br />
družbi v zakonodaji ni izrecno navedeno,<br />
je sam mnenja, da je tudi to absoluten<br />
razlog za izločitev. A problem je tudi<br />
v primeru Špelce Mežnar, <strong>do</strong>daja Zobec.<br />
A sta na poti <strong>do</strong> pravice, ki jo zahtevajo<br />
Jernejčevi, vendarle dva problema.<br />
»Prvi je, da ustavni pritožnik ni zahteval<br />
izločitve in drugi, da je postopek<br />
z ustavno pritožbo v fazi odločanja o<br />
njenem sprejemu enostranski. Zato v<br />
njem MOL ne nastopa, kratko malo ni<br />
stranka tega postopka. Strogo formalno<br />
namreč še ni napočila situacija, ko bi<br />
bil sodnik v <strong>do</strong>ločenem razmerju s pooblaščencem<br />
stranke. Tu stranke, ki jo<br />
zastopa odvetniška družba Čeferin, namreč<br />
sploh (še) ni. In je zaradi nesprejema<br />
ustavne pritožbe tudi nikoli ne bo,«<br />
pojasnjuje Zobec.<br />
»Vendar, če upoštevamo duh<br />
zakona in celoten kontekst, če<br />
vključimo širši pogled, se pokaže, da je<br />
tudi v enostranskem postopku, kot je<br />
postopek odločanja o sprejemu ustavne<br />
pritožbe, še kako prisoten interes<br />
tistega subjekta (v tem primeru MOL), ki<br />
bi v primeru sprejema ustavne pritožbe<br />
v obravnavo, postal stranka postopka<br />
pred ustavnim sodiščem,« še <strong>do</strong>daja<br />
Zobec. MOL je kot subjekt seveda v<br />
<strong>do</strong>lgotrajnem razmerju z odvetniško<br />
družbo Čeferin. In če Čeferini MOL<br />
zastopajo v vseh sodnih sporih, tudi v<br />
postopkih pred US, je to vsakokratni<br />
razlog za izločitev Roka Čeferina po 3.<br />
tč. 71. čl. ZPP (iudex inhabilis). <br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
24 AKTUALNO<br />
LUKA SVETINA<br />
BORUT ŽIVULOVIĆ/<br />
BOBO<br />
Zdravniki: Kanal C0<br />
bo OGROZIL ZDRAVJE<br />
Ljubljančanov<br />
»Kuge, o katerih smo se neprizadeto učili v šolah, lahko postanejo naša realnost.<br />
Samo kanalizacijo je treba spustiti nad pitno vo<strong>do</strong>,« so rekli inženirji, zdravniki<br />
pa so prepričani, da bo kanal C0 prej ali slej povzročil zasturpitev.<br />
S<br />
temi besedami so strojni in gradbeni<br />
inženirji na strokovnem<br />
posvetu o povezovalnem kanalu<br />
C0 v Ljubljani, ki je v četrtek, 25.<br />
aprila, potekal na Inštitutu za medicino<br />
dela in športa, odločevalce pozvali k takojšnji<br />
odstranitvi kanalizacijske cevi z<br />
naravovarstvenega območja. Zaskrbljeni<br />
pa so tudi zdravniki, ki so v odprtem<br />
pismu javnosti na nevarnosti takšnega<br />
kanala opozorili že lani, podprl jih je<br />
tudi Svet UKC Ljubljana, a so pri pristojnih<br />
organih naleteli na gluha ušesa.<br />
Tokrat so bili v svojih opozorilih precej<br />
bolj eksplicitni: dvakrat v zadnjih dveh<br />
letih je <strong>do</strong> onesnaženja pitne vode na območju<br />
Ljubljane že prišlo. S kanalom C0<br />
pa bo tveganje za katastrofo iz leta v leto<br />
večje. Vprašanje ni, če bo <strong>do</strong> zastrupitve<br />
pitne vode prišlo, temveč kdaj.<br />
Gradbeniki, inženirji, geografi in<br />
zdravniki. Po tem ko so gradnji kanala<br />
C0 22. marca letos nasprotovali pred<br />
SAZU-jem, so tokrat prvič – interdisciplinarno<br />
– stopili pred javnost. Vodno<br />
soglasje, na podlagi katerega je MOL<br />
<strong>do</strong>bil gradbeno <strong>do</strong>voljenje, so uradniki<br />
podpisali mimo vseh evropskih standar<strong>do</strong>v,<br />
ki na vo<strong>do</strong>varstvenih območjih<br />
prepovedujejo umeščanje kanalizacije,<br />
so opozorili gradbeni in strojni inženirji,<br />
ki so spregovorili na novinarski<br />
konferenci. Kot je opozoril dr. Jože Duhovnik,<br />
so direktno kršili več evropskih<br />
direktiv, med drugim direktivo<br />
2000/60, ki govori o prepovedi umeščanja<br />
infrastrukture na vo<strong>do</strong>varstveno<br />
območje.<br />
IZVIRNI GREH<br />
Uradniki, v prvi vrsti uradnica na Direkciji<br />
za vode leta 2013, je napravila<br />
hu<strong>do</strong> napako, ker je izdala vodno soglasje,<br />
čeprav tega ne bi smela, oz. je<br />
menila, da sploh nima pristojnosti zahtevati<br />
presoje vplivov na okolje, čeprav<br />
bi jo takšen projekt potreboval. »Ni bilo<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
enega uradnika, ministra, odločujočega<br />
faktorja, ki bi zadevo ustavil, ker<br />
preprosto ni bil spoštovan pravni red,«<br />
je novinarje opozoril Duhovnik.<br />
Inženirji sicer trdijo, da projekt treh<br />
občin, ki je <strong>do</strong>bil 70 milijonov evropskih<br />
sredstev, lahko obstane. A da bi<br />
bilo odplake iz Vodic treba priklopiti na<br />
<strong>do</strong>mžalsko čistilno napravo, ljubljanski<br />
del kanala, ki gre čez zbiralnik pitne<br />
vode v Klečah, pa skupaj s fekalijami iz<br />
Medvod združiti pod Celovško cesto.<br />
»Celo javnost hočejo prepričati, češ k<strong>do</strong><br />
bo pa zdaj ta kanal odstranil. Glejte, kanal<br />
je vreden od 3 <strong>do</strong> 5 milijonov. Če je 3<br />
<strong>do</strong> 5 milijonov škode za Ljubljano, ki ne<br />
bo imela pitne vode, problem, potem se<br />
raje ne sprašujmo,« pravi Jože Duhovnik,<br />
ki primerjave slika s sosednjo Avstrijo,<br />
kjer so zaprli »atomsko centralo«,<br />
čeprav jih je to stalo 10 milijard evrov.<br />
ARZEN, KAMIDIJ,<br />
MIKROPLASTIKA<br />
Da bi bile lahko posledice na zdravju<br />
ljudi, če kanal res <strong>do</strong>bi uporabno <strong>do</strong>voljenje,<br />
nepopravljive, pa pravijo zdravniki.<br />
Skozi kanal naj bi steklo 55 tisoč<br />
kubičnih metrov fekalij letno. S tem pa<br />
tudi toksini, arzen, kadmij, mikroplastika<br />
in druge rakotvorne snovi. »Moram<br />
vam priznati, da smo zdravniki res<br />
razočarani, da se moramo v 21. stoletju<br />
pogovarjati o nevarnosti mešanja pitne<br />
vode s človeškimi iztrebki,« je povedal<br />
Miran Brvar, vodja Centra za klinično<br />
toksikologijo v Univerzitetnem kliničnem<br />
centru Ljubljana. »V 19. stoletju<br />
so zdravniki ugotovili, da so človeški<br />
iztrebki strupeni in je zato preprečevanje<br />
mešanja fekalij s pitno vodno ključnega<br />
pomena za ohranjanje javnega<br />
zdravja,« opozarja Brvar, ki je spomnil<br />
na pismo zdravnikov, v katerem so podprli<br />
odklonilni mnenji, ki sta jih v zvezi<br />
s kanalom C0 v preteklosti podala tako<br />
Ministrstvo za zdravje kot NIJZ. Odločevalci<br />
mnenja ministrstva niso upoštevali<br />
in so nadaljevali gradnjo.<br />
»Odpadne vode v povezovalnem<br />
kanalu bo<strong>do</strong> sestavljene iz padavinskih<br />
vod, stranišča, industrijske vode … Kanal<br />
bo predstavljal trajno tveganje za<br />
mikrobiološko in kemijsko onesnaženje<br />
podtalnice in pitne vode v Ljubljani.<br />
Tveganje se bo z leti povečevalo, <strong>do</strong><br />
onesnaženja bo, kot so povedali inženirji,<br />
prišlo neizbežno,« je bil jasen Brvar,<br />
ki je opozoril, da bo<strong>do</strong> kemikalije<br />
v vodi tudi v nizkih količinah povzročitelj<br />
hormonskih motenj, ki se bo<strong>do</strong><br />
morda pokazale šele čez leta, saj škodujejo<br />
<strong>do</strong>lgoročno.<br />
»Zato je pomembno, kakšni količini<br />
teh kemikalij smo izpostavljeni in to že<br />
od otroštva naprej.« Rakotvorne kemikalije<br />
in kemikalije, ki povzročajo okvaro<br />
možganov, so tudi benzotriazoli, ki
AKTUALNO<br />
25<br />
so jih konec leta 2022 po besedah Brvarja<br />
odkrili v vodarni Hrastnik-Kleče.<br />
Koncentracije so bile <strong>do</strong> 300-krat povečane,<br />
vira onesnaženja pa Voka Snaga<br />
<strong>do</strong> danes še ni niti odkrila niti odpravila.<br />
»Zato obstaja verjetnost, da je danes<br />
situacija še slabša.« Brvar je jasen, da bo<br />
treba takšno vodarno zapreti, sploh ko<br />
bo Evropska komisija v zvezi z vsebnostjo<br />
toksinov, tudi benzotriazolov, sprejela<br />
nove standarde. Drugi primer, ki ga<br />
navaja Brvar, pa je začetek letošnjega<br />
leta, ko so zaznali previsoke koncentracije<br />
tetrakloroetena. Zapreti so morali<br />
pet vodnjakov, izvor onesnaženja je<br />
prav tako ostal nepojasnjen.<br />
Brvar je opozoril, da bi takšni posamični<br />
<strong>do</strong>godki morali strezniti odločevalce,<br />
da pitna voda iz vo<strong>do</strong>nosnikov<br />
ne more biti samoumevna in da ob<br />
napačnih odločitvah uradnikov lahko<br />
pride <strong>do</strong> tega, da je v prihodnje ne bomo<br />
imeli. Tveganje za poslabšanje kvalitete<br />
vode v Ljubljani je tudi pretok odplak<br />
čez vo<strong>do</strong>nosnik Kleče iz drugih dveh<br />
občin, Medvode in Vodice, na kar že<br />
leta opozarja komunalni inženir Franc<br />
Malajnar, ki je bil prav tako prisoten<br />
na posvetu in ki je bil 30 let zaposlen v<br />
nemškem državnem biroju.<br />
KANAL ŽE PUŠČA<br />
Na novinarski konferenci so Duhovnik,<br />
Malajnar, Andrej Čufer in gradbeni inženir<br />
za nizke gradnje Peter Černigoj<br />
znova opozorili, da je gradnja kanala<br />
Zdravniki in inženirji so na tiskovni konferenci opozorili,<br />
da je samo vprašanje časa, kdaj bo kanal C0 onesnažil<br />
pitno vo<strong>do</strong> v Ljubljani. Z leve: dr. Jože Duhovnik, profesor<br />
strojništva, Miran Brvar, dr. med., vodja Centra za<br />
klinično toksikologijo v UKC Ljubljana.<br />
potekala po koščkih, da je cev obdana<br />
z betonskimi kinetami, ki predstavljajo<br />
<strong>do</strong>daten strošek, ki si ga je izmislila občina<br />
in ga bo<strong>do</strong> pokrili vsi davkoplačevalci.<br />
V vseh primerih se je Zoran Janković<br />
izognil celoviti presoji vplivov na<br />
okolje, na podlagi katere bi projekt potem<br />
<strong>do</strong>bil enotno gradbeno <strong>do</strong>voljenje.<br />
Inženirji trdijo, da projekt treh občin, ki<br />
je <strong>do</strong>bil 70 milijonov evropskih sredstev,<br />
lahko obstane. A da bi bilo odplake iz<br />
Vodic treba priklopiti na <strong>do</strong>mžalsko čistilno<br />
napravo, ljubljanski del kanala,<br />
ki gre čez zbiralnik pitne vode v Klečah,<br />
pa skupaj s fekalijami iz Medvod napeljati<br />
pod Celovško cesto. Za to načrti<br />
že obstajajo, medtem ko kanala C0 v<br />
regionalnih prostorskih načrtih nikoli<br />
ni bilo, zaradi česar je Miha Jazbinšek,<br />
nekdanji minister za okolje, proti trem<br />
županom vložil kazenske ovadbe.<br />
Inženirji so pokazali več fotografij,<br />
ki so jih posneli posamezni aktivisti,<br />
ki so splezali v že zakopane cevi skozi<br />
betonske jaške, preden jih je občina zaklenila,<br />
in ki naj bi <strong>do</strong>kazovale, da kanal<br />
že zdaj, ko še ni v uporabi, pušča. Ena od<br />
fotografij prikazuje notranjost cevi, obdane<br />
s kineto, ki je bila posneta lani po<br />
avgustovskih poplavah, ko je v Klečah<br />
narasla podtalnica in zalila cev. Blato in<br />
kamenje je prišlo v notranjost cevi, saj<br />
so popustili spoji med dvema cevema.<br />
»Špranja kaže razliko, po kateri je<br />
prek tesnilke prišla talna voda skupaj z<br />
umazanijo in trdimi delci. Tako<br />
veliki delci gramoza in peska so<br />
prišli skozi tesnilo,« je opozoril<br />
Duhovnik, ko je novinarjem pokazal<br />
fotografije.<br />
Sicer pa so inženirji opozorili,<br />
da stanja cevi, ki je tesno<br />
obdana z betonsko kineto in že<br />
zakopana v zemlji, praktično ne<br />
bo mogoče kontrolirati. Prostor<br />
med cevjo in kineto bi moral<br />
biti na vsaki strani širok vsaj 80<br />
centimetrov, realnost pa je, da<br />
ponekod razmak meri samo 30<br />
centimetrov, zaradi česar ne bo<br />
mogoče opraviti pregleda niti s<br />
senzoričnimi kamerami, čeprav<br />
župan trdi drugače. Ob dejstvu,<br />
da so ob zadnji povodnji v Klečah<br />
cevi že popustile, je to skrb<br />
vzbujajoče. »Kanal C0 je naprava,<br />
ki se bo s staranjem kvarila,<br />
prihajalo bo samo <strong>do</strong> še večjega<br />
puščanja in onesnaženje podtalnice<br />
je neizbežno,« je zaključil<br />
dr. Brvar.<br />
Greznice je treba napeljati<br />
na čistilno napravo,<br />
a ne čez naravovarstveno<br />
območje.<br />
Strokovnjaki so zavrnili argumente<br />
župana Zorana Jankovića, da s kanalom<br />
zapira tudi več kot 300 greznic na<br />
tem območju. Inženirji (in zdravniki)<br />
so na naša vprašanje, kako to komentirajo,<br />
odvrnili, da ne predstavljajo grožnje<br />
za okolje, da jih na območju Kleč,<br />
razen posameznih hiš, praktično ni in<br />
pa da niso niti nevarne, ker so same po<br />
sebi to »male čistilne naprave«. Strinjajo<br />
se, da je treba greznice napeljati<br />
na čistilno napravo, a ne čez naravovarstveno<br />
območje.<br />
OBUPAN KLIC K RAZUMU<br />
»Naš cilj je zelo jasen, opozoriti strokovno<br />
javnost in tudi vse ljudi, zlasti prebivalce<br />
Ljubljane, da bo njihovo zdravje<br />
resno ogroženo, če bo ta kanal kdaj v<br />
uporabi,« nam je povedala predstojnica<br />
Inštituta za medicino dela in športa dr.<br />
Metoda Dodič Fikfak. »Zdravniki smo<br />
pred enim letom že opozorili na naše<br />
pomisleke, a ko smo slišali še tehnike,<br />
kakšne so tehnične pomanjkljivosti<br />
tega kanala, da je normalno, da se letno<br />
spušča 55 tisoč kubičnih metrov odplak<br />
po takšnih ceveh, je verjetnost, da se<br />
zgodi katastrofa, ogromna. Zato smo<br />
kot stroka stopili skupaj, da povemo, da<br />
je tveganje tako veliko, da si ga preprosto<br />
ne smemo privoščiti.« Njihov apel gre<br />
zato tudi odločevalcem, naj še enkrat<br />
premislijo, če bo<strong>do</strong> res <strong>do</strong>volili <strong>do</strong>končanje<br />
gradnje tega drugega največjega<br />
infrastrukturnega projekta v državi.<br />
Dodič Fikfakova je še opozorila, da<br />
je Slovenija na nezavidljivem 57. mestu<br />
po kvaliteti vode na svetu. »Naše<br />
komentiranje, kako imamo v Sloveniji<br />
čisto pitno vo<strong>do</strong>, že zdaj povsem ne<br />
drži, če pogledate uradne podatke, ki<br />
jih objavljajo različne agencije, imamo<br />
več težav. Imamo prekoračene vrednosti<br />
hormonskih motilcev, atrazina,<br />
zlasti v vzhodnem delu države in v Posavju.<br />
Pesticidi in težke kovine so prav<br />
tako problem. Pogovarjati se moramo,<br />
kako to vo<strong>do</strong> očistiti. O tem govorijo<br />
smernice Evropske unije,« je še povedala<br />
vodja inštituta.<br />
<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
26 ZGODOVINA UČITELJICA<br />
Dan upora: k<strong>do</strong> so bili<br />
SLOVENSKI OKUPATORJI<br />
ANDREJ FINK<br />
WWW.SD.SI<br />
Komentar<br />
27. april je z zakonom predpisan praznik in, skupaj s kasnejšim 1. majem, omogoča<br />
nekaj dni počitka – gotovo nekaj prijetnega v napetem času, ki ga <strong>do</strong>življamo. Pred<br />
demokratizacijo in osamosvojitvijo je 27. april veljal za dan Osvobodilne fronte.<br />
Po propadu totalitarizma pa je<br />
to očitno postalo neaktualno<br />
tudi za same »ponosne dediče«<br />
in preoblečene »demokratične«<br />
nadaljevalce prejšnjega sistema (npr.<br />
Milana Kučana, prejšnjega generalnega<br />
sekretarja Zveze Komunistov Slovenije,<br />
ki mu je uspelo, da je bil demokratično<br />
izvoljen za predsednika Republike Slovenije,<br />
čeprav osamosvojitev ni bila njegova<br />
intimna opcija). Naj danes še tako<br />
rešujejo pojav in ime, naziv »Osvobodilna<br />
fronta« po demokratizaciji ni več<br />
zvenel kot vrednota in ga je bilo zato<br />
potrebno zamenjati. Torej, ime praznika<br />
so zamenjali oni, ne jaz.<br />
PAKT HITLER-STALIN<br />
V novem imenu praznika je govora o<br />
uporu in okupaciji. Uporov smo v naši<br />
zgo<strong>do</strong>vini imeli kar nekaj, od krvavih<br />
kmečkih, preko tudi krvavih uporov-<br />
-obramb pred Turki, nekrvavo kljubovanje<br />
germanizmu v <strong>do</strong>lgih stoletjih,<br />
posebno v drugi polovici devetnajstega,<br />
pa kljubovanje italijanski iredenti<br />
(za katero zgo<strong>do</strong>vinarji trdijo, da se je<br />
pojavila že precej pred črnosrajčniki)<br />
in lahko bi še naštevali. Ob drugi svetovni<br />
vojni so nas okupirali trije sosedje<br />
in nas razkosali. Ta okupacija je trajala,<br />
pavšalno rečeno, štiri leta (neupoštevajoč<br />
že prejšnje italijansko in avstrijsko<br />
raznaro<strong>do</strong>valno nasilje na Primorskem<br />
in Koroškem). Po maju 1945 nas je <strong>do</strong>letela<br />
boljševiška okupacija – ta je bila po<br />
eni strani notranja in po drugi zunanja.<br />
Ta okupacija je trajala 46 let, od 1945 pa<br />
vse <strong>do</strong> 1991.<br />
Začelo se je že s paktom Hitler-Stalin,<br />
ki je skoraj dve leti po podpisu <strong>do</strong>ločal<br />
obnašanje komunistov v Evropi.<br />
Tako npr. francoski komunisti niso vedeli,<br />
ali naj kot Francozi branijo <strong>do</strong>movino<br />
pred agresijo Tretjega Rajha ali naj<br />
mu odpirajo vrata na podlagi ideološke<br />
lojalnosti <strong>do</strong> Stalina, ki »je že vedel kaj<br />
je delal«, ko je šel v pakt. Pri nas je slovenska<br />
komunistična partija ob napadu<br />
sil Osi, 26. aprila 1941, ustanovila Protiimperialistično<br />
fronto. Proti komu?<br />
Proti kateremu imperiju? Proti kakemu<br />
naci-fašističnemu gotovo ne, saj bi<br />
v tem primeru fronta že na začetku v<br />
svojem imenu nosila ta namen. Šele dva<br />
meseca in pol kasneje, ob napadu Tretjega<br />
rajha na Sovjetsko zvezo, je postalo<br />
vse jasno. Takrat se je ime bliskovito<br />
spremenilo iz »Protiimperialistična« v<br />
»Osvobodilna« in slovenska KP je začela<br />
klicati Slovence v obrambo dvesto<br />
milijonske Zveze Sovjetskih Socialističnih<br />
Republik.<br />
SPORAZUM TITO-STALIN<br />
Seveda je bil med tem <strong>do</strong> leta 1948 veljaven<br />
sporazum Stalin-Tito, v Kominterni.<br />
Ta pakt je kasneje sicer »razpadel«, a<br />
komunistična okupacija Slovenije, ki se<br />
je komaj začela, se je nadaljevala vse <strong>do</strong><br />
Vodstvo SD se klanja spomeniku<br />
Borisa Kidriča v Ljubljani (2020).<br />
Vsi, fašisti, nacisti in<br />
komunisti, so bili naši<br />
okupatorji.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
ZGODOVINA UČITELJICA<br />
27<br />
ideološko-političnega razsula ob padcu<br />
berlinskega zidu. Ta komunistična okupacija<br />
je gospodarsko povsem očitno<br />
slabela praktično že od samega začetka,<br />
a se je ohranjala na položaju s kapitalistično<br />
podporo iz ZDA in drugih v Evropi.<br />
Ideološko-politično pa je bila jeklena<br />
kot malokatera, čeprav je po letu 1954<br />
»blefirala« z relativno odprtimi mejami<br />
in samoupravljanjem.<br />
Da je bila to res desetletja <strong>do</strong>lga<br />
okupacija, je postalo <strong>do</strong>končno očitno<br />
takrat, ko smo se ji uprli. Okupator v<br />
jugoslovanskih uniformah in z zastavo<br />
z rdečo zvez<strong>do</strong> nas je še naprej hotel<br />
držati v svojih krempljih in je nad<br />
nas poslal Jugoslovansko ljudsko arma<strong>do</strong>,<br />
da bi nas s pomočjo <strong>do</strong>mačih<br />
pomagačev in njenih kolaborantov še<br />
naprej držal v svoji pesti. Boj proti zgo<strong>do</strong>vinskemu<br />
germanskemu pritisku<br />
se je preobrazil v boj proti notranjemu<br />
okupatorju. To je očitno in številčno<br />
nedvomno pokazal plebiscit, ki je skoraj<br />
iz nič in za marsikoga nepričakovano s<br />
svojimi 88,5 % odločil ne samo o samostojnosti,<br />
ki nam jo je okupator nasilno<br />
hotel odrekati, pač pa dejansko potrdil<br />
izraz ljudske volje na volitvah leto prej.<br />
KOMUNISTI KOT OKUPATORJI<br />
Zakonodajalci v procesu demokratizacije<br />
in pozneje, ko so <strong>do</strong>ločali državne<br />
praznike, so menili, da moramo z izrazom<br />
okupator imeti v mislih le dva medvojna.<br />
A glej ga zlomka, po njih delih jih<br />
boste spoznali, spregledali ali zamolčali<br />
so komunističnega. Okupator ni samo<br />
tisti, ki v tuji uniformi pride od zunaj in<br />
ti fizično zasede <strong>do</strong>movino, temveč in<br />
morda predvsem tisti, ki ti okupira celotno<br />
življenje – to postane posledično<br />
brezperspektivno, kot pri nas med leti<br />
1945 in 1991, pa še daljnosežne posledice<br />
v naro<strong>do</strong>vi prsih pušča in zamegljuje<br />
misel nekaterih <strong>do</strong> te mere, da še danes<br />
ne morejo iz prejšnjih »lepih časov« in<br />
nasedajo <strong>do</strong>mnevno miroljubnim preletom<br />
takih in drugačnih golobov.<br />
Zato je morda <strong>do</strong>bro, da imamo dan<br />
upora proti okupatorju, a ne samo proti<br />
enemu ali dvema. Datum pa bi bilo treba<br />
spremeniti in čim bolj točno opredeliti,<br />
kateri so ti okupatorji bili. V Evropski<br />
uniji smo že dvajset let in to danes praznujemo.<br />
Njena resolucija je obsodila<br />
vse tri totalitarizme. Vsi, fašisti, nacisti<br />
in komunisti, so bili naši okupatorji. <br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
Neizogibne žrtve vojne v Sloveniji so<br />
bili samo tisti, ki so padli kot mobiliziranci<br />
v okupatorske vojske. Teh je bilo<br />
okoli 20.000. Poleg teh tudi izseljeni,<br />
ki so umrli zaradi težkih pogojev v pregnanstvu.<br />
Teh je bilo največ 3.000. Vse<br />
druge žrtve, <strong>do</strong> ugotovljenih 100.000<br />
Slovencev, so žrtve revolucije, bratomorne<br />
vojne, ki so jo zanetili komunisti, in<br />
povojnih pobojev.<br />
Andrej Muren<br />
Ali veste, koliko žrtev vojne je bilo v Luksemburgu,<br />
ki jih je ravno tako okupirala<br />
Nemčija? Pet ali šest!<br />
Peter Klepec<br />
Najhujši okupator Slovenije so bili komunisti<br />
in danes njihovi potomci kučanisti.<br />
Aleš<br />
Večina zahodnih držav jo je v II. svetovni<br />
vojni <strong>do</strong>bro odnesla, ker se Nemcem niso<br />
upirali z orožjem. Vedeli so, da se Hitler<br />
ne bo <strong>do</strong>lgo obdržal in ga bo<strong>do</strong> kar<br />
svoji porazili.<br />
Kraševka<br />
PLUS<br />
POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />
EKSKLUZIVNI POVZETEK<br />
KNJIŽNE USPEŠNICE JOŽETA MOŽINE<br />
SLOVENSKI RAZKOL<br />
SAMO<br />
7,90€<br />
"Knjigo Slovenski razkol mnogi imenujejo fenomen. Izvirni pojav. A v resnici<br />
ne gre za splet okoliščin. Knjiga je nastala zaradi avtorjevega trdega<br />
dela, ki je trajalo četrt stoletja. V katerega je tudi vsa avtorjeva družina<br />
vložila marsikatero nočno uro in dneve <strong>do</strong>pusta. Gre za avtorjevo življenjsko<br />
delo, zaradi katerega <strong>do</strong>biva celo grožnje s smrtjo. Ne, Slovenski razkol<br />
ni fenomen. Je naporno delo, matematična natančnost, pokončna drža,<br />
neuklonljivost in pogum. Še bolj kot avtor pa je izjemna vsebina."<br />
- Tino Mamić v uvodniku posebne izdaje tednika <strong>Domovina</strong><br />
*Na voljo preko emaila ali po telefonu.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />
T: 059 020 001
28<br />
INTERVJU<br />
ZGODOVINAR JOŽE MOŽINA<br />
»Iluzijo mogočne Jugoslavije<br />
smo ves ta čas živeli<br />
NA AMERIŠKEM PUFU«<br />
Za slovenske komuniste je bil imperializem spomladi leta 1941 nekaj izjemno slabega, Zahod so krivili<br />
za izbruh vojne. – Ko je Nemčija napadla, na cvetno nedeljo, so ljudje to izvedeli pri svetih mašah in jokali so.<br />
Edina, ki je v vojni videla priložnost, je bila Komunistična partija. – V svojih spominih je Ivan Maček - Matija<br />
prostodušno priznal, da komunistom ni povedal, kaj je videl v Moskvi, sicer bi se slednji borili na strani<br />
sovražnika. – Slovenci smo se ves čas upirali okupatorjem, zaradi tigrovskega boja pa je 13. maj<br />
najbolj pravi datum.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
INTERVJU<br />
29<br />
Vztrajno ponavljate, da se 27. aprila<br />
1941 za demokratično Slovenijo<br />
ni zgodilo nič pomembnega …<br />
Res je, nič se ni zgodilo, žal je bil ta praznik<br />
falzificiran že v prejšnjem režimu<br />
in se je nesrečno prenesel v današnji<br />
čas. To je bil praznik Osvobodilne fronte,<br />
sedaj Dan upora proti okupatorji.<br />
Politične razmere so bile naslednje:<br />
izvorne demokratične stranke, SLS in<br />
liberalci so bili v povezavi z zahodnimi<br />
zavezniki ob napadu na Jugoslavijo,<br />
komunisti pa so bili zaradi pakta Hitler-Stalin<br />
v kolaborantskem odnosu z<br />
nacistično Nemčijo, to ja zgo<strong>do</strong>vinsko<br />
dejstvo. Dan prej se je zgodil nepomemben<br />
sestanek, tako nepomemben, da so<br />
se zmotili in ga šele kasneje popravili,<br />
ampak praznik je ostal na zmoten datum<br />
27. aprila. Temu sestanku so pripisali<br />
pomembnost, da bi prikrili, da ob<br />
napadu na Jugoslavijo niso bili aktivni<br />
v uporu proti okupatorju, ampak so<br />
bili pasivni. 26. aprila 1941 so se zbrali<br />
člani Društva prijateljev Sovjetske<br />
zveze, to je bila predvojna organizacija,<br />
neke vrste izpostava Sovjetske zveze<br />
in Stalina, razpravljali pa so o ustanovitvi<br />
Protiimperialistične fronte. In kaj<br />
je imperializem v tistem času bil? Za<br />
sovjetske in slovenske komuniste nekaj<br />
izjemno slabega, pod imperializem<br />
se je štelo Veliko Britanijo in Francijo,<br />
slednja je bila že na kolenih ... Neverjetno<br />
je, da so krivili zahod za izbruh<br />
vojne, kar je zapisano v stražarskem<br />
arhivih, ki so uporabljeni v moji knjigi,<br />
<strong>do</strong> katerih sem se komaj <strong>do</strong>kopal. Bili<br />
so zakopani, ker pričajo o tej kolaboraciji<br />
med komunisti in nacisti, v arhivu<br />
najdemo tudi letake, ki so jih tiskali v<br />
tistem času, <strong>do</strong> leta 1941, kjer kriv<strong>do</strong><br />
za začetek vojne pripisujejo zahodu,<br />
o tem sta pisala tudi Kardelj in Kidrič.<br />
Češ, da hoče zahod razkosat Nemčijo,<br />
tako močna je bila ta kolaboracija. Vodilni<br />
komunisti so sicer na tem sestanku<br />
26. aprila manjkali, Kardelja ni bilo,<br />
niti vrha Krščanskih socialistov. To je<br />
<strong>do</strong>kaz, kako deluje komunistični stroj<br />
laži. O oboroženemu boju proti okupatorju<br />
ni bilo nobenega govora <strong>do</strong> 22.<br />
junija, ko Hitler nepričakovano izda<br />
Stalina, ko je napadanega Sovjetska<br />
zveza, slednji ukaže oboroženi upor.<br />
Bolj kot okupator pa je bil tarča slovenski<br />
civilni človek, žal.<br />
V kakšnem duhu so v tistem času<br />
delovali slovenski komunisti pred<br />
operacijo Barbarossa? Kaj je bil<br />
njihov osnovni cilj?<br />
Dan pred 27. aprilom se je<br />
zgodil nepomemben sestanek,<br />
tako nepomemben, da so se<br />
zmotili pri datumu in ga šele<br />
kasneje popravili, ampak<br />
praznik je ostal 27. aprila.<br />
Ves čas oblikovanje komunistične Jugoslavije<br />
po sovjetskem vzoru. Nekaj,<br />
kar je v popolnem nasprotju z demokracijo.<br />
Do neke mere so bili komunisti<br />
sami zmedeni. Angela Vode, znamenita<br />
ženska, predvojna komunistka, soustanoviteljice<br />
OF, se je paktu Hitler-Stalin<br />
uprla, Kardelj pa jo je raje vrgel iz partije,<br />
z besedami, da se morajo podrediti<br />
nacistični Nemčiji. To vse je zapisano v<br />
spominih Angele Vode, ki jih je uredila<br />
Alenka Puhar, res zanimivo branje.<br />
Skratka, Kardelj je pol leta pred napa<strong>do</strong>m<br />
na Jugoslavijo na sestanku komunisti<br />
na Dubravi pri Zagrebu dejal, da<br />
bo<strong>do</strong> komunisti sodelovali v vojni, če<br />
bo napredna in bo v interesu Sovjetske<br />
zveze. Vsi so se v tistih časih še bali<br />
nove vojne, spomini na tragedijo prve<br />
vojne so bili premočni. Ko se je napad<br />
zgodil, bilo je na cvetno nedeljo, so<br />
ljudje to izvedeli, ko so bili<br />
pri svetih mašah, jokali<br />
so, edina stranka, ki<br />
je v vojni videla<br />
priložnost, je<br />
bila Komunistična<br />
partija.<br />
Veliko poudarjate, da je smiselno<br />
imeti praznik »upora proti okupatorju«,<br />
a problematizirate datum.<br />
Kateri datum pa bi bil potem po<br />
vaše primeren?<br />
Datum je kontaminiran s falzifikatom,<br />
ki je utemeljen, še Edvard Kocbek, član<br />
vrha Osvobodilne fronte, pravi, da je ta<br />
datum ponarejen. Seveda smo se Slovenci<br />
ves čas upirali okupatorjem, pomemben<br />
je boj za severno mejo, zaradi<br />
Tigrovskega boja je morda 13. maj 1941<br />
najpomembnejši. Takrat je prišlo <strong>do</strong><br />
prvega oboroženega spopada na Mali<br />
gori pri Ribnici med slovensko oboroženo<br />
skupino in pa okupatorjem, ko pade<br />
vojaški vodja tigrovcev Danilo Zelen.<br />
Ta datum bi bil pravičen, to pravim kot<br />
Primorec. <strong>Prva</strong> puška je bila kasneje<br />
sprožena šele poleti 1941 pod Šmarno<br />
Gost oddaje Vroča tema je bil zgo<strong>do</strong>vinar,<br />
publicist in novinar Radiotelevizije Slovenija<br />
dr. Jože Možina (56), ki je spregovoril o<br />
prazniku – dnevu boja proti okupatorju, ki ga<br />
praznujemo 27. aprila, a ker so si ga svojega<br />
prisvojili »revolucionarni«, razdvaja slovensko<br />
javnost, saj se je narod v svoji zgo<strong>do</strong>vini upiral<br />
številnim okupatorjem. Možina, nekdanji<br />
direktor Televizije Slovenija, voditelj oddaje<br />
Intervju ter avtor številnih zgo<strong>do</strong>vinskih<br />
<strong>do</strong>kumentarcev in knjig, med njimi uspešnice<br />
»Slovenski razkol«, je spregovoril o tem,<br />
zakaj se 27. aprila leta 1941 za slovenski<br />
narod ni zgodilo nič pomembnega.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
30<br />
INTERVJU<br />
goro, ko so komunisti obstrelili orožnika<br />
Žnidaršiča, ki je preživel vojno. To je bil<br />
strel na rojaka, Slovenca, ki je bil v neki<br />
podrejeni vlogi na strani okupatorja, kar<br />
so kasneje komunisti po vojni razglasili<br />
za dan »vstaje slovenskega naroda«.<br />
Ali ni mogoče, da bi pomirili strasti<br />
v narodu; vzamemo ta datum, 27.<br />
april, kot nek abstrakten datum,<br />
ki pač simbolizira uporniški duh<br />
tistega časa?<br />
Dobro je bazirati na resnici, dejstev ne<br />
moremo pometati pod preprogo. So<br />
pa iz te premise, ki jo navajate, izhajali<br />
predlagatelji tega praznika na prelomu<br />
90. let, ko se je Slovenija osamosvajala,<br />
rekoč, naj bo to nek simbolni datum, ki<br />
bi združil spomin na ves boj proti okupatorji<br />
v vseh ob<strong>do</strong>bjih. Ampak, kot ste<br />
videli, se je praznik zreducirali samo na<br />
OF in <strong>do</strong>mnevni upor komunistov proti<br />
okupatorju. Prve organizirane razprave<br />
o uporu so starejše, prvi sestanek zametkov<br />
Slovenske legije je bil aprila 1941,<br />
ustanovitev pa leta 1941, problem je, ker<br />
se legija ni uprla na oborožen način.<br />
V vašem »cenzuriranem« prispevku<br />
je govora o Ivanu Mačku<br />
in njegovem izobraževanju v<br />
Sovjetski zvezi. Ko se je vrnil, je<br />
komunistom zamolčal, kaj je videl,<br />
pozneje rekoč, da bi se borili na<br />
drugi strani, če bi videli, kakšna<br />
je realnost ...<br />
Dobro ste si to zapomnili, jaz sem imel<br />
priložnost pred leti obiskati arhive Kominterne<br />
v Moskvi, kjer sem v rokah<br />
držal <strong>do</strong>sje Ivana Mačka Matije, tudi<br />
njegove ponarejene <strong>do</strong>kumente s ponarejenimi<br />
<strong>do</strong>kumenti. V svojih spominih<br />
in v oddaji leta 1980 za TV Ljubljana<br />
prostodušno pove, da so mu komunisti<br />
po vojni to očitali, da jim ni povedal resnice.<br />
Bil je in<strong>do</strong>ktriniran, da je to država<br />
kmetov in sreče za vse, to so mu lagali<br />
tisti, ki so bili v Moskvi pred njim. Ko je<br />
prišel v Moskvo, je videl revščino in teror.<br />
Tudi on potem ostalim ni želel povedati,<br />
kaj je videl. Bal se je, da bi fantje<br />
prestopili na stran sovražnika. Pomen<br />
tega je širši. Tisti, ki so opozarjali na<br />
Še Edvard Kocbek, član vrha<br />
Osvobodilne fronte, pravi, da<br />
je datum 27. april ponarejen.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
Možina: »Janševa klika« nikoli ni obvla<strong>do</strong>vala<br />
RTV Slovenija.<br />
to, kaj Sovjetska zveza je in kaj pomeni<br />
promoviranje sovjetske republike boljševističnega<br />
tipa v Sloveniji, so imeli<br />
prav, komunisti so pa lagali. Kakorkoli,<br />
ko so se z informbirojem odnosi med Jugoslavijo<br />
in SZ ohladili, ni bil Tito tisti,<br />
ki je junaško odšel, ampak ga je Stalin<br />
vrgel iz Kominterne zaradi spora glede<br />
komunističnega gverilskega gibanja<br />
v Grčiji, kjer je veljal princip 50:50, ko<br />
naj bi Grki pripadli zahodni sferi. Tito<br />
je podpiral grške partizane, zaradi Stalinove<br />
jeze pa je bil vrh jugoslovanskih<br />
komunistov popolnoma prestrašen. Še<br />
po ohladitvi odnosov je na nekem kongresu<br />
Tito svoj govor končal z vzklikom<br />
»Živel, Stalin.« In tudi ne drži, da je razkol<br />
s Sovjetsko zvezo pripeljal <strong>do</strong> demokratizacije<br />
v Jugoslaviji, ravno nasprotno,<br />
da bi <strong>do</strong>kazali svojo pravovernost<br />
komunizmu, so zaostrili svojo politiko<br />
po letu 1948. To je bilo ob<strong>do</strong>bje, ko so se<br />
polnili zapori z nasprotniki režimi, ko<br />
se je teptalo kmete.<br />
Torej ne drži tisto, kar so nas učili<br />
v šolah, da nas je Tito obvaroval<br />
pred »tr<strong>do</strong>« obliko komunizma?<br />
Tito je obvaroval sebe. <strong>Prva</strong> leta po sporu<br />
je uvajal trši komunizem, imel pa<br />
je srečno okoliščino, da je zahod v tej<br />
razpoki videl možnost, da podre enotnost<br />
sovjetskega bloka, zato so na veliko<br />
podpirali Jugoslavijo, zato so celo<br />
vojaško podpirali državo, ki je <strong>do</strong>bila<br />
od Američanov tudi napredno vojaško<br />
orožje, takšno, ki ga niti Sovjetska<br />
zveza ni imela. Jugoslavija je <strong>do</strong>bila več<br />
ameriške pomoči kot celotna Afrika. Mi<br />
smo to jugoslovansko iluzijo ves čas živeli<br />
na »ameriškem pufu«.<br />
Vaš prispevek o tem je bil cenzuriran<br />
v času, ko so vsi trdili, da<br />
RTV Slovenija obvladuje t. i. »Janševa<br />
klika«?<br />
Jaz mislim, da ta, »Janševa klika«, nikoli<br />
ni obvla<strong>do</strong>vala RTV Slovenija. Lahko<br />
smo zgolj malo bolj svobodno dihali in<br />
imeli tudi takšne prispevke. Ta prispevek<br />
ni žaljiv, ampak je zgo<strong>do</strong>vinsko precizen.<br />
Namenjen je bil objavi v osrednji<br />
oddaji, da <strong>do</strong>seže čim večje število gledalcev.<br />
Ampak namen jim ni uspel ...
INTERVJU<br />
31<br />
Saj to vas sprašujem, video ste objavili<br />
na Twitterju, zdaj ima že 180<br />
tisoč ogle<strong>do</strong>v. Z vsemi temi kanali<br />
na družbenih omrežjih ne morejo<br />
več izvajati cenzure, vsebine pridejo<br />
<strong>do</strong> ljudi ...<br />
Cenzorski prebliski so se jim izrodili, v<br />
tej moderni <strong>do</strong>bi vse pride na dan. Zaradi<br />
cenzure je ta prispevek <strong>do</strong>bil nove<br />
pospeške in bo <strong>do</strong> maja <strong>do</strong>segel 200 tisoč<br />
ogle<strong>do</strong>v.<br />
Levičarji vam ves čas očitajo,<br />
da jih provocirate. Kot da bi oni<br />
vas izzivali pred krščanskimi<br />
prazniki …<br />
To je neumnost, kako boš provociral z<br />
osnovnimi zgo<strong>do</strong>vinskimi dejstvi? Če<br />
pa nek<strong>do</strong> veruje v neko namišljeno zgo<strong>do</strong>vino<br />
zaradi svojih zgo<strong>do</strong>vinskih privilegijev,<br />
pa je to druga zgodba. Moj namen<br />
ni bil žaljenje, v nobeni moji knjigi<br />
ni nobene žalitve, drži pa, da moji izdelki<br />
spodkopavajo te zgo<strong>do</strong>vinske mite, ki<br />
so jih vzpostavili v prejšnjem režimu, da<br />
je <strong>do</strong>besedno delil žive in mrtve. Mrtve<br />
na način, da jim ni priznal niti pravice<br />
<strong>do</strong> groba. Da jim ni priznal pravice <strong>do</strong><br />
spomina. Žal se to vali v današnji čas<br />
in to je nehumano, to je sramota v 21.<br />
stoletju. Še tole vam povem. Francija,<br />
ki <strong>do</strong>živi nemški napad, je poražena,<br />
<strong>do</strong>bi vla<strong>do</strong>, ki kolaborira z nacistično<br />
Nemčijo, kasneje <strong>do</strong>živi še izkrcanje v<br />
Normandiji in gre cela zahodna fronta<br />
preko njenega teritorija, izgubi manj<br />
kot odstotek svojega prebivalstva. Slovenija,<br />
kjer je bila vojna krajša, kjer se<br />
ni odvijala nobena pomembnejša fronta<br />
tekom 2. svetovne vojne, kjer je bila<br />
tudi kolaboracija blažja, pa izgubi kar<br />
6,7 odstotka prebivalstva. Seveda moramo<br />
povedati, da je izvorno zlo okupacija,<br />
nemška, italijanska, madžarska, in<br />
če smo natančni, tudi hrvaška. Ampak<br />
način upora proti okupatorju, ki je bil<br />
prepleten z revolucijo in protirevolucijo,<br />
je terjala krvav davek. Jugoslovanska<br />
begunska vlada v Lon<strong>do</strong>nu je dala<br />
napotilo Slovenski ljudski stranki, ki<br />
je bila takrat ob okupaciji še vedno najmočnejša<br />
politična sila, naj se narod<br />
organizira za boj proti okupatorju, vendar<br />
ne na oborožen način, ker je škoda<br />
življenj, ker so videli, kaj se je pred tem<br />
zgodilo na Poljskem, na Češkem in v<br />
južni Srbiji.<br />
Marsik<strong>do</strong> je prepričan, da je<br />
<strong>Golobova</strong> vlada ukinila praznik<br />
spomina na žrtve komunizma<br />
zaradi tega, ker je bil datum, 17.<br />
maj, preblizu Dnevu boja proti<br />
okupatorju …<br />
Zrela vlada in zrela nacija se spominja<br />
svojih vzponov in padcev, ne glede na to,<br />
Moji izdelki spodkopavajo<br />
zgo<strong>do</strong>vinske mite,<br />
ki so jih vzpostavili<br />
v prejšnjem režimu.<br />
kdaj so se zgodili. 17. maj 1941 je datum,<br />
ko je prišlo <strong>do</strong> prvega večjega pomora<br />
civilnega prebivalstva. V Iški je bilo pobitih<br />
več kot 50 ljudi, povečini Romov<br />
in otrok. Ni jih pobil niti italijanski niti<br />
nemški okupator, ampak jugoslovanska<br />
komunistična gverila. Z genocidnim<br />
namenom so nastopili <strong>do</strong> romske populacije,<br />
kar opisujem v svoji knjigi, zato<br />
je datum pravilno izbran. Ti ljudje, ki<br />
so bili leta 2017 odkopani, zadevo sta<br />
vodila Jože Dežman in Matija Ferenc, ki<br />
imata tudi vse partizanske <strong>do</strong>kumente,<br />
zato je poboj <strong>do</strong>kazan, še vedno čakajo<br />
na svoje grobove. Ljubljanski župan Zoran<br />
Janković pravi, da na Žalah ne želi<br />
imeti pokopanih <strong>do</strong>mobrancev. <br />
KODA ZA OGLED ODDAJE:<br />
Ob avtorjih<br />
Časnika<br />
še izbrane<br />
dnevne vsebine<br />
slovenskih<br />
medijev!<br />
www.casnik.si<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
t<br />
32<br />
AKTUALNO<br />
Energetska prenova stavb:<br />
NOVI PREDPISI ZA<br />
parkirna mesta za kolesa<br />
Po novem mora imeti vsak stanovanjski blok tudi parkirišča koles. Članice EU so potrdile obsežne<br />
spremembe glede energetske prenove stavb. Te ne zvišujejo le energetskih standar<strong>do</strong>v, ampak močno<br />
spodbujajo tudi solarno energijo in trajnostno mobilnost, ki navdušuje predvsem kolesarje.<br />
PETER KOTNIK<br />
Na ta način želijo pospešiti<br />
uporabo koles v članicah<br />
Evropske unije. Hkrati bi<br />
prilagodili stavbe na način,<br />
da bo<strong>do</strong> lažje omogočale namestitev<br />
polnilnic za električna vozila tudi v<br />
večstanovanjskih stavbah. Zagovorniki<br />
kolesarstva, pa tudi tisti, ki so se <strong>do</strong> zdaj<br />
pogosto spraševali, kam s kolesi ob pomanjkanju<br />
prostora, zato pozdravljajo<br />
nove standarde, ki so naslovili problematiko<br />
parkiranja koles.<br />
NOVA PRAVILA<br />
Sprejet <strong>do</strong>kument je najstrožji, ko gre<br />
za nove stanovanjske objekte in tiste, ki<br />
gre<strong>do</strong> skozi obsežnejše prenove. Če ima<br />
takšna nova ali prenovljena stavba več<br />
kot tri parkirna mesta, bo morala imeti<br />
po novem predviden prostor za parkiranje<br />
dveh koles na vsako bivalno enoto.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
V direktivi je kot neobvezno priporočilo<br />
zapisano tudi, da je treba pravilu<br />
dveh parkirišč na bivalno enoto slediti<br />
tudi v primerih, ko stavba nima parkirišč<br />
za avtomobile. Ko gre za nove ali<br />
obnovljene nebivanjske stavbe z najmanj<br />
petimi parkirnimi mesti za avtomobile,<br />
pa bo po novem moralo biti <strong>do</strong>volj<br />
pakirnih mest za kolesa za najmanj<br />
15 odstotkov povprečnega števila ljudi<br />
v stavbi oziroma za najmanj 10 odstotkov<br />
skupne kapacitete ljudi v stavbi.<br />
Po poročanju Ecf.com (European<br />
Cyclists‘ Federation) se bo<strong>do</strong> novim<br />
predpisom morale prilagoditi tudi obstoječe<br />
nebivanjske stavbe. Te bo<strong>do</strong><br />
morale predvideti parkirna mesta za<br />
kolesa po zgornjem pravilu, in sicer<br />
vedno v primerih, ko imajo več kot 20<br />
obstoječih parkirnih mest za avtomobile.<br />
Ob tem bo<strong>do</strong> morala biti mesta za<br />
Če ima stanovanjska stavba več kot<br />
tri parkirna mesta, bo morala imeti po<br />
novem predviden prostor za parkiranje<br />
dveh koles na vsako bivalno enoto.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Združenja kolesarjev vidijo<br />
poso<strong>do</strong>bljeno direktivo o<br />
energetski prenovi stavb kot<br />
pomemben mejnik v odnosu<br />
<strong>do</strong> kolesarjenja.<br />
kolesa takšnih dimenzij, da bo<strong>do</strong> omogočila<br />
tudi parkiranje tovornih koles.<br />
IZJEME<br />
Čeprav bo<strong>do</strong> članice EU morale sprejeti<br />
vse potrebno za poenostavitev postopkov<br />
vzpostavitve kolesarskih parkirnih<br />
mest, vključno z vgradnjo priključkov<br />
za polnjenje e-koles, pa bo<strong>do</strong> imele nekaj<br />
možnosti izjem. Te se navezujejo<br />
na število parkirišč za kolesa glede na<br />
demografske, geografske in klimatske<br />
pogoje posamezne države.<br />
Se pa vse članice niso strinjale z<br />
novo direktivo. Taka primera sta bili<br />
Italija in Madžarska. Za sprejetje je<br />
glasovalo 20 članic, med njimi Slovenija,<br />
vzdržale pa so se Češka, Hrvaška,<br />
Poljska, Slovaška in Švedska. Delno se<br />
bo pravilu dveh mest na bivalno enoto<br />
možno izogniti še pri prenovljenih<br />
stavbah, medtem ko bo<strong>do</strong> mogoče tudi<br />
prilagoditve glede števila mest pri nebivanjskih<br />
stavbah, ki niso tipično <strong><strong>do</strong>stop</strong>na<br />
s kolesi.<br />
Združenja kolesarjev po Evropi kljub<br />
nekaterim kompromisom vidijo<br />
poso<strong>do</strong>bljeno direktivo o energetski<br />
prenovi stavb kot pomemben mejnik<br />
v odnosu <strong>do</strong> kolesarjenja, članice pa<br />
imajo zdaj dve leti časa, da novosti vključijo<br />
v svojo zakonodajo.
Komentar AKTUALNO 33<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
V<br />
poročilu cenilcev,<br />
ki jih je po<br />
spornem nakupu<br />
nove sodne<br />
stavbe najelo državno odvetništvo,<br />
je stavba ocenjena<br />
na 6 milijonov, kar<br />
je 1,7 milijona manj, kot<br />
je zanjo odštela država.<br />
Državno odvetništvo se je<br />
v novo cenitev podalo po<br />
očitkih o netransparentnem,<br />
negospodarnem<br />
in preplačanem nakupu,<br />
zaradi česar je že februarja<br />
morala odstopiti ministrica<br />
za pravosodje Dominika<br />
Švarc Pipan.<br />
Litijsko preplačali vsaj<br />
za 1,7 milijona evrov<br />
Po tem, ko se je izkazalo, da je sporna stavba na Litijski, kjer naj bi prostore <strong>do</strong>bilo tako<br />
upravno kot delovno in socialno sodišče, večja od površine, kot je bila zapisana v pogodbi,<br />
je sedaj jasno tudi, da je bil sam nakup stavbe s strani ministrstva za pravosodje preplačan.<br />
PREVZEM<br />
IN PREISKAVA<br />
Ta cenitev bo sedaj tudi<br />
podlaga za prevzem stavbe<br />
s strani pravosodnega<br />
ministrstva. Nakup<br />
stavbe na Litijski pa sedaj<br />
preverja tudi Nacionalni<br />
preiskovalni urad (NPU). Zlorabe<br />
položaja pri opravi tega posla je osumljenih<br />
13 ljudi, po navedbah NPU pa<br />
protipravno pri<strong>do</strong>bljena premoženjska<br />
korist, nastala s storitvijo kaznivega<br />
dejanja, znaša 3,4 milijona evrov.<br />
Namen nove cenitve je bil tudi zagotovitev<br />
celovitega in objektivnega<br />
pogleda na vrednost stavbe. Sama cenitev<br />
sicer vključuje tudi oceno stanja<br />
stavbe ter grobo oceno stroškov njene<br />
obnove. Pogodbo z novim cenilcem je<br />
državno odvetništvo sklenilo konec<br />
februarja. K<strong>do</strong> je cenilec, uradno sicer<br />
ni jasno, po pisanju več medijev pa so<br />
se na državnem odvetništvu odločili<br />
za združenje izvedencev in cenilcev<br />
gradbene stroke SICGRAS.<br />
Novo cenitev naj bi sicer naročil<br />
tudi »originalni« cenilec, primorski<br />
podjetnik Sebastjan Vežnaver. Na ministrstvo<br />
so se zgrnili očitki, da ob nakupu<br />
(za katerega je zdaj jasno, da je bil<br />
Ministrica Katičeva in prejšnja ministrica Švarc Pipanova zaradi škandala<br />
s prstom kažeta na nižje uradnike, ki so že vsi premeščeni na druga<br />
delovna mesta.<br />
BORIS OBLAK<br />
preplačan) niso naročili svoje preverbe<br />
cene, ampak so sprejeli cenitev, ki jo je<br />
naročil in plačal sam Vežnaver.<br />
Ta je prek svoje pooblaščenke, odvetnice<br />
Nine Zidar Klemenčič, pozval<br />
ministrstvo, naj <strong>do</strong>končno prevzame<br />
sporno stavbo na Litijski. To pa so na<br />
pravosodnem ministrstvu zavrnili. Razlog<br />
za zavrnitev je v tem, da bi šlo za kršitev<br />
ene izmed <strong>do</strong>ločb aneksa k pogodbi<br />
o nakupu stavbe, ki ga je ministrstvo z<br />
Vežnaverjem sklenilo 16. januarja.<br />
V tem aneksu so se na ministrstvu<br />
zavezali, da bo<strong>do</strong> naročili cenitev, prav<br />
tako pa sta se pogodbeni stranki <strong>do</strong>govorili,<br />
da bo ministrstvo prevzelo<br />
nepremičnino v posest v roku petih<br />
delovnih dni po prejemu ponovljenih<br />
izmer in nove cenitve. Vseeno pa je državno<br />
odvetništvo že februarja najelo<br />
geodeta za novo izmero te sporne stavbe.<br />
Izkazalo se je, da je njena površina<br />
za okoli tisoč kvadratnih metrov večja<br />
od površine, kot je bila zapisana v pogodbi<br />
(6.258 kvadratnih metrov<br />
namesto predvidenih 5.127).<br />
Na ministrstvu za pravosodje<br />
so tudi že sporočili, da bo<strong>do</strong><br />
zaradi nakupa sprožili notranjo<br />
revizijo. Zaenkrat je ta še v teku<br />
in ni jasno, kdaj naj bi zaključena,<br />
predvi<strong>do</strong>ma naj bi se to zgodilo v<br />
sredini prihodnjega meseca.<br />
V stavbi na Litijski naj bi sicer<br />
svoje prostore <strong>do</strong>bila tako<br />
upravno kot delovno in socialno<br />
sodišče, a so že januarja na<br />
upravnem sodišču dejali, da zanje<br />
prostori niso primerni ter da<br />
je razpravnih dvoran na sedanji<br />
lokaciji na Fajfarjevi <strong>do</strong>volj.<br />
V ponedeljek je nato pred<br />
novinarje stopila pravosodna<br />
ministrica Andreja Katič, ki je<br />
povedala, da stavba ni primerna<br />
ne za sodišča ne za pravosodne<br />
arhive. Ker objekt že od 2015<br />
ni v uporabi, je močno poško<strong>do</strong>van<br />
in bi ga bilo treba tudi<br />
temeljito obnoviti. Stavba je bila tudi<br />
nezaščitena, iz nje so bili ukradeni materiali<br />
in deli inštalacij. Dlje časa je že<br />
izpostavljena zatekanju meteorne vode<br />
skozi odprta okna, ima poško<strong>do</strong>vana<br />
stekla, stavbno pohištvo in poško<strong>do</strong>vano<br />
hidroizolacijo na strehi. Po grobih<br />
ocenah bi za obnovo potrebovali več<br />
kot pet milijonov evrov, tega denarja pa<br />
ministrstvo po besedah Katičeve nima.<br />
Ocena vrednosti pa bo morda<br />
še nižja, saj dela zemljišča ob stavbi<br />
uradno niso kupili.<br />
<br />
Površina stavbe<br />
je za okoli tisoč kvadratnih<br />
metrov večja od površine<br />
zapisane v pogodbi.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
34<br />
DRUŽBA<br />
»Zdravljenje« mla<strong>do</strong>letnikov<br />
s »potrjevanjem spola«<br />
JE BILO NEZNANSTVENO<br />
Dolgo pričakovano neodvisno poročilo pediatrinje dr. Hilary Cass, ki ga je naročila britanska Nacionalna<br />
agencija za zdravje (NHS), je razburilo podpornike ideologije spola. Skoraj 400 strani <strong>do</strong>lg »Cass Review«,<br />
opremljen z devetimi raziskavami, je pokazal, da imajo trenutne prakse za pomoč »transspolni« mladini<br />
šibke ali celo neobstoječe znanstvene temelje.<br />
PIA KOS<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Anglija in Škotska sta se na<br />
poročilo že odzvali in prepovedali<br />
vrste »zdravljenja«<br />
mla<strong>do</strong>letnikov z občutkom<br />
neskladja spolne identitete s telesom<br />
(t. i. spolno disforijo), ki sicer veljajo za<br />
standardno prakso. Poročilo je opisalo<br />
tudi tvegane in neustrezne prakse britanske<br />
bolnišnice GIDS (ang. Gender<br />
Identity Development Service), specializirane<br />
za »zdravljenje« otrok s spolno<br />
disforijo. Ta je zaradi številnih opozoril<br />
in pričanj žvižgačev konec marca zaprla<br />
svoja vrata.<br />
Medtem ko so mnogi poročilo pozdravili<br />
– v Veliki Britaniji se je delež<br />
transspolnega prebivalstva od leta<br />
2000 povečal za petkrat, najbolj med<br />
mladimi – na progresivni strani pozivajo<br />
proti preuranjenim odločitvam<br />
odločevalcev in zdravstvenih ustanov.<br />
Britanski »Cass Review« ima že sedaj<br />
mednarodne učinke.<br />
HORMONI IN OPERACIJE<br />
Spreminjanje spola ali spolna tranzicija<br />
vključuje socialno in medicinsko tranzicijo.<br />
Pri družbeni tranziciji gre predvsem<br />
za to, da se posameznik začne predstavljati<br />
kot nasprotni spol (prek sloga, oblačil,<br />
imena). V medicinsko tranzicijo<br />
sodijo zaviralci pubertete, hormoni in<br />
kirurški posegi. Medicinska tranzicija se<br />
imenuje tudi »potrditvena terapija«, ki<br />
se nanaša na »potrjevanje spola«, prilagajanje<br />
telesa spolni identiteti.<br />
Otrokom se pogosto predpiše zaviralce<br />
pubertete, ki se sicer uporabljajo<br />
za otroke z motnjami, ki povzročajo<br />
prezgodnjo puberteto. Aktivisti in<br />
podporniki trdijo, da so posledice zaviralcev<br />
hormonov reverzibilne ter da je<br />
takšna terapija neškodljiva.<br />
Ljudje z diagnozo spolne disforije<br />
se pogosto odločijo za hormonsko terapijo.<br />
Ženske, ki se identificirajo kot<br />
moški, jemljejo testosteron z namenom<br />
Poročilo je ugotovilo, da za koristi<br />
socialne spremembe spola ni <strong>do</strong>kazov,<br />
pod vprašaj pa je postavilo tudi trditve<br />
o zaviralcih pubertete.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
DRUŽBA<br />
35<br />
Belgija in Nizozemska<br />
sta po izidu poročila<br />
pozvali k omejitvi uporabe<br />
zaviralcev pubertete.<br />
znižanja glasu, povečanja poraščenosti<br />
in spreminjanja drugih telesnih atributov,<br />
ki so značilni za moške. Moškim,<br />
ki se identificirajo kot ženske, pa se ponavadi<br />
predpiše estrogene. V obeh primerih<br />
je tveganj več in v obeh primerih<br />
hormonska terapija po <strong>do</strong>ločenem času<br />
povzroči trajne spremembe (na primer<br />
trajno nižanje glasu).<br />
»Potrditvenih« operacij je mnogo.<br />
Izvaja se predvsem odstranitev prsi pri<br />
ženskah in konstrukcija prsi pri moških,<br />
preoblikovanje genitalij, sicer pa<br />
tudi obraza, adamovega jabolka in drugega.<br />
V Veliki Britaniji se takšni posegi<br />
na mla<strong>do</strong>letnikih ne izvajajo, se pa to<br />
<strong>do</strong>gaja v ZDA.<br />
Poročilo je ugotovilo, da za koristi<br />
socialne spremembe spola ni <strong>do</strong>kazov,<br />
pod vprašaj pa je postavilo tudi trditve<br />
o zaviralcih pubertete. Dokazi, da zaviralci<br />
pubertete izboljšujejo duševno<br />
zdravje, so zelo šibki; učinki na kognitivno<br />
in psiho-spolno zdravje pa niso<br />
znani. Njihova prednost naj bi bila v<br />
tem, da omogočijo otroku več časa za<br />
odločitev o ireverzibilnih posegih (hormonski<br />
terapiji ali operacijah) ter pravočasno<br />
zaustavijo nezaželeno ali »napačno«<br />
puberteto, ki bi telo spremenila<br />
na način, ki poglablja občutke neskladja<br />
telesa z identiteto. Toda po navedbah<br />
poročila se za nadaljnje ireverzibilne<br />
posege po uporabi zaviralcev pubertete<br />
odločijo praktično vsi. Belgija in Nizozemska<br />
sta po izidu poročila pozvali k<br />
omejitvi uporabe zaviralcev pubertete.<br />
Prav tako ima po navedbah poročila<br />
Poročilo dr. Hilary Cass (66) je kritično <strong>do</strong> smernic, ki so jih pripravile največje organizacije<br />
na področju zdravstvene oskrbe transspolnih.<br />
uporaba hormonov pri mla<strong>do</strong>letnikih<br />
veliko neodgovorjenih vprašanj. Primanjkuje<br />
znanja o tem, kako na mla<strong>do</strong>letne<br />
paciente vplivajo na <strong>do</strong>lgi rok.<br />
KLJUČNI IZSLEDKI<br />
Raziskav na tem področju je veliko, a so slabe kakovosti, kar pomeni, da ni<br />
<strong>do</strong>kazov, na katerih bi utemeljili klinične odločitve. Zaradi tega tudi otroci in<br />
njihove družine ne morejo podati informiranega soglasja.<br />
Zdravniki ne morejo z gotovostjo trditi, kateri od mla<strong>do</strong>letnikov v njihovi<br />
obravnavi bo<strong>do</strong> transspolno identiteto ohranjali v prihodnosti. Posredno to<br />
postavlja pod vprašaj tudi ireverzibilne posege. Tudi nova raziskava ugotavlja, da<br />
se neza<strong>do</strong>voljstvo z »biološkim« spolom pri veliki večini otrok s časom razreši.<br />
Za večino ljudi medicinska tranzicija ni najboljši način za spoprijemanje s težavami<br />
s spolno identiteto. Za mlade, za katere naj bi bila medicinska pot klinično<br />
ustrezna, je nujno hkratno naslavljanje duševnih in psihosocialnih problemov.<br />
cass.independent-review.uk<br />
STROKA ZATAJILA<br />
Poročilo je kritično <strong>do</strong> smernic, ki so jih<br />
pripravile največje organizacije in avtoritete<br />
na področju zdravstvene oskrbe<br />
transspolnih – Svetovna organizacija<br />
za transspolno medicino WPATH,<br />
Ameriška pediatrična akademija (AAP)<br />
in Združenje en<strong>do</strong>krinologov (ES).<br />
Cassova je izpostavila dvoje: da avtorji<br />
smernic niso neodvisni, in da se<br />
ena smernica brez znanstvenih <strong>do</strong>kazov<br />
utemeljuje na podlagi druge smernice,<br />
ki je prav tako neutemeljena itn.<br />
Nazadnje je poročilo izpostavilo<br />
tudi slepo sprejemanje teorije spolne<br />
identitete. Oče teorije, Kohlberg, je<br />
leta 1966 pisal, da je spolna identiteta<br />
konstantna od petega ali šestega leta,<br />
kar ne sovpada s trenutnimi trendi<br />
vse kasnejše transspolnosti ter pojava<br />
detranzicije, ko si posameznik glede<br />
spreminjanja spola premisli.<br />
ODRASLI BOLNIKI<br />
Glede na priporočila dr. Cassove lahko<br />
pričakujemo, da se bo medicina preusmerila<br />
v psihoterapevtske pristope ne<br />
le za mla<strong>do</strong>letne, temveč tudi za mlajše<br />
od 25 let, ugotavljajo v SEGM (Society<br />
for Evidence-Based Gender Medicine,<br />
Družba za z <strong>do</strong>kazi podprto medicino<br />
spola). Še več, NHS se je odločila za izvedbo<br />
preiskave storitev in bolnišnic za<br />
odrasle s spolno disforijo.<br />
FILOZOFINJA OSTRO<br />
Britanska filozofinja Kathleen Stock,<br />
ki so jo aktivisti v preteklosti poskušali<br />
utišati, je v kolumni za UnHerd zapisala,<br />
da je poročilo resda razkrilo »očitno<br />
šušmarstvo« obstoječih praks, vendar<br />
si po njeni oceni pediatrinja ni upala iti<br />
<strong>do</strong>volj daleč in je ostala na ravni uradnega<br />
in evfemističnega opozarjanja<br />
na pomanjkanje <strong>do</strong>kazov ter zatrjevanja,<br />
da ne želi nasprotovati LGBT skupnosti.<br />
Stockova meni, da je namesto<br />
takega pristopa potrebno »deprogramiranje«<br />
pripadnikov kulta.<br />
<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
36<br />
SVET<br />
MILAN<br />
GREGORIČ<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
Izrael, Gaza, GENOCID<br />
V slovenskih levičarskih krogih zasledimo pogoste obsodbe Izraela zaradi <strong>do</strong>mnevnih<br />
zločinov v Gazi. Tudi naš tržaški rojak Marij Čuk se je v nagovoru v Strunjanu 22. marca,<br />
v spomin na krut predvojni fašistični poboj otrok in z obsojanjem vsakršnega nasilja včeraj<br />
in danes, <strong>do</strong>taknil te teme.<br />
Dejal je: »Kar se <strong>do</strong>gaja v Gazi, je<br />
popoln genocid.« In se vprašal:<br />
»Ali je to branjenje neodvisnosti?<br />
Branjenje zemlje, ki<br />
je bila iztrgana drugim?«<br />
PALESTINA<br />
IZRAEL<br />
PRVI EKSODUSI<br />
V zvezi z izjavo, da so Judje »iztrgali<br />
Palestino drugim ljudem«, bi navedel<br />
nekaj podatkov. To, da so npr. bile v Palestini<br />
že v 11. stoletju pr. n. št. ustanovljene<br />
ju<strong>do</strong>vske kraljevine, ki so s prekinitvami<br />
vladale tisoč let. Da so Judje<br />
(Izraelci) <strong>do</strong>živeli svoje prve eksoduse<br />
že v prvem stoletju pr. n. št., ko so se nekajkrat<br />
neuspešno vojaško uprli Rimljanom<br />
in so jih slednji množično razselili<br />
po rimskem imperiju.<br />
Sledil bi naj pogrom nad Judi pod bizantinskim<br />
cesarjem Heraklejem med<br />
letoma 628 in 629. V sedmem stoletju,<br />
po Mohame<strong>do</strong>vi smrti, pa so ob osvajanju<br />
Sre<strong>do</strong>zemlja Palestino zasedli<br />
Arabci ter prek prisilne islamizacije in<br />
diskriminacije nevernikov povzročili<br />
nov eksodus Izraelcev, kar bi se naj delno<br />
ponovilo tudi, ko je Palestina postala<br />
del islamiziranega Otomanskega (turškega)<br />
cesarstva (1518). Tudi med križarskimi<br />
vojnami bi naj bilo ubitih več<br />
kot 3 milijone Ju<strong>do</strong>v. Pogromi nad Judi<br />
so se začeli tudi v Evropi, kot npr. množična<br />
izgona iz Španije (1492) in kasneje<br />
iz Vzhodne Evrope (1881), ki sta povzročila<br />
množično vračanje Ju<strong>do</strong>v v Palestino.<br />
Tudi pod vplivom novonastalega sionističnega<br />
gibanja, ki si je prizadevalo<br />
za ustanovitev ju<strong>do</strong>vske države.<br />
Omejitve naseljevanja Ju<strong>do</strong>v v Evropi<br />
in ekonomska kriza so v ob<strong>do</strong>bju<br />
1919–1923 in 1924–1929 sprožile nov povratek<br />
okrog 100.000 Ju<strong>do</strong>v v Palestino.<br />
Zaradi naraščajočega odpora Arabcev,<br />
zlasti Palestincev, <strong>do</strong> vračanja Ju<strong>do</strong>v<br />
v Palestino, so britanske oblasti, ki so<br />
imele mandat nad upravljanjem Palestine,<br />
začele omejevati nove priselitve.<br />
Vendar sta vzpon nacizma in holokavst,<br />
ko je izgubilo življenje 6 milijonov<br />
ali ena tretjina vseh Ju<strong>do</strong>v, sprožila nov<br />
velik val migracij v ob<strong>do</strong>bju 1929–1939<br />
in po vojni, ki je pripeljal v Palestino okrog<br />
250.000 Ju<strong>do</strong>v. Zaradi naraščajoče<br />
sovražnosti Arabcev <strong>do</strong> Ju<strong>do</strong>v so se slednji<br />
začeli preseljevati v Palestino tudi<br />
iz sosednjih arabskih držav. Znotraj<br />
sionističnega gibanja pa so se pojavile<br />
oborožene milice, ki so se spopadale z<br />
Arabci in tudi z britanskimi oblastmi,<br />
ki so omejevale priseljevanje.<br />
OZN je, da bi pomagala umiriti<br />
razvnete strasti med arabskimi in ju<strong>do</strong>vskimi<br />
prebivalci Palestine, 20. novembra<br />
1947 sprejela ločitveni načrt<br />
Zgo<strong>do</strong>vina meje med Izraelci in Palestinci.<br />
Na prvem zemljevidu je etnična meja, na<br />
naslednjih pa politična.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Komentar<br />
SVET 37<br />
in ozemlje Palestine razdelila na dve<br />
državi, ju<strong>do</strong>vsko in arabsko, v razmerju<br />
56 in 44 odstotkov v korist Ju<strong>do</strong>v, z Jeruzalemom<br />
kot nevtralnim območjem pod<br />
mednarodnim nadzorom. Judje so to<br />
sprejeli, Arabci pa odločno zavrnili. 14.<br />
maja 1948 je Izrael razglasil neodvisnost,<br />
ki je nobena arabska država ni priznala.<br />
Britanske sile pa so ob tem zapustile Palestino.<br />
Upoštevaje navedena dejstva bo<br />
težko braniti trditev, da bi naj Izrael Palestino<br />
»iztrgal drugim ljudem«.<br />
Že ob razdelitvi Palestine<br />
s strani OZN na ju<strong>do</strong>vsko<br />
in arabsko državo (1947) so<br />
Arabci v Palestini izzvali<br />
državljansko vojno, ki so jo<br />
Judje zatrli.<br />
30. junij 2023, Gaza: brigada Al Kasam,<br />
vojaško krilo Hamasa, je organizirala<br />
predstavitev.<br />
RAZDELITEV PALESTINE<br />
Že ob razdelitvi Palestine s strani OZN<br />
na ju<strong>do</strong>vsko in arabsko državo (1947) so<br />
Arabci v Palestini izzvali državljansko<br />
vojno, ki so jo Judje zatrli. Med vojno in<br />
po njej se je iz Palestine izselilo okrog<br />
250.000 Arabcev. Prvi dan po razglasitvi<br />
neodvisnosti, to je 25. maja 1948, so<br />
Egipt, Jordanija, Sirija, Libanon in Irak<br />
neizzvano napadli Izrael in bili poraženi,<br />
čemur je sledil nov tragičen eksodus<br />
okrog 711.000 Arabcev iz Palestine, ki<br />
greni medsebojne odnose še danes.<br />
Sledila je šestdnevna vojna z Egiptom,<br />
Sirijo in Jordanijo (1967), ki jih je<br />
Izrael tudi porazil. Palestinska osvobodilna<br />
fronta (PLO) je nadaljevala s krvavimi<br />
terorističnimi akcijami: ugrabitev<br />
in uboj izraelskih športnikov na olimpijadi<br />
v Münchnu leta 1972, dve intifadi v<br />
Izraelu, to je splošni upor Arabcev, ki jih<br />
je Izrael zatrl, ter krajša vojna z Egiptom<br />
(1969–1970).<br />
Po poskusih uničenja vojaških oporišč<br />
PLO in Hesbolaha na libanonskem<br />
ozemlju, od koder sta neprestano obstreljevala<br />
obmejna področja Izraela, se<br />
je Izrael dvakrat zapletel tudi v vojno z<br />
Libanonom. V navedenih spopadih je<br />
Izrael zasedel Sinajski polotok, ki ga je<br />
kasneje s sporazumom vrnil Egiptu, pa<br />
Gazo in Zahodni breg, ki si ju je priključil,<br />
a mu tega mednarodna skupnost<br />
ni priznala, in na koncu še Golansko<br />
planoto, ki je še danes predmet spora.<br />
Končno pa sta Izrael in PLO leta<br />
1992 v Oslu podpisala mirovni sporazum,<br />
s katerim se je Izrael umaknil iz<br />
Gaze in Zahodnega brega, PLO pa je<br />
priznala državo Izrael. Sledil je podpis<br />
sporazuma z Jordanijo in predlog Izraela<br />
o ustanovitvi neodvisne palestinske<br />
države (1999), ki so ga Arabci odločno<br />
zavrnili. Ta čas sta se razrastli skrajni<br />
organizaciji Hesbolah v Libanonu in<br />
Hamas v Gazi, ki sta s podporo Irana<br />
neprestano obstreljevali Izrael.<br />
Hamas je šel še dlje in 7. 10. 2023<br />
zverinsko napadel Izrael ter izzval silovito<br />
izraelsko vojaško reakcijo, ki pretresa<br />
svet še danes. Iz povedanega bi<br />
težko očitali Izraelu, da izvaja genocid,<br />
ali da je on tisti, ki ogroža mir na Bližnjem<br />
vzhodu.<br />
TRAGEDIJA V GAZI IN GENOCID<br />
Pogostim <strong>do</strong>padljivim očitkom o izraelskem<br />
genocidu v Gazi se je pridružil<br />
tudi Marij Čuk v svojem nagovoru v<br />
Strunjanu, rekoč, »da je to, kar se <strong>do</strong>gaja<br />
v Gazi, popoln genocid«. Nihče ni<br />
npr. pri tem omenjal sicer povsem slučajnih,<br />
bežnih in sramežljivih podatkov<br />
medijev, da je med žrtvami izraelskega<br />
v<strong>do</strong>ra v Gazo tudi več tisoč pripadnikov<br />
Hamasa (od 5.000 <strong>do</strong> 8.000).<br />
V tedniku <strong>Domovina</strong> (23. 11. 2023) pa<br />
nas je pravnik in zgo<strong>do</strong>vinar Eric Ruben<br />
opozoril na prisotnost živega ščita, ki ga<br />
prebivalci Gaze predstavljajo za Hamasove<br />
teroriste, ki je lahko prostovoljen ali<br />
prisilen. Če »civilisti predstavljajo prostovoljen<br />
živi ščit«, pravi Ruben, »postanejo<br />
za nasprotnika legitimna tarča«.<br />
Avtor meni, da gre v primeru Gaze verjetno<br />
za »kombinacijo obojega«. Pri čemer<br />
pa naj bi Izraelci pri svojih akcijah izhajali<br />
s stališča, da živi ščit »ni prostovoljna<br />
tvorba, zato bi se naj izogibali indiskriminatorni<br />
uporabi sile«.<br />
Poleg tega v Gazi ni mogoče ločiti<br />
civilistov od militantov, saj hamasovci<br />
večinoma ne nosijo uniform. Ruben še<br />
pravi, da o izvedbi izraelskih akcij ne<br />
odločajo samo poveljniki, ampak tudi<br />
pravniki, ki predhodno obravnavajo<br />
vsak večji načrtovani napad posebej in<br />
ugotavljajo njegovo skladnost z mednarodnim<br />
pravom, ker se želijo ogniti<br />
pravdanju na mednarodnih sodiščih.<br />
Doslej še nisem zasledil, da bi katerokoli<br />
mednarodno sodišče, kljub obstoječim<br />
predlogom, obsodilo Izrael za<br />
genocid. In, končno, žrtve v Gazi šteje<br />
Hamas, ki ima v rokah vso oblast, saj je<br />
prepovedal vse stranke, vključno s palestinskim<br />
Fatahom. Tako ima monopol<br />
pri obveščanju javnosti. Še več, ob zverinskem<br />
napadu na Izrael se je Hamas<br />
<strong>do</strong>bro zavedal in morda tudi kar načrtovano<br />
in zavestno izzval Izraelovo<br />
silovito reakcijo v pričakovanju, da bo<br />
obrnila javno mnenje proti Izraelu. Kajti<br />
za Gazo, za eno od najbolj gosto naseljenih<br />
območij na svetu, bi hud izraelski<br />
povračilni udarec pomenil neizogibne<br />
in številne civilne žrtve, kar se je tudi<br />
zgodilo, saj živi na ozemlju (363 km²),<br />
primerljivim s kako večjo slovensko občino,<br />
prek 2 milijona ljudi.<br />
Ni zanemarljiva niti informacija, da<br />
sta se soustanovitelju Hamasa, šejku<br />
Hasanu Jusufu, zaradi njegove teroristične<br />
naravnanosti uprla oba sinova<br />
ter mu je starejši sporočal iz ZDA, kamor<br />
se je, ogrožen, zatekel, »da so ob zadnjem<br />
napadu na Izrael z izbrisom celih<br />
skupnosti, z igranjem z jedrsko silo in<br />
najmočnejšo državo v regiji, z državo z<br />
veliko travmo iz preteklosti ter s spominom<br />
na holokavst … Palestincem odprli<br />
vrata pekla«. In so jih res odprli. <br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
38<br />
AKTUALNO INTERVJU<br />
Skavtstvo je velika družina, skavti smo<br />
bratje in sestre.<br />
NEJC KURBUS, NAČELNIK SKAVTOV:<br />
»Smo ponosni državljani in<br />
ponosni Slovenci«<br />
O skavtstvu v Sloveniji govorimo že od leta 1922. – Ustanovil ga je Robert Baden Powell, ki je bil so<strong>do</strong>bnik<br />
Marie Montessori in Janeza Boska. – Trenutno se zelo resno ukvarjamo z duševnim zdravjem in z odvisnostmi,<br />
predvsem digitalnimi. – Naša vzgoja je zelo zapletena, razvojna psihologija je prilagojena vsaki starostni<br />
skupini. – Verjamem, da smo organizacija, ki vzgaja ljudi, da bo<strong>do</strong> hodili okoli z odprtimi očmi in ušesi.<br />
TINO MAMIĆ<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
INTERVJU<br />
39<br />
Pogovor nastaja v gnezdu skavtizma,<br />
na Brezovici, kjer se je še<br />
pred zlomom komunizma začelo<br />
skavtstvo. Najprej smo se <strong>do</strong>govarjali,<br />
da bosta gosta načelnik<br />
in načelnica skavstva. Zakaj ta<br />
dvojnost kot pri Adamu in Evi?<br />
Slovenski skavti smo se že na začetku<br />
skavtstva, ki je svetovno gibanje, in ko<br />
so smo skavte ustanovili tukaj, na Brezovici,<br />
odločili za sovzgojo. V skavtstvu<br />
fantje in dekleta niso povsod skupaj.<br />
Naša načelnica Tjaša Sušin danes ni<br />
mogla priti, ampak je v mislih z nami.<br />
Zakaj pa dvojno vodstvo?<br />
Že v osnovi rečemo, da je skavtstvo<br />
velika družina, da smo skavti bratje<br />
in sestre. Sklepam, da so se tisti pred<br />
nami ravno zaradi tega odločili, da bo<br />
sovzgoja nekaj, kar nas bo bogatilo, ne<br />
opeharilo. Danes, ko gledam nazaj na to<br />
odločitev, vidim, da so bili vizionarski.<br />
Danes se skavtstvo premika v to smer.<br />
Kot vzgojna organizacija se zavedamo,<br />
da moramo vzgajati v različnosti. Naša<br />
različnost je, da vzgajamo fante in dekleta<br />
in da se naučimo živeti eden z drugim,<br />
da to nista ločeni strukturi. Skavti<br />
so vzgojna organizacija, ki dela z vsemi<br />
mladimi, ki jih ima možnost <strong>do</strong>seči.<br />
Skavtstvo je sicer v Sloveniji<br />
precej starejši?<br />
O skavtstvu v Sloveniji govorimo že od<br />
leta 1922. Več kot sto let nazaj, leta 1908,<br />
je ustanovitelj skavtstva Robert Baden<br />
Powell (BP) v času industrijske revolucije<br />
pobiral otroke z ulice in jih oblekel<br />
v uniforme, da se revni in bogati niso<br />
razlikovali. Šli so na otok Brownsea pri<br />
Lon<strong>do</strong>nu in tam naredili prvi tabor. BP<br />
je bil general, izkusil je vrednost tega,<br />
da lahko zaupaš nekomu. Po<strong>do</strong>bno je<br />
pri otrocih, če jim daš neko nalogo in<br />
jim zares verjameš, da bo<strong>do</strong> to nalogo<br />
opravili. To je bila takrat zanimiva, moderna<br />
miselnost. Skavtstvo je ustanovil<br />
kot so<strong>do</strong>bnik Marie Montessori in Janeza<br />
Boska. Naj bi si celo <strong>do</strong>pisovali – ne<br />
vem, če to drži, tako se govori. Potem pa<br />
so skavte v prejšnjem režimu, ki ni <strong>do</strong>puščal<br />
mladim, da so svobodni in razmišljajo<br />
po svoje, prepovedali. Seveda<br />
je to bilo tudi zaradi katoliške komponente,<br />
ki je bila zelo močno usidrana v<br />
skavtstvo že od začetka. Skavtstva ne<br />
bi bilo brez vere, brez religije. 31. marca<br />
leta 1990 je skavtstvo nastalo kot društvo,<br />
ko še ni bilo neodvisne Republike<br />
Slovenije. In še smo tu ...<br />
Spomnim se 80. let, ko smo se na<br />
duhovnih vajah pogovarjali o<br />
prepovedanih skavtih. Fantje in<br />
punce z Brezovice so govorili, da<br />
so začeli hoditi k skavtom v Trst<br />
in ustanovili nekakšne ilegalne<br />
skavte. Predlagal sem, da jih<br />
ustanovimo tudi na Vipavskem, v<br />
Šturjah, a se niso strinjali zaradi<br />
policije. Treba je bilo začeti počasi.<br />
Skavtstvo torej niti ni izumrlo, saj<br />
se je v zamejstvu ohranilo?<br />
To je <strong>do</strong>bro vprašanje, ampak mislim,<br />
da se je skavtsvo v Sloveniji takrat<br />
transformiralo skozi nekakšno »goz<strong>do</strong>vništvo«<br />
in taborništvo. Umaknilo<br />
se je v zamejstvo, kjer pa je živelo. Ko so<br />
pri nas ustanavljali skavtstvo, so veliko<br />
podpore <strong>do</strong>bili ravno pri italijanskem<br />
skavtstvu, pa ne toliko v zamejskem kot<br />
pri krovni organizaciji, ki je takrat prišla<br />
k nam. Povezavo med državami se trudimo<br />
zelo podpirati, a izberemo tisto,<br />
kar je pristno v lokalnem okolju. Prišli<br />
so iz Italije in nas naučili narediti naše,<br />
slovensko skavtstvo. Takrat so hodili<br />
na usposabljanje v Italijo za vzgojitelje,<br />
menedžerje lokalnih enot, duhovniki pa<br />
za duhovne asistente. V Italiji je celo posajena<br />
lipa v znamenje tega, da bo naša<br />
organizacija zrasla in rasla. Danes nas je<br />
približno 5700 ali 5800. Takrat so ustanovitelji<br />
so<strong>do</strong>bnih slovenskih skavtov<br />
naredili veliko delo, na katerem delamo<br />
zdaj, da raste naprej.<br />
Ko je vojaški častnik leta 1908<br />
ustanovil skavte, so bili otroci na<br />
cesti. Danes so otroci na spletu,<br />
kar je še veliko širša cesta. Ali<br />
danes skavte še bolj potrebujemo<br />
kot nekoč?<br />
Tako mislim tudi jaz, zato pa sem prevzel<br />
to služenje družbi. To je pomembna<br />
komponenta skavtstva. Kot organizacija<br />
imamo zelo izdelan jezik: govorimo o<br />
vodih, četah, služenju ... Ljudje to včasih<br />
težko razumejo. Skavti smo v svoji<br />
biti demokratično zgrajeno društvo ali<br />
Skavte so v prejšnjem režimu<br />
prepovedali – seveda tudi<br />
zaradi katoliške komponente,<br />
ki je bila zelo močno usidrana<br />
v skavtstvo že od začetka.<br />
»Pri skavtih sem že od otroštva, približno<br />
od osmega leta starosti. Nato<br />
sem bil vedno bolj vpet tudi na državni<br />
ravni, postavljali so mi vedno večje izzive<br />
in pred menoj je bilo vse več odgovornosti.<br />
Zadnja tri leta sem načelnik.<br />
Aktivni smo v 70 krajih po Sloveniji,<br />
skupaj nas je okoli 6000. Sem mentor<br />
mladim, večino reči postorimo skupinsko.<br />
To se mi zdi ključnega pomena, to<br />
sem si tudi zadal kot cilj, da pomagam<br />
drugim <strong>do</strong>seči in postoriti čim več,«<br />
razlaga Nejc Kurbus, ki je za svoj angažma<br />
v Združenju katoliških skavtov<br />
in skavtinj prejel naziv »naj mladinski<br />
voditelj« v okviru natečaja Prostovoljec<br />
leta 2022.<br />
združenje. V svetovni organizaciji skavtov<br />
je okoli 50 milijonov ljudi. Tudi slovenski<br />
skavti, čeprav nas je le peščica,<br />
pomembno prispevamo k mednarodnemu<br />
skavtstvu. Smo vedno aktualni ravno<br />
zato, ker želimo vzgajati. Ustanovitelj<br />
je pobral otroke z ulice in tudi mi jih danes<br />
na neki način pobiramo … Starši rečejo:<br />
»Bom dal otroka k skavtom, ker so<br />
na prostem vsaj tistih nekaj ur.« Trenutno<br />
se zelo resno ukvarjamo z duševnim<br />
zdravjem in z odvisnostmi, predvsem<br />
digitalnimi. Upamo, da bo čez 50 let<br />
skavtstvo zelo drugačno, da ne bo pobiralo,<br />
lovilo ljudi, ampak bo ostalo enako,<br />
da jih bo vodilo v naravo in v razumevanje<br />
samega sebe s ciljem, da bo<strong>do</strong> mladi<br />
odrasli v pristne, samostojne, odgovorne<br />
in zdrave ljudi, kristjane in državljane.<br />
Kako vam uspe navdušiti otroke?<br />
Moji štirje so pri skavtih in peti<br />
komaj čaka, da bo <strong>do</strong>volj velik. Za<br />
nobeno drugo aktivnost jih tako ne<br />
navdušimo. Drugam jih starši bolj<br />
porivamo, k skavtom jih ni treba<br />
porivati. V čem je formula?<br />
Ne vem. Ključ je v prostovoljstvu. Voditelji<br />
vzgajajo z zgle<strong>do</strong>m starejšega brata<br />
ali sestre. Naša vzgoja je zelo zapletena,<br />
definirana v ozadju in tudi razvojna<br />
psihologija je prilagojena vsaki starostni<br />
skupini. Če ugotovimo, da metoda<br />
ne deluje več, jo spremenimo oz. ponovno<br />
sestavimo skupino. V osnovi pa<br />
mladi delajo za mlade, delajo s srcem in<br />
so pristni, ko to delajo. Če imaš <strong>do</strong>ber<br />
zgled, zrasteš v <strong>do</strong>brega človeka. Mislim,<br />
da je naša največja prednost to, da<br />
te nek<strong>do</strong> uči in pri tem sodeluješ. Mladi<br />
resnično verjamejo v to, kar delajo, ker<br />
vidijo sami pri sebi, da deluje.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
40<br />
INTERVJU<br />
Rekli ste, da prostovoljci delajo<br />
zastonj. Po drugi strani imate<br />
ogromno izobraževanj, tečajev na<br />
zelo visoki ravni, mogoče<br />
že fakultetni?<br />
Ne vem, če si upamo primerjati se s fakultetami.<br />
Tudi ne bi rekel, da mladi<br />
delajo zastonj. Delajo za drugačno plačilo.<br />
Ne za finančno, a verjamemo, da<br />
skavti spreminjamo svet. Imamo zelo<br />
močno strukturo usposabljanj, vsako<br />
leto usposobimo 300–400 prostovoljcev.<br />
Usposabljamo jih na več področjih.<br />
Naša usposabljanja se začnejo, ko<br />
so otroci 14-letniki, usposobijo se za<br />
vodnike. Znotraj čete <strong>do</strong>ločimo starostno<br />
skupino od 11 <strong>do</strong> 15 let. 14-letniki<br />
prevzamejo vlogo vodnika in so vodniki<br />
voda petih skavtov, zato da je struktura<br />
bolj razpršena. Z vodenjem voda si nabirajo<br />
izkušnje. Voditelji s skavtom delajo<br />
že od malega in ga osebno spremljajo.<br />
Imamo skavtsko vzgojo, šolo življenja<br />
v naravi, veščine, malo šolo življenja v<br />
džungli. Volčiči »živijo v džungli«, to je<br />
ambient zgodbe. To je tudi razlog, zakaj<br />
potem radi pridejo k skavtom. Najmlajši<br />
bobri in volčiči so ujeti v neko zgodbo<br />
in se vzgajajo preko igre. Pri usposabljanju<br />
o skavtski vzgoji se naučiš vseh<br />
temeljev: kaj pomeni skavtska vzgoja,<br />
kaj so elementi, kaj je vsebina vzgajanja,<br />
katere so metode dela. Izvajamo<br />
usposabljanje za menedžerja lokalnih<br />
enot, za vodje, trenerje ... Imamo še veliko<br />
modularnih usposabljanj, npr. za<br />
finance. Vse to, kar sem naštel, je tudi<br />
mednarodno akreditirano pri skavtski<br />
Aktivno državljanstvo razumemo predvsem v<br />
tem, da ne smeš biti pasiven, ampak moraš dati<br />
nekaj od sebe.<br />
Kot nepolitična organizacija<br />
smo zelo politični v tem, da<br />
skrbimo za svojo malo polis<br />
in da iz naših vrst pridejo<br />
bo<strong>do</strong>či ravnatelji, profesorji,<br />
politiki ...<br />
organizaciji. Skavtski trener je priznan<br />
povsod v mladinskem sektorju, kot trener<br />
si enakovreden sogovornik.<br />
Poleg samega skavtstva ste omenili<br />
še vzgojo za aktivne državljane.<br />
Zakaj?<br />
Ker pasivnost nikamor ne vodi. Vedno<br />
smo imeli zelo definiran koncept »fantov<br />
in deklet odhoda«, ko se vzgojna pot<br />
konča, najkasneje pa pri 21 letih. Marsik<strong>do</strong><br />
že prej zapusti skavtstvo – upamo,<br />
da v poklicanost, v službo, družino, duhovništvo.<br />
Obstaja pa tudi pot služenja<br />
znotraj skavtov. Če želimo ljudi, ki bo<strong>do</strong><br />
ta svet spreminjali ali vzgajali še naprej,<br />
ne rabimo samo ministrov in ministric,<br />
ki so že bili skavti. Lahko smo ponosni<br />
nanje, ampak potrebujemo tudi prostovoljce.<br />
Kot nepolitična organizacija, ki<br />
se ukvarja s »svojim«, smo zelo politični<br />
v tem, da skrbimo za svojo malo polis in<br />
da iz naših vrst pridejo bo<strong>do</strong>či ravnatelji,<br />
profesorji, politiki ... Najprej pa moramo<br />
poskrbeti za to, da imamo vzgojene<br />
otroke. Aktivno državljanstvo je zelo<br />
širok pojem, ki ga razumemo predvsem<br />
v tem, da ne smeš biti pasiven, ampak<br />
moraš dati nekaj od sebe, da čutiš za<strong>do</strong>voljstvo,<br />
ne samo užitka.<br />
Če izvzamemo zastave, ki so na<br />
športnih <strong>do</strong>godkih in pred državnimi<br />
stavbami, si upam reči, da<br />
imate skavti več zastav kot vsa<br />
Slovenija skupaj. Zakaj vam je<br />
slovenstvo tako pomembno?<br />
Slovenstvo je naša identiteta. Nas, ljudi,<br />
ki na tem območju živimo. Tudi zato, ker<br />
si je Baden Powell zamislil skavtstvo, ki<br />
temelji na krajevni kulturi, zgo<strong>do</strong>vini<br />
in veri. Tako imamo lahko skavtstvo,<br />
ki je muslimansko. Pri nas je katoliško,<br />
saj smo v Sloveniji in smo ponosni državljani<br />
in ponosni, da smo Slovenci. Pri<br />
nas, v modernem svetu, živimo tako, da<br />
ni več prav, če se za neke stvari odločiš.<br />
Nisi najbolj »kul«, velikokrat je narobe,<br />
če se odločiš, da si ponosen Slovenec.<br />
Vse skupaj postaja smešno. Ko pa gremo<br />
na mednarodne <strong>do</strong>godke, na katerih<br />
skavti skupaj odločamo o tem, kakšna<br />
bo naša prihodnost, ali ko otroci živijo<br />
skupaj na mednarodnem taboru, tak-<br />
Nejc Kurbus (30) vedno z veseljem zaigra na<br />
svojo kitaro in zapoje. Glasbenica je tudi njegova<br />
mama, Slavica Kurbus, tako da je imel za<br />
glasbeni razvoj zelo <strong>do</strong>bre temelje in podporo.<br />
Tudi v zasedbi Mesto na gori, ki je letos nastopila<br />
v družbi Martina Goloba, igra kitaro in poje.<br />
Prav tako smo ga lahko slišali na lokalni radijski<br />
postaji Radio Slovenske gorice, kjer že vrsto let<br />
dela tudi njegov oče Maks Kurbus. Pri tem delu<br />
sinu pride prav opravljen študij na Inštitutu in<br />
akademiji za multimedije. Nedavno je nastopil<br />
svoj drugi mandat kot načelnik skavtov.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
INTERVJU<br />
41<br />
rat pa ugotovimo, da je lepo, da smo mi<br />
Slovenci, drugi Italijani, tretji Avstrijci<br />
ali Tajvanci. Nič ni narobe, če povemo,<br />
da smo ponosni Slovenci. Prav je, da povemo,<br />
k<strong>do</strong> smo, da delimo z drugimi in<br />
se učimo drug od drugega. Zato se tudi<br />
učimo o zgo<strong>do</strong>vini Slovenije.<br />
Pri skavtih je zanimivo še nekaj:<br />
eno je vzgoja in vzgoja za zeleno<br />
naravo oz. za ekološko osveščenost,<br />
čist planet, hkrati pa imate<br />
zelo visoko postavljeno vrednoto<br />
dela. Ko si skavt, tudi delaš – otroku<br />
daješ neke naloge, neko delo.<br />
Lenarjenje je skorajda prepovedano<br />
pri vas.<br />
Ne vem, če je prepovedano. Zadnja<br />
leta delamo na zdravju. Vzgoja za<br />
zdravje je zelo pomembna. Vemo, da<br />
je <strong>do</strong>bro, da človek kdaj tudi malo polenari,<br />
počiva, <strong>do</strong>bro spi. To nam je<br />
znano, ni nam <strong>do</strong> tega, da bi vzgajali<br />
v nekakšen deloholizem. Je pa to povezano<br />
z našo shemo vzgoje, v kateri<br />
imamo vsebino vzgajanja. Okoljska<br />
vzgoja je ena izmed vsebin poleg katoliške<br />
duhovnosti, temeljev skavtstva<br />
itd. Metode vzgoje so učenje z delom,<br />
dejaven odnos med starejšimi in mlajšimi<br />
ter simbolna govorica. Če želimo<br />
vzgajati z zgle<strong>do</strong>m in želimo, da nek<strong>do</strong><br />
nekaj zna, moramo delati skupaj<br />
z njim. Zato nas povezujejo s tem, da<br />
Nič ni narobe, če povemo,<br />
da smo ponosni Slovenci.<br />
nismo pasivni in leni, temveč aktivni<br />
in delavni.<br />
Ko govorite o odgovornosti svojih<br />
skavtov ... Pred meseci ste prišli<br />
pred TV-kamere in prvi povedali<br />
Sloveniji, da obstaja sum, da se je<br />
nek<strong>do</strong> spolno spravil na vaše člane.<br />
To ste naredili z velikim čutom<br />
odgovornosti, ker ste zelo hitro<br />
nastopili. Kako se je to zgodilo?<br />
Zakaj ste tako hitro stopili pred<br />
kamere in niste počakali, da se<br />
preiskava konča?<br />
Ker je to prav. Če govorimo, da imamo<br />
ničelno tolerance <strong>do</strong> nečesa, je treba to<br />
tudi pokazati. Ko je bil zaznan sum, je<br />
bilo zaradi varnosti mladih, ki bi bili<br />
lahko potencialno prizadeti, treba reagirati.<br />
Mislim, da smo reagirali prav.<br />
Osebo, ki je osumljena, smo umaknili<br />
iz vzgoje, odločanje o zadevi pa predali<br />
naprej organom pregona. Verjamemo,<br />
da je naše okolje varno, zato tudi delamo<br />
in se izobražujemo. Trudimo se, da<br />
naše vrednote živimo vsak dan. Zato<br />
smo hitro reagirali in še naprej izvajamo<br />
usposabljanja in srečanja.<br />
Kako ste se takrat počutili? To je<br />
bil najbrž velik šok za vodstvo, ko<br />
ste slišali za to?<br />
Ja, bil je velik šok. Zase pravimo, da<br />
smo velika skavtska družina. Vemo,<br />
da se največ slabih stvari zgodi ravno<br />
v družini. Na srečo se pri nas ne zgodi<br />
veliko slabih stvari. Večinoma se zgodi,<br />
da se k<strong>do</strong> ureže, to je že mejni primer,<br />
zelo redke so kakšne resne poškodbe.<br />
Veseli smo, da smo v večini primerov<br />
lahko ponosni, da vzgajamo za to, da so<br />
otroci zunaj, da so skupaj. V tem mandatu,<br />
ko se zaključuje eno ob<strong>do</strong>bje vodstva<br />
skavtstva, je bilo kar veliko nekih<br />
izzivov: vojna v Ukrajini, covid-19, ki je<br />
zelo hromil skavtstvo po svetu in smo<br />
ena redkih organizacij, ki je ohranjala<br />
rast, poplave, pred tem so bila neurja,<br />
ko nam je uničevalo opremo ... Tako da<br />
so tudi napeti in žalostni trenutki.<br />
Takrat se je kot zelo <strong>do</strong>bra izkazala<br />
tudi vaša hierarhija, vojaška<br />
realizacija, ker niste odreagirali<br />
tako, da bi izločili problem in rekli,<br />
to je problem in ga moramo rešiti,<br />
ampak so se tega problema zavedali<br />
vsi. Vsi, <strong>do</strong> zadnjega skavta,<br />
so to izvedeli in vse vodje enot, <strong>do</strong><br />
zadnjega vodnika, so morali nekaj<br />
narediti na tem področju in<br />
se izobraziti.<br />
Izobražujemo že tako ali tako. Imamo<br />
naš program Nisi sam – to je program,<br />
s pomočjo katerega lahko skavti ali prostovoljci<br />
povejo, ko čutijo, da nekaj ni v<br />
redu, da ne zmorejo sami, da potrebujejo<br />
pomoč. Mi si skavte predstavljamo<br />
kot take, ki lahko dva tedna preživijo<br />
sami v kočevskem gozdu, a so tudi<br />
trenutki, ko tudi blizu svojih <strong>do</strong>mačih<br />
težko živiš. Trudimo se biti tu za vse.<br />
Trudimo se, da bi delovali subsidiarno<br />
– tisti, ki lahko nekaj naredi, naredi,<br />
tega se učimo že od majhnega. Vedno,<br />
ko je neka kriza ali težja situacija, pa se<br />
seveda strnejo vrste in se postrojimo,<br />
verjetno smo zaradi tega sposobni tudi<br />
vnaprej <strong>do</strong>bro reagirati in biti hkrati sogovornik<br />
tudi na področju civilne zaščite.<br />
Takoj ko zmanjka struktur zaposlenih<br />
in seveda prostovoljnih gasilcev,<br />
ki delajo izjemno delo, smo tukaj mi.<br />
Ko so bile poplave, žle<strong>do</strong>lom, begunska<br />
kriza, smo bili zraven. Verjetno je to del<br />
sistema oz. strukture, ki je ostal.<br />
Kako vidite skavtstvo v prihodnosti?<br />
Če poslušamo zahodne<br />
diplomate ali voditelje iz NATA, ki<br />
opozarjajo, da bo v Evropi nastopila<br />
nova vojna, da bo napadla Rusija,<br />
po drugi strani imamo neke<br />
razvajenčke, ki držijo v rokah<br />
samo »joystick« za igrico in niso<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
42<br />
INTERVJU<br />
Skavti se trudimo zagovarjati<br />
decentralizacijo in tudi<br />
delamo na tem.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
Robert Baden Powell si<br />
je zamislil skavtstvo, ki<br />
temelji na krajevni kulturi,<br />
zgo<strong>do</strong>vini in veri. Lahko<br />
imamo tudi skavtstvo,<br />
ki je muslimansko.<br />
sposobni niti noža vzeti v roke,<br />
kaj šele neko orožje. So skavti<br />
na<strong>do</strong>mestek za služenje vojaškega<br />
roka, da vseeno nekaj delate na<br />
tem področju? Kako vidite vašo<br />
vlogo v prihodnosti?<br />
Mislim, da predvsem celostno vzgajamo<br />
mlade ljudi, da odrastejo v to, kar<br />
čutijo, da je prav in da družba potrebuje.<br />
Včasih imamo občutek, da je nekaj<br />
prav, ampak moramo slišati tudi svet<br />
okoli sebe in ga znati pogledati. Vem,<br />
da se naši otroci že od malega učijo<br />
gledati: najprej naravo, njene lepote in<br />
soskavte okoli sebe. Verjamem v to, da<br />
smo sposobni videti neko širšo družbeno<br />
sliko, zaznati občutek in znati<br />
tudi voditi … Naši skavti relativno<br />
hitro <strong>do</strong>bijo službo, ker so pripravljeni<br />
in uporabni. »Bodi pripravljen, vedno<br />
pripravljen,« je naš pozdrav. Baden -<br />
Powell, ki je ustanavljal skavte, je bil<br />
tudi poklicni vojak. Mislim, da je umrl<br />
zelo žalosten, ker ni videl skavtstva v<br />
vsej svoji veličini – takrat so se začeli<br />
tudi svetovni jamboreeji, potem pa so<br />
se začele svetovne vojne. Skavtstvo je<br />
začel z mislijo, da bo »peace making<br />
movement«, torej mirovniško gibanje.<br />
Tudi ko se je začela vojna v Ukrajini<br />
ali sedaj v Gazi, smo se vsi mednarodni<br />
načelniki <strong>do</strong>bili na Zoom srečanju<br />
naslednji večer. Pogovarjali smo se, kaj<br />
lahko skavti naredimo, da bo življenje<br />
ljudi, ki bežijo, lažje, da bo<strong>do</strong> naše države<br />
reagirale prav. Pri nas smo skavti<br />
zelo spoštovani v marsikaterem krogu,<br />
v marsikaterem pa nas <strong>do</strong>jemajo kot otroke,<br />
ki se nekaj igrajo. Takrat smo odprli<br />
nekaj tem tudi v svojem članstvu,<br />
organizirali nekaj okroglih miz, zbirali<br />
pomoč in s tem na neki način spremenili<br />
družine. Ko se <strong>do</strong>takneš enega<br />
člana družine, spremeniš družino, če<br />
spremeniš družino, mogoče spremeniš<br />
lokalno okolje. Še vedno so nekateri<br />
Ukrajinci pri kakih naših članih, vem,<br />
da pri marsikaterem duhovniku. Predvsem<br />
upam, da bo skavtstvo prihodnosti<br />
znalo odgovarjati na potrebo tistega<br />
časa. Ne vem, kaj bo takrat, a upam, da<br />
se bo<strong>do</strong> vedno znova vprašali, kašna je<br />
takrat potreba. Da bo<strong>do</strong> mladi še vedno<br />
ostali, saj so vedno ostali pripravljeni,<br />
niso ostali pasivni, bili so aktivni. Verjamem,<br />
da smo organizacija, ki vzgaja<br />
take ljudi, da bo<strong>do</strong> hodili okoli z odprtimi<br />
očmi in ušesi.<br />
Prihajate z vzhodnega dela naše<br />
države, iz Lenarta, ki je v Slovenskih<br />
goricah in na meji s Prlekijo.<br />
Prlekija slovi po slovenskih genih.<br />
Dr. Trstenjak, Anton Korošec in<br />
Kocbek so cvet slovenske mentalitete.<br />
To je bilo nekoč. Danes pa se<br />
zdi, da je vzhodna Slovenija zelo<br />
pasivna. Največja volilna abstinence<br />
je ravno na vzhodu. Število<br />
naročnikov katoliških medijev<br />
pada ravno na vzhodu. V Prekmurju<br />
imate samo eno podružnico.<br />
Kaj bi bilo treba narediti, da bi<br />
prebudili in spodbudili to izredno<br />
zdravo jedro slovenskega naroda?<br />
Najprej moram povedati, da mi je žal, da<br />
nisem Prlek – če je to povezano z viri inteligence,<br />
potem je škoda, da sem <strong>do</strong>ma<br />
tistih nekaj kilometrov stran. A sem<br />
ponosen na rodni kraj, imel sem lepo<br />
otroštvo in okolje. Ne poznam odgovora<br />
na to vprašanje. Vem pa, da nas to pri<br />
skavtih bremeni … Zelo se trudimo, da<br />
ne bi bili preveč centralizirana organizacija,<br />
da imajo naše lokalne enote neko<br />
težo in avtonomijo vzgajanja in dela. Ne<br />
vem, danes zjutraj sva oba prišla vsak s<br />
svojega konca dežele in ugotovila, kaj<br />
pomeni, da smo centralizirana država,<br />
ko stojiš v koloni na avtocesti. Če ljudje<br />
hodijo v službo v sosednjo državo, ker<br />
je tam neka perspektiva, ali na univerzo<br />
na drug konec države, pa ne zato,<br />
ker bi si želeli tja, ampak ker si morajo<br />
to izbrati, si predstavljam, da je težko<br />
pričakovati, da bo<strong>do</strong> strašno aktivni in<br />
angažirani v svojem okolju, če vlagajo<br />
energijo nekam drugam. S tem se nisem<br />
veliko ukvarjal. Zakaj nima Murska Sobota<br />
svoje univerze ali kakšne fakultete,<br />
če bi si želeli bolj decentralizirati državo?<br />
Po<strong>do</strong>bno je s severno Primorsko.<br />
Mi se kar trudimo zagovarjati decentralizacijo<br />
in tudi delamo na tem. Smešno<br />
sicer izpade, da o tem govorim jaz, skavt<br />
iz Ljubljane, čeprav sem Štajerec, skavtska<br />
hiša in pisarna sta v Ljubljani, tudi<br />
naša usposabljanja vodimo centralno,<br />
saj smo majhna organizacija. Verjamemo<br />
pa, da je treba decentralizirati. Ko je<br />
<strong>do</strong>volj ljudi, ki mislijo po<strong>do</strong>bno, skupaj,<br />
se rodi nekaj lepega. Upam, da nastane<br />
kakšna nova skavtska enota na severovzhodu<br />
dežele in še kje. Verjamem, da<br />
bo tako, in upam, da se rodi še kakšen<br />
um, ki nas bo znal voditi ali razsvetliti.<br />
Pa ni nujno, da ravno v Prekmurju<br />
ali Prlekiji, super pa, če tudi tam.
ZDRAVJE<br />
Vzpon in pasti OMREŽJA TIKTOK<br />
TikTok je omrežje, ki je eksplodiralo. Ima namreč kar 1,5 milijarde dnevnih uporabnikov,<br />
hkrati pa spreminja pravila igre za vse akterje. Zdaj je na tapeti v Bruslju, ker se pojavlja skrb<br />
za duševno zdravje njegovih uporabnikov.<br />
43<br />
NINA RAZINGER<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Evropska komisija je družbi Tik-<br />
Tok zagrozila z ukrepi zaradi<br />
nove aplikacije TikTok Lite, ki<br />
vsebuje funkcijo nagrajevanja<br />
uporabnikov za oglede in všečkanje<br />
videoposnetkov. Po poročanju STA je<br />
komisija zaskrbljena, da bi funkcija<br />
lahko zasvojila uporabnike ali kako<br />
drugače ško<strong>do</strong>vala njihovemu duševnemu<br />
zdravju.<br />
Če je aplikacija TikTok opisana kot<br />
mešanica Vine, Twitterja in Instagrama,<br />
ki svojim uporabnikov omogoča<br />
ustvarjanje kratkih videoposnetkov,<br />
osre<strong>do</strong>točenih na glasbo, ter njihovo<br />
urejanje z lečami, filtri in funkcijami<br />
AR, je TikTok Lite njena manjša različica.<br />
V pametnem telefonu zasede manj<br />
pomnilnika in je prilagojena za delovanje<br />
prek počasnejših internetnih povezav.<br />
Nova aplikacija, ki se je marca pojavila<br />
v Španiji in Franciji, polnoletnim<br />
uporabnikom omogoča zbiranje točk<br />
za gledanje in všečkanje videoposnetkov<br />
ter sledenje ustvarjalcem vsebin na<br />
platformi. Te lahko nato zamenjajo za<br />
kupone ali darilne kartice ponudnikov,<br />
kot je na primer Amazon.<br />
OGLAŠEVALSKI RAJ<br />
Komisija je z ukrepi zagrozila, ker družba<br />
v lasti kitajskega podjetja ByteDance<br />
<strong>do</strong> roka 18. aprila ni predložila ocene<br />
tveganja. Če je podjetje ne bo podalo v<br />
času, ki jim je na voljo, bo<strong>do</strong> proti družbi<br />
uvedli ukrepe, vključno z ustavitvijo<br />
sistema nagrajevanja in različnimi globami.<br />
Poleg tega ima TikTok <strong>do</strong> 3. maja<br />
čas, da Evropski komisiji predloži poročilo<br />
o zmanjšanju sistemskih tveganj v<br />
aplikaciji Lite in ukrepih, ki so jih sprejeli<br />
za njihovo zmanjšanje.<br />
Platforma je ustvarjena za nadarjene<br />
posameznike in kreativce, ki si željo<br />
predvsem zabavnih in ustvarjalnih<br />
vsebin. Če se je na začetku zdelo, da je<br />
družbeno omrežje namenjeno predvsem<br />
mlajši generaciji, sedaj ni več tako. Aplikacija<br />
namreč postaja ena najhitreje ras-<br />
Glede na številne raziskave<br />
se napoveduje, da bo Tiktok<br />
<strong>do</strong> leta 2026 po priljubljenosti<br />
presegel Facebook.<br />
točih platform socialnih omrežij na svetu<br />
in pravi oglaševalski raj za podjetja.<br />
Ta svoje blagovne znamke lahko<br />
predstavijo na bolj ustvarjalen način,<br />
edinstven in natančen algoritem pa<br />
omogoča večjo izpostavljenost, da njihove<br />
objave končajo na strani njihovih<br />
idealnih strank. Doseg oglasov TikToka<br />
predstavlja kar 11,2 odstotka svetovnega<br />
prebivalstva, njegova potrošniška<br />
poraba je leta 2023 presegla 3,8 milijarde<br />
<strong>do</strong>larjev, največja industrija, ki trenutno<br />
tam oglašuje, pa je <strong>do</strong>m in vrt z<br />
237 milijoni ogle<strong>do</strong>v.<br />
Na lestvici najbolj priljubljenih<br />
platform družbenih medijev TikTok<br />
trenutno zaseda šesto mesto, to je za<br />
Facebookom, WhatsAppom, Instagramom,<br />
WeChatom in Douyinom. A<br />
to naj bi se v bližnji prihodnosti spremenilo.<br />
Glede na številne raziskave se<br />
Povprečen uporabnik na<br />
TikToku preživi 850 minut ali<br />
14,1 ure na mesec.<br />
namreč napoveduje, da bo <strong>do</strong> leta 2026<br />
Tiktok presegel Facebook.<br />
PONEKOD PREPOVEDAN<br />
Odkar so TikTok leta 2016 predstavili<br />
zunaj Kitajske, je bila aplikacija prenesena<br />
več kot 4,1-milijardekrat. Po podatkih<br />
Data Reportal je na TikToku več<br />
kot milijarda aktivnih uporabnikov mesečno,<br />
na voljo pa je v 155 državah in 75<br />
različnih jezikih.<br />
Obstaja pa tudi nekaj dežel, kjer je<br />
njegova uporaba omejena ali celo prepovedana.<br />
Tak primer je Indija, kjer je<br />
vlada kot razlog za prepoved navedla<br />
nacionalno varnost. Prepovedan je tudi<br />
v Afganistanu, saj naj bi tako preprečili,<br />
da bi bili »mladi zavedeni«, medtem ko<br />
imajo v Rusiji zaradi državne cenzure<br />
<strong><strong>do</strong>stop</strong> samo <strong>do</strong> ruskih vsebin. Njegovo<br />
prepoved je skušal leta 2020 <strong>do</strong>seči tudi<br />
Donald Trump (77), a neuspešno.<br />
Sicer pa globalno gledano povprečen<br />
uporabnik na TikToku preživi 850<br />
minut ali 14,1 ure na mesec, četrtina<br />
vseh njegovih najuspešnejših videoposnetkov<br />
je krajših od 34 sekund,<br />
najbolj priljubljen račun z več kot 132<br />
milijoni sledilcev pa ima plesalka in<br />
vplivnica Charli D‘Amelo (19). <br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
44<br />
ZDRAVJE<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Čakalne <strong>do</strong>be v zdravstvu<br />
se še naprej PODALJŠUJEJO<br />
Čakalne <strong>do</strong>be se v zdravstvu v primerjavi s prejšnjim letom še naprej podaljšujejo. Posledično<br />
se podaljšuje tudi število čakajočih, ki čakajo nad <strong>do</strong>pustno čakalno <strong>do</strong>bo.<br />
Pri nekaterih storitvah smo pogledali,<br />
koliko čakajočih je in<br />
kako <strong>do</strong>lgo pacienti dejansko<br />
čakajo na storitev navkljub napotnicam<br />
»hitro« oziroma »zelo hitro«.<br />
Nekaj razlogov za tako <strong>do</strong>lge čakalne<br />
<strong>do</strong>be sta navedla nekdanji minister za<br />
zdravje Samo Fakin in profesorica z<br />
Ekonomske fakultete dr. Petra Došenović<br />
Bonča.<br />
DERMATOLOŠKI PREGLEDI<br />
Po podatkih NIJZ se je število čakajočih<br />
zmanjšalo npr. pri prvih revmatoloških<br />
pregledih. Januarja 2023 je bilo število<br />
čakajočih na tem pregledu 4.391, februarja<br />
letos pa 3.908, kar pomeni 11-odstotno<br />
zmanjšanje.<br />
Drugod pa situacija ni tako rožnata.<br />
Največji porast čakajočih je pri prvem<br />
dermatološkem pregledu. Lansko število<br />
čakajočih (lanski podatki so za januar,<br />
letošnji pa za februar) je bilo za<br />
ta pregled 10.224, letos pa je takih že<br />
18.301, kar predstavlja 79-odstotno povečanje.<br />
Zelo veliko povečanje je tudi<br />
pri prvem urološkem pregledu, in sicer<br />
75-odstotno (2.793 lani, letos pa 4.888).<br />
50-odstotno povečanje čakajočih<br />
je napram lanskemu letu pri prvem<br />
4391<br />
3908<br />
oromaksilofacialnemu pregledu (3.049<br />
lani, letos pa 4.573). Pri alergološkem<br />
pregledu otroka je povečanje čakajočih<br />
43-odstotno (lani 1.891, letos pa 2.836).<br />
Število čakajočih za prvi ortopedski<br />
pregled je bilo lani 9.598, letos pa<br />
12.574, kar predstavlja 31-odstotno povečanje.<br />
Povečanje števila čakajočih je<br />
nekoliko manjše pri kardiološkem pregledu<br />
(22-odstotno) in pri nevrološkem<br />
pregledu (14 odstotkov).<br />
Kljub obljubam o »30 dneh <strong>do</strong> specialista«<br />
iz časa prejšnje volilne kampanje<br />
pa je jasno, da smo od tega zelo daleč. Z<br />
»nujno« napotnico bi moral biti pacient<br />
obravnavan v 24 urah, z »zelo hitro« v<br />
14 dneh, s »hitro« v treh mesecih in z<br />
»redno« v šestih mesecih. V praksi pa<br />
seveda ni tako.<br />
Tako se po podatkih iz letošnjega<br />
februarja za nevrološki pregled z<br />
napotnico »zelo hitro« čaka 139 dni,<br />
z napotnico »hitro« pa 291. Za revmatološki<br />
pregled se z napotnico »hitro«<br />
čaka 577 dni (s »hitro« 136). Temu nato<br />
sledijo oromaksilofacialni pregled (268<br />
dni »hitro«, 60 »zelo hitro«), kardiološki<br />
pregled (260 dni »hitro«, 122 »zelo<br />
hitro«), dermatološki pregled (254 dni<br />
»hitro«, 125 »zelo hitro«) in nevrološki<br />
Število čakajočih na prvi specialistični pregled<br />
ortopedski pregled<br />
oromaksilofacialni pregled<br />
urološki pregled<br />
dermatološki pregled<br />
revmatološki pregled<br />
3049<br />
4573<br />
2793<br />
4888<br />
9598<br />
+50 %<br />
+75 %<br />
-11 %<br />
10224<br />
12574<br />
+31 %<br />
januar 2023<br />
februar 2024<br />
18301<br />
+79 %<br />
0 5000 10000 15000 20000<br />
pregled otroka (186 dni »hitro«, 67 »zelo<br />
hitro«). Po izbranih podatkih NIJZ so<br />
najmanjše čakalne <strong>do</strong>be za ortopedski<br />
pregled (114 dni »hitro«, 66 »zelo hitro«).<br />
RAZLOGI ZA PORAST<br />
Pogovarjali smo se z nekdanjim ministrom<br />
za zdravje in nekdanjim direktorjem<br />
Zavoda za zdravstveno zavarovanje<br />
Slovenije Samom Fakinom. Kot je povedal,<br />
obstajajo tri možnosti, zakaj se čakalne<br />
<strong>do</strong>be še naprej podaljšujejo.<br />
Po njegovo je največja verjetnost,<br />
da je tako zaradi zdravniške stavke.<br />
Posledično prihaja <strong>do</strong> manjšega števila<br />
ambulant, manj pa je tudi na razpolago<br />
delovnega časa. Druga možnost, ki je ni<br />
za izključiti, pri čemer pa Fakin nekoliko<br />
špekulira, je, da se dela zavestno.<br />
Zdravniki tudi niso <strong>do</strong>volj pozorni, če<br />
kakšna ambulanta odpade.<br />
Tretja možnost je organizacija dela,<br />
ki šepa še bolj kot prej. Direktorji ne razporejajo<br />
dela v čas dežurstva ali pa popoldne,<br />
v soboto in nedeljo. Delovni čas,<br />
ki je na razpolago, ni <strong>do</strong>volj <strong>do</strong>bro izkoriščen,<br />
je za naš medij še povedal Fakin.<br />
Pogovarjali smo se tudi z dr. Petro<br />
Došenović Bonča z Ekonomske fakultete<br />
Univerze v Ljubljani. Kot je povedala,<br />
obstaja za čakalne <strong>do</strong>be več razlogov.<br />
Ena od stvari, ki se nam <strong>do</strong>gajajo, je,<br />
da so čakalne <strong>do</strong>be ostale »self-fulfilling<br />
prophecy« (samouresničujoča<br />
prerokba). S tem, ko se pojavijo čakalne<br />
<strong>do</strong>be, začnemo paciente napotovati<br />
prezgodaj. Npr. za nekoga vemo, da<br />
bo potreboval operacijo kolka, a ne še<br />
danes, saj taka oseba lahko še nekaj časa<br />
funkcionira z obstoječim kolkom in ni<br />
še danes zrela za zamenjavo, a jo damo<br />
na čakalno listo že danes, da bo čez 3<br />
leta, ko bo operacijo res potrebovala, to<br />
storitev <strong>do</strong>bila.<br />
Vedno, ko je ta problem prisoten in<br />
ko se tako o njem govori kot pri nas, se<br />
nam to <strong>do</strong>gaja, tudi zaradi reakcije nas<br />
vseh, ki bi radi pravočasno prišli na<br />
vrsto. Takoj ko damo možnost napotnic<br />
»hitro« in »zelo hitro«, se velikokrat<br />
zgodi, da zdravniki pacientu dajo na-<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
ZDRAVJE<br />
45<br />
10 najdaljših povprečnih čakalnih <strong>do</strong>b na prvi prosti termin<br />
za prve preglede pri stopnji nujnosti »ZELO HITRO« (v dnevih)<br />
dermatološki pregled —prvi<br />
nevrološki pregled — prvi<br />
kardiološki pregled — prvi<br />
nevrološki pregled otroka — prvi<br />
revmatološki pregled otroka — prvi<br />
oromaksilofacialni pregled — prvi<br />
psihiatrična obravnava — prva<br />
revmatološki pregled — prvi<br />
urološki pregled — prvi<br />
ortopedski pregled — prvi<br />
81,9<br />
76,3<br />
73,0<br />
71,0<br />
67,9<br />
93,0<br />
102,7<br />
137,3<br />
156,0<br />
161,7<br />
0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0 120,0 140,0 160,0 180,0<br />
Kljub obljubam o »30 dneh <strong>do</strong> specialista« iz časa prejšnje volilne kampanje je jasno, da smo od tega zelo daleč. Z napotnico »zelo hitro« bi moral biti<br />
pacient obravnavan v 14 dneh. Vir: NIJZ, podatki na dan 25. april 2024.<br />
potnico za hitro obravnavo, čeprav bi<br />
v resnici potrebovali redno napotnico,<br />
zato tudi napotnica za hitro ni več v tistem<br />
roku, ko je predpisana. Problem je<br />
torej odzivanje na čakalne <strong>do</strong>be, je <strong>do</strong>dala<br />
Petra Došenović Bonča.<br />
Drug problem pa je, da ne proučujemo<br />
razlogov za čakalne <strong>do</strong>be. Za vsako<br />
specifično storitev bi bilo treba vedeti,<br />
zakaj so tam čakalne <strong>do</strong>be. Lahko nastajajo<br />
npr. zaradi tega, ker so potrebe<br />
večje od tega, kar smo vključili v zdravstveno<br />
košarico. Nismo npr. načrtovali<br />
<strong>do</strong>volj denarja in storitev. A to je samo<br />
en razlog. Lahko smo <strong>do</strong>volj financirali,<br />
pa enostavno nimamo <strong>do</strong>volj kapacitet<br />
oziroma zmogljivosti.<br />
Drugačen primer je, da imamo<br />
ustrezne kapacitete, zdravnike in opremo,<br />
a so lahko zelo velike razlike v izkoriščenosti<br />
teh zmogljivosti med izvajalci.<br />
Zaradi razlik v učinkovitosti lahko<br />
pride <strong>do</strong> daljšanja čakalnih <strong>do</strong>b.<br />
NEUSKLAJENOST<br />
Četrta možnost v okviru tega problema<br />
je, da se kljub ustreznemu financiranju<br />
lahko zgodi, da se ponudba z zamikom<br />
prilagodi na potrebe, tako da niso<br />
usklajene strukture mreže in strukture<br />
košarice. Pri nas o tem, kaj bo v košarici<br />
vključeno, odločajo plačniki in je stvar<br />
<strong>do</strong>govora. Ko pa je govora o investiranju<br />
pri zmogljivosti (npr. da razširimo<br />
oddelke, nabavimo opremo), o tem odloča<br />
ministrstvo.<br />
Velikokrat pride <strong>do</strong> neusklajenosti,<br />
da se npr. investira v zmogljivosti, a<br />
še niso <strong>do</strong>govorjena za to finančna<br />
sredstva, ali pa seveda tudi obratno.<br />
Včasih se <strong>do</strong>gaja, da izvajalci <strong>do</strong>bijo<br />
<strong>do</strong>nirana sredstva, opremo, a ta <strong>do</strong>lgo<br />
časa stoji, ker je te programe treba<br />
vključiti v financiranje, je <strong>do</strong>dala Petra<br />
Došenović Bonča.<br />
En vidik, ki ga še zanemarjamo, je<br />
stanje uporabnikov. Veliko primerov je,<br />
ko so pacienti naročeni, a na termine ne<br />
prihajajo. Če imamo taka dva na dan,<br />
to postane kar velik problem. Pri vsaki<br />
storitvi posebej je treba vedeti, kaj je<br />
razlog za čakalne <strong>do</strong>be.<br />
Nekatere čakalne <strong>do</strong>be se spremljajo<br />
za zaključeno obravnavo pacienta,<br />
recimo operacija sive mrene. Pacient<br />
mora biti pregledan, naročen, poseg<br />
mora biti izveden ter zaključen. Ko smo<br />
v preteklosti zagotovili več denarja ter<br />
plačevanje po realizaciji, so se čakalne<br />
<strong>do</strong>be za take zaokrožene obravnave dejansko<br />
tudi skrajšale.<br />
Imamo pa spremljanje čakalnih <strong>do</strong>b<br />
tudi na prve preglede. Skrajševanje čakalnih<br />
<strong>do</strong>b na prvi pregled je problem,<br />
ker vsak prvi pregled za sabo potegne<br />
veliko kontrolnih pregle<strong>do</strong>v in posegov.<br />
Če bi videli statistiko, da se čakanje na<br />
prve preglede skrajšuje (ali pa podaljšuje),<br />
to še ne pove za<strong>do</strong>sti, ali so pacienti<br />
<strong>do</strong>bili <strong><strong>do</strong>stop</strong> <strong>do</strong> prve obravnave, če to<br />
potrebujejo. Komentirati čakalne <strong>do</strong>be<br />
zgolj na podlagi številk je zelo težko.<br />
Ne bi smeli spremljati čakalnih <strong>do</strong>b na<br />
posamezno fazo obravnave pacienta,<br />
ampak koliko časa pacient čaka, da se<br />
obravnava začne, in koliko časa traja,<br />
da je ta obravnava zaključena, je še povedala<br />
Petra Došenović Bonča. <br />
Veliko primerov je, ko so<br />
pacienti naročeni, a na<br />
termine ne prihajajo. Če<br />
imamo taka dva na dan, to<br />
postane kar velik problem.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
46 DALMATINO<br />
Spomini<br />
TRI leta, TRI dni,<br />
smo tr(u)dni vsi<br />
Aprila so minila tri leta od prve zasnove tednika <strong>Domovina</strong>. Danes se<br />
tisti časi zdijo kot sanje, saj so dnevi minevali izjemno hitro, vsak dan<br />
so nastopale nove težave in nove ideje. Zaradi nestrpnega pričakovanja,<br />
da končno nekaj premaknemo v medijskemu svetu, obremenjenosti<br />
sploh nismo čutili.<br />
TINO MAMIĆ<br />
Vse skupaj pa se je začelo že<br />
veliko prej. Povezano je z<br />
osebnimi spomini, ki so ob tej<br />
obletnici privreli na dan. Povezani<br />
so z Alešem Štrancarjem.<br />
Marca leta 2021, ko je nastala zasnova<br />
novega tednika <strong>Domovina</strong>, sem bil<br />
podjetnik, ki sem profesionalno novinarstvo<br />
že leta pred tem obesil na klin.<br />
To pa se je zgodilo zaradi nekega predavanja<br />
dr. Aleša Štrancarja. Uredniki Primorskih<br />
novic, ki so me malce pred tem<br />
kazensko premestili iz Kopra v Postojno<br />
za lokalnega <strong>do</strong>pisnika, so me maja<br />
2012 poslali na Štrancarjevo predavanje<br />
o podjetništvu. Za kratko fotovestičko.<br />
Ideje uspešnega podjetnika so me<br />
navdušile. Kako je <strong>do</strong>bro biti podjetnik<br />
zaradi svobode! Da nimaš zahtevnega<br />
šefa nad sabo in si sam svoj gospod(ar).<br />
Po predavanju sem se mu oglasil in iskra<br />
veselja nad podjetništvom se je vnela.<br />
Vnelo pa se je tudi na uredništvu<br />
Primorskih novic. Novičko o <strong>do</strong>godku<br />
so malo pred natisom brez vsakega pojasnila<br />
odstranili iz časopisa. Takole se<br />
je glasila:<br />
ŠTRANCAR NASMEJAL DIJAKE<br />
POSTOJNA – Znani slovenski podjetnik<br />
in ustanovitelj svetovno znanega podjetja<br />
BIA Separations dr. Aleš Štrancar<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
je dijake in profesorje Šolskega centra<br />
Postojna med nedavnim predavanjem<br />
večkrat spravil v smeh, z vprašanji pa<br />
tudi v zadrego. Pripove<strong>do</strong>val jim je o svoji<br />
zgodbi o uspehu in jih navduševal za<br />
samostojno podjetništvo, ki človeku daje<br />
svobo<strong>do</strong>. Podjetnik ni odvisen od tečnega<br />
šefa in njegovih prevelikih zahtev, je<br />
pojasnjeval v Postojni rojeni Štrancar.<br />
»Ker sem <strong>svoboden</strong> in neodvisen, lahko<br />
rečem, da to, kar v naši državi dela Milan<br />
Kučan, ni prav. Ne bojim se namreč,<br />
da bi zaradi tega ne <strong>do</strong>bil kredita na<br />
banki, ali da bi me zaradi tega k<strong>do</strong> stiskal,«<br />
je nasmejal občinstvo. Predavanje<br />
bilo organizirano v sklopu evropske<br />
predpristopne pomoči Mladiekoin, ki je<br />
namenjena bo<strong>do</strong>čim mladim podjetnikom<br />
v Sloveniji in na Hrvaškem. TAM<br />
Dr. Aleš Štrancar med predavanjem o podjetniški<br />
svobodi leta 2012 v Postojni.<br />
DRUGI DAN JE ...<br />
Naslednji dan sem urednico vprašal,<br />
kaj je bilo narobe. Odvrnila je, da se je<br />
tako odločila odgovorna urednica Vesna<br />
Humar. Ja, danes je to političarka<br />
Svobode. Humarjeva mi je pojasnila,<br />
da je člančič »slab« in »popolnoma nerazumljiv«.<br />
Isto mi je zatem potrdil tudi<br />
direktor Leon Horvatič.<br />
Ker živimo v svobodni državi, ki je<br />
po mojem svobodna že od leta 1990, po<br />
mnenju Humarjeve in Horvatiča pa že<br />
od leta 1945, sem cenzurirano novičko<br />
objavil na svojem blogu, da bi videl, ali<br />
je res, kar je rekla Humarjeva – da je<br />
citat, ob katerem so se študentje zasmejali,<br />
povsem nerazumljiv. A citat so<br />
razumeli tako bralci bloga kot tudi no-
Brezplačni oglasnik<br />
Brezplačni oglasnik<br />
www.iskreni.net<br />
www.<strong>do</strong>movina.je<br />
www.iskreni.net<br />
www.<strong>do</strong>movina.je<br />
DALMATINO<br />
47<br />
NOVO<br />
NOVO<br />
vinarji, ki so stvar objavili. Pri tedniku<br />
Demokracija so me celo prosili za kratek<br />
pogovor, v katerem sem vse opisal.<br />
To je sodu izbilo dno. Direktor je napisal<br />
opomin pred odpovedjo in me poklical<br />
k sebi. Seveda ga nisem prevzel in sem<br />
rekel, naj mi ga pošlje po pošti. Potem<br />
pa sem s poštnega nabiralnika »odšraufal«,<br />
oprostite, odvijačil vratca, da<br />
mi priporočenega direktorjevega pisma<br />
poštar ni smel pustiti na odprtem.<br />
Tega, da bi se izogibal pošti, običajno ne<br />
delam. A na primitivnost pač ne moreš<br />
vedno odgovarjati vljudno in <strong>do</strong>stojno.<br />
Poleti sem premislil, kako naprej. Jeseni<br />
pa sem dal odpoved z mesta novinarja<br />
in se lotil podjetništva. Zanimivo,<br />
direktor Horvatič me je prepričeval, naj<br />
ostanem. Ne vem zakaj, morda zato, ker<br />
sem imel velikokrat dvojno normo.<br />
Dejavnost raziskovanja družinskih<br />
dreves je počasi rasla, po nekaj letih<br />
sem imel že toliko strank, da je še soproga<br />
pustila službo in se »preselila«<br />
k meni. Izdelovanje družinskih dreves<br />
sva <strong>do</strong>polnila z analizami priimkov in<br />
<strong>Prva</strong> naslovnica<br />
Domovine s hišico iz<br />
kart, ki se podira.<br />
pisanjem rodbinskih kronik. Veliko sva<br />
bila skupaj, kar je <strong>do</strong>bro, ko ima žena<br />
<strong>do</strong>ma deloholika ...<br />
OD APRILA DO APRILA<br />
Z Alešem Štrancarjem sva po tem <strong>do</strong>godku<br />
ohranjala stike, spodbujal me<br />
je in mi pomagal tudi pri izdajanju<br />
brezplačnika in portala Vipavska. Vedno<br />
je vse počel z enim samim namenom,<br />
širiti ideje demokracije. Dobro se<br />
spominjam, ko smo zaključevali pevske<br />
vaje pri vo<strong>do</strong>pivcih nekega aprilskega<br />
četrtka leta 1989. To je bil še čas diktature,<br />
ko je veljal verbalni delikt in je bilo<br />
treba paziti, kaj se govori. Redki so bili<br />
disidenti, ki so si upali glasno reči kaj<br />
proti vladajoči edini <strong>do</strong>voljeni partiji.<br />
A Štrancar, ki je bil predsednik zbora,<br />
nam je odkrito povedal, da je v nedeljo<br />
treba iti na volitve in podpreti kandidata<br />
demokratičnih strank, ne pa partije.<br />
Po<strong>do</strong>bno odkrit je bil Štrancar skorajda<br />
natanko 32 let kasneje. Všeč mu je<br />
bila moja kolumna, ki je bila objavljena<br />
na portalu <strong>Domovina</strong>, z naslovom »Kaj<br />
Bog itak nikoli ne piše<br />
z ravnimi črtami.<br />
je Sloveniji ukradlo poštenost in resnicoljubnost«.<br />
Vprašal je, kako bi se dalo<br />
to kolumno razširiti med ljudi. Razvnela<br />
se je debata o oglaševanju na spletu, knjigi<br />
in brezplačniku. Dobil sem idejo, da<br />
bi začeli tiskati politični tednik. Tisk je<br />
bil namreč razmeroma poceni. Povsem<br />
pa so uredniško politiko takrat spremenili<br />
tudi pri reviji Reporter in trgu prepustili<br />
več tisoč razočaranih bralcev.<br />
Naredil sem kalkulacijo in Igorja<br />
Vovka povabil, da bi portal <strong>Domovina</strong><br />
pri novemu tedniku sodeloval z vsebinami,<br />
ki bi jih preuredili za tisk. Vovk se<br />
je strinjal, prepričal ekipo in povabil k<br />
sodelovanju Toma Strleta, mojstra tiska<br />
in preloma.<br />
NOVI TEDNIK<br />
Štrancar je osnutek zasnove tednika<br />
sprejel in začelo se je tr<strong>do</strong> delo. Mnogi<br />
prijatelji, pa tudi potencialni sodelavci,<br />
so bili skeptični. Rezervirano previdni.<br />
Cela vrsta propadlih medijskih<br />
projektov po letu 1990 je postala kot<br />
nekakšen Damoklejev meč, strah pred<br />
novimi mediji. Milijoni, ki so jih pojedli<br />
dnevnik Slovenec, tiskarna Nova media,<br />
televizija TV3, dnevnik Jutranjik<br />
in tednik Mag so na investitorje in novinarje<br />
delovali kot zlovešč urok. Da ne<br />
omenjamo strahu celotne panoge, kjer<br />
vsem medijem pada naklada in mnogi<br />
za vedno ugašajo.<br />
A kjer je volja, tam je pot. S skupnimi<br />
močmi je nastala prva številka, 20. maja<br />
2021, in že ko je izšla druga, smo vedeli,<br />
da smo <strong>do</strong>bili <strong>do</strong>volj bralcev za preživetje.<br />
Bralci, ki pripadnost pokažejo s svojim<br />
denarjem, so namreč ključni.<br />
NAPREJ<br />
Minila so tri leta in kakšen dan od začetka<br />
tednika. Dela je bilo ogromno takrat<br />
in ga je ogromno danes. V ekipi se veliko<br />
naredi za boglonaj, nisem edini, ki si težko<br />
privošči prosto soboto. Smo trudni,<br />
a trdni. A vse skupaj je bilo vredno truda,<br />
saj hiša stoji. Tr<strong>do</strong> delo, trdna hiša.<br />
Nič ne rečem, (bilo) je veliko težav.<br />
Polen pod noge. Z leve in z desne, celo<br />
iz … Ah, pustimo. Jamranje ne bo pomagalo.<br />
Bog itak nikoli ne piše z ravnimi<br />
črtami.<br />
Važno je, da je novi medijski projekt<br />
uspel. Daj, Bog, da obstane in gre naprej. <br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
48<br />
PRIČEVANJE iz brezna:<br />
Macesnova gorica<br />
Na podlagi seznama žrtev, ki je bil objavljen v prilogi tednika Družina Naš čas (novembra 2022),<br />
se je Matevž Košir odločil, da spregovori o svojem stricu Jakobu Koširju, ki je vpisan<br />
na omenjenem seznamu in ki je bil kot <strong>do</strong>mobranec leta 1945 vrnjen s Koroške<br />
ter po vsej verjetnosti umorjen v Macesnovi gorici, v goz<strong>do</strong>vih Kočevskega roga.<br />
ČASNIK<br />
V<br />
Matevževi družini v Lučinah se je rodilo 15 otrok, in<br />
ker sta bila ata in mama zelo delovna, sta v tem duhu<br />
vzgajala tudi otroke, ki sta jih poslala služit. Tako je<br />
tudi Matevž kot devetletni deček prišel za pastirja<br />
na kmetijo starega očeta v Suhi <strong>do</strong>l, v župnijo Šentjošt, kjer je<br />
živel stric Jakob. Tam se je Matevž počutil kot <strong>do</strong>ma.<br />
Posebej <strong>do</strong>bro se je razumel s stricem Jakobom, ki ga je<br />
imel zelo rad in mu je bil kot oče. Bil je tudi njegov birmanski<br />
boter. Starega očeta je leta 1942 na nemško-italijanski okupacijski<br />
meji ubila nemška mina. Kmetijo je že pred tem želel<br />
prevzeti Jakob, ki se je nameraval tudi poročiti, čemur pa je<br />
oče nasprotoval.<br />
SCNR<br />
Jakob Košir je bil verjetno umorjen<br />
leta 1945 v Macesnovi gorici.<br />
IZGUBLJENA SLED<br />
Kljub temu da Jakob ni želel nositi orožja, se je vključil v <strong>do</strong>mobransko<br />
enoto, ker bi ga sicer mobilizirali Nemci. Ker je<br />
imel v bivši jugoslovanski vojski čin, je postal vodja <strong>do</strong>mobranske<br />
straže. Ob koncu vojne, maja 1945, se je preko Gorenjske<br />
še z dvema bratoma in s skupino <strong>do</strong>mobrancev umaknil<br />
na avstrijsko Koroško.<br />
V Vetrinju ga je videl Matevžev starejši brat, ki se je prav<br />
tako umaknil v Vetrinj in bil nato vrnjen. Kasneje ga je videl<br />
še v Škofji Loki, kamor so prepeljali del <strong>do</strong>mobrancev, ko so<br />
jih vrnili nazaj v Jugoslavijo. Od tam se je sled za njim izgubila.<br />
Matevžev starejši brat je bil iz Škofje Loke napoten<br />
v Šentvid. Iz Šentvida so ga izpustili, ker je bil mla<strong>do</strong>leten.<br />
Kljub veliki nevarnosti, ki mu je pretila na poti, je srečno<br />
prišel <strong>do</strong>mov, kar mnogim njegovim sotrpinom ni uspelo. Vračal<br />
se je po stranskih poteh in se tako izognil<br />
gotovi smrti. Matevž pravi, da so o usodi<br />
zapornikov ob prihodu v Škofjo Loko v prvi<br />
vrsti odločali člani <strong>do</strong>mačih vaških odborov.<br />
Kljub temu da Jakob ni želel<br />
nositi orožja, se je vključil v<br />
<strong>do</strong>mobransko enoto, ker bi ga<br />
sicer mobilizirali Nemci.<br />
KMETIJO PREVZEL NEČAK<br />
Za delo na Koširjevi kmetiji je ostal samo<br />
Matevž. Nameraval je nadaljevati šolanje, a<br />
mu ni preostalo drugega, kot da prevzame<br />
delo na posestvu. Še vedno so čakali, da se<br />
bo vrnil <strong>do</strong>mači sin Jakob, Matevžev stric.<br />
V tem primeru bi Matevžu izplačali <strong>do</strong>to,<br />
kmetijo pa bi vodil Jakob. A se ni vrnil.<br />
Matevž je prevzel vodenje Koširjeve<br />
kmetije in skupaj z družino poskrbel, da<br />
je kmetija kljub obveznim oddajam, opustošenju<br />
in sečnji goz<strong>do</strong>v preživela težke in<br />
turbulentne povojne čase.<br />
<br />
PRIČEVANJE MA-<br />
TEVŽA KOŠIRJA<br />
O NJEGOVEM<br />
STRICU V VIDEO<br />
OBLIKI.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2025
Prejeli smo<br />
Pismo Vladi: ustavite uničujoče<br />
drsenje v TOLERIRANJE zločina<br />
49<br />
X @SDS_Ljubljana<br />
Vlada RS po lanski ukinitvi<br />
narodnega dneva spomina<br />
na žrtve komunizma ni<br />
naredila ničesar, s čimer<br />
bi to obžalovanja vredno<br />
odločitev popravila.<br />
Spoštovani!<br />
Podpisani predstavniki štirih<br />
civilnih gibanj ugotavljamo,<br />
da Vlada RS po lanski ukinitvi<br />
narodnega dneva spomina na<br />
žrtve komunizma 17. maja ni naredila<br />
ničesar, s čimer bi to obžalovanja vredno<br />
odločitev popravila in zagotovila<br />
žrtvam <strong>do</strong>stojen javni spomin.<br />
Zato bomo tudi letos organizirali 16.<br />
maja ob 21-ih na Trgu republike v Ljubljani<br />
spominsko svečanost, namenjeno<br />
pietetnemu spominu na žrtve komunizma<br />
in revolucije. S tem želimo med<br />
drugim opozoriti slovensko javnost, da<br />
Vlada RS s takšnim ravnanjem izraža<br />
poniževalen odnos <strong>do</strong> mučenih in pobitih<br />
žrtev komunizma. Opozoriti moramo<br />
javnost, da je to ne le žaljivo <strong>do</strong> prizadetih<br />
svojcev v <strong>do</strong>movini, zamejstvu<br />
in po svetu, marveč predvsem družbeno<br />
razdiralno in nevarno, saj s tem Vlada<br />
RS omalovažuje žrtve zločinov in posredno<br />
relativizira zločine nad njimi.<br />
Do zločina ni mogoče biti nevtralen:<br />
če ga ne zavračamo, mu s tem tiho<br />
ali izrecno pritrjujemo. Zato državljani<br />
Slovenije, zbrani v štirih civilnih gibanjih,<br />
ob ukinjenem narodnem dnevu<br />
spomina na žrtve komunizma prosimo<br />
Komisijo za peticije, človekove pravice<br />
in enake možnosti v Državnem zboru,<br />
naj ob spoštovanju trpljenja in krivične<br />
smrti teh žrtev v okviru svojih pristojnosti<br />
skliče posebno sejo in z njo spodbudi<br />
Vla<strong>do</strong> in Državni zbor RS:<br />
• da Vlada izda mrliške listine za vse<br />
žrtve komunizma, jih s tem vključi<br />
v uradne evidence Republike Slovenije,<br />
kjer jih zdaj ni in država za<br />
te žrtve uradno ne ve, ter jim s tem<br />
izrazi osnovno <strong>do</strong>stojanstvo človeških<br />
oseb in članov slovenskega narodnega<br />
občestva; Vlada naj objavi<br />
javno evidenco žrtev komunističnega<br />
nasilja;<br />
• da Državni zbor sprejme ustrezno<br />
izjavo z zakonsko močjo, s katero<br />
bo zločine komunizma obsodil kot<br />
zavržne, jih izločil iz polja sprejemljivega,<br />
žrtve pa rehabilitiral kot ne<strong>do</strong>lžne<br />
ter jim povrnil <strong>do</strong>bro ime;<br />
• da Vlada poskrbi za pieteten pokop<br />
ekshumiranih slovenskih in romskih<br />
žrtev komunistične revolucije v Ljubljani<br />
na Žalah ali na Orlovem vrhu,<br />
kar naj bo <strong>do</strong>polnilo k poprejšnjemu<br />
sprejetju pokojnih v slovensko narodno<br />
občestvo.<br />
Pravno <strong>do</strong>lžnost, da to stori, nalaga<br />
Republiki Sloveniji mdr. »Zakon o ratifikaciji<br />
Mednarodne konvencije o zaščiti<br />
vseh oseb pred prisilnim izginotjem«<br />
(MKZVOPI), ki je v veljavo stopil 20. 11.<br />
2021. V pravnem jeziku te konvencije so<br />
revolucionarni poboji vzrok<br />
• prisilnega izginotja tisočev oseb,<br />
kar konvencija definira kot zločin, ki<br />
ga mora država raziskati ter podati o<br />
njem uradno poročilo.<br />
Žrtve prisilnega izginotja imajo<br />
tudi pravico <strong>do</strong> moralnega za<strong>do</strong>ščenja:<br />
država mora poskrbeti za njihovo<br />
»(b) rehabilitacijo; (c) za<strong>do</strong>ščenje, kar<br />
vključuje tudi vrnitev <strong>do</strong>stojanstva in<br />
ugleda« (24. člen). Hkrati naj Vlada RS<br />
poda jasen odgovor na vprašanja, ki<br />
jih je Sloveniji poslal Odbor za peticije<br />
Evropskega parlamenta ob sprejetju<br />
peticije prof. Mitje Ferenca. Apeliramo<br />
in prosimo, naj Vlada misli na vse Slovence<br />
in naj ustavi uničujoče drsenje v<br />
toleriranje zločina.<br />
<br />
dr. Matija Ogrin, Nova Slovenska zaveza<br />
Romana Bider, Vseposvojitev<br />
Vlasta Doležal Rus, Prebudimo Slovenijo<br />
zasl. prof. dr. Janez Juhant, Združeni ob<br />
lipi sprave<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
50 MED(IJSKI) SOSEDI<br />
ŠE PET LET<br />
FESTIVALA SVOBODE<br />
Aljuš Pertinač v svoji kolumni za Požareport<br />
piše o tem, da je eden najpomembnejših<br />
dejavnikov v politiki karakter<br />
politikov. Karakter našega predsednika<br />
vlade je po Pertinačevih besedah po<strong>do</strong>ben<br />
vulgarnemu izrazu za žensko spolovilo,<br />
a ne v tem vulgarnemu pomenu,<br />
ampak označuje nezvesto, neiskreno,<br />
koristoljubno in hkrati bojazljivo osebo.<br />
Skratka, pokvarjen <strong>do</strong> amena in plaha<br />
ptica obenem.<br />
To se je izkazalo na primeru zdravnika<br />
Aleksandra Merla, ki bi moral najprej biti<br />
nosilec liste za evropske volitve, kar je<br />
sam izvedel kar na »Festivalu Svobode«,<br />
na koncu pa je ostal z <strong>do</strong>lgim nosom<br />
in ga na listi ne bo. Pri tem pa Golob<br />
ni imel poguma, da bi mu to povedal v<br />
obraz, ker se s kandidaturo ne strinja<br />
njegova spremljevalka. Tako je Golob<br />
Merla ves čas vlekel za nos.<br />
Opisano <strong>do</strong>gajanje je še en <strong>do</strong>kaz več,<br />
da v času festivala Svobode vse pomembne<br />
odločitve, tudi tiste, ki zadevajo<br />
oblikovanje liste za evropske volitve,<br />
sprejema prva konkubina v državi. Ona<br />
sestavlja listo. Ona <strong>do</strong>loča vrstni red.<br />
Ona celo, ne boste verjeli, izbira, katera<br />
fotografija katerega od kandidatov je<br />
prava, zapiše Pertinač.<br />
Novega predsednika stranke so <strong>do</strong>bili<br />
tudi v SD. Po Pertinačevih besedah se<br />
stranki obeta predvsem veliko stabilnosti<br />
oziroma statusa quo. Han namreč<br />
ni privrženec hitrih oziroma revolucionarnih<br />
sprememb. Ravno nasprotno, je<br />
tako rekoč prototip politika, ki zastopa<br />
politiko »ne talasaj«. Da je torej morje<br />
mirno in da veter piha hkrati povsod in<br />
nikamor. Tovrstno kompromisarstvo pa,<br />
čeprav je v politiki sicer nujno potrebno,<br />
seveda <strong>do</strong>stikrat prinese nezaželene<br />
rezultate, še zapiše Pertinač.<br />
O KAPITALIZMU<br />
Dr. Vid Mlakar razlaga, kaj pomeni<br />
kapitalizem in zakaj so tudi levičarji<br />
kapitalisti.<br />
Levica manipulira s pojmi javnega,<br />
solidarnega in demokracije ter nazadnje<br />
s pojmom kapitalizma: »Gospodarska<br />
svoboda posameznika pa se manifestira<br />
kot prosto tržišče, ki ga socialisti<br />
zaničljivo imenujejo kapitalizem. Glavni<br />
napadi socialistov so tako uperjeni<br />
ravno v koncept prostega tržišča in zato<br />
ne čudi, da se vse njihove utemeljitve<br />
končajo v <strong>do</strong>kazovanju, kako prosto<br />
tržišče ne deluje.«<br />
Mlakar priznava, da obstajajo okoliščine,<br />
ko prosti trg ne deluje, vendar<br />
so te bolj izjema kot pravilo – pogosto<br />
pa si socialistični politiki tudi umetno<br />
ustvarjajo probleme, ki naj bi jih rešili<br />
oni, saj da jih trg ne more. »In tudi, če<br />
naj prosto tržišče, katerega sinonim je<br />
beseda kapitalizem, ne bi delovalo, kaj<br />
naj bi sploh bila alternativa?«<br />
Ugotavlja, da je ni življenjske oblike,<br />
ki ne bi imela nekakšnega bogastva, si<br />
nečesa, kar ji omogoča življenje, »lastila«.<br />
Če je kapitalizem oziroma koncept<br />
lastništva vseprisoten v živem svetu, pa<br />
so bistvena pravila, ki poganjajo izmenjavo<br />
kapitala: lahko se odločimo, da<br />
ima vsak pravico zasle<strong>do</strong>vati lastne interese,<br />
ali pa ljudem to pravico odrekamo.<br />
V drugem primeru se odločimo za<br />
centralno planirano voden kapitalizem,<br />
»socializem«, ki odločanje o interesih<br />
daje v roke centralnim oblastem bolj,<br />
kot to počne liberalizem ali prostotržni<br />
kapitalizem.<br />
GOLOB, SPLAV IN VOLITVE<br />
Slovenijo so v teh dneh preplavile<br />
fotografije aktivistk in predstavnikov<br />
vladajoče politike v povezavi s kampanjo<br />
o splavu. Pridružil se jim je tudi Robert<br />
Golob s spremljevalko, nadvladnico<br />
Tino Gaber. Inštitut 8. marec je namreč<br />
začel z zbiranjem podpisov. Pravijo, da<br />
bi radi »prisilili« Evropsko komisijo v<br />
opredelitev <strong>do</strong> splava in s tem vpeljavo<br />
enotne evropske politike glede njegove<br />
<strong><strong>do</strong>stop</strong>nosti. Ugotavljajo, da kljub<br />
legalizaciji splav ni povsod <strong><strong>do</strong>stop</strong>en,<br />
marsikje tudi ni brezplačen. Pa še<br />
ugovor vesti je ovira. Cilj pobude je zato<br />
vzpostavitev sistema, ki bi ženskam<br />
v EU omogočal, da opravijo splav v<br />
državah, kjer je to <strong><strong>do</strong>stop</strong>no, če v njihovi<br />
<strong>do</strong>movini to ni mogoče. Kampanja naj<br />
bi trajala <strong>do</strong> evropskih volitev, v svoji<br />
kolumni zapiše Edvard Kadič.<br />
V Sloveniji je področje splava že urejeno.<br />
Gre za tako očitno dvigovanje prahu<br />
okoli ničesar, da je vprašanje o namenu<br />
še kako na mestu. Omenjeni inštitut<br />
se namreč zavzema za vzpostavitev<br />
sistema, ki bi ženskam omogočil <strong><strong>do</strong>stop</strong><br />
<strong>do</strong> splava. Vendar pa je v Sloveniji splav<br />
<strong><strong>do</strong>stop</strong>en, saj je zakonit <strong>do</strong> 10. tedna in<br />
možen z o<strong>do</strong>britvijo <strong>do</strong> 22. tedna. To<br />
pomeni, da v Sloveniji dejansko <strong><strong>do</strong>stop</strong><br />
<strong>do</strong> splava ni omejen, kot bi se morda<br />
zdelo iz kampanje, piše Kadič. Zakaj pa<br />
se je vprašanje splava sploh pojavilo v<br />
slovenski predvolilni kampanji? Splav je<br />
tematika, ki se <strong>do</strong>tika globokih osebnih<br />
in kulturnih vrednot. Takšna kampanja<br />
pa naravno poveča udeležbo na volitvah<br />
in aktivira del volivcev, ki sicer ne bi<br />
sodeloval, še zapiše Kadič.<br />
<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Priporočilo<br />
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
BOŽJI možje<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
Med alžirsko državljansko vojno so islamistični skrajneži spomladi 1996 ponoči vdrli<br />
v samostan v Tibhirinu, ugrabili sedem trapistov in jih dva meseca zatem obglavili.<br />
Te je skupaj z drugimi 12 alžirskimi mučenci papež Frančišek razglasil za blažene (2018).<br />
Godujejo 8. maja.<br />
51<br />
Trapisti živijo svoje vsakdanje<br />
meniško življenje, ki se prepleta<br />
z molitvijo, študijem in<br />
delom na vrtu, v kuhinji in ambulanti.<br />
Povezani so z muslimanskimi<br />
<strong>do</strong>mačini, saj so nekateri med njimi njihovi<br />
sodelavci, drugim nudijo medicinsko<br />
oskrbo in podporo … Ko jih njihov<br />
laični sodelavec povabi k muslimanskemu<br />
obredu obrezovanja njegovega<br />
sina, se menihi praznovanja udeležijo z<br />
vso spoštljivostjo.<br />
Kmalu zatem se zgodi katastrofa, ko<br />
na bližnjem gradbišču islamski skrajneži<br />
pobijejo Hrvate. Zato vojska ponudi<br />
trapistom varovanje, vendar pa prior<br />
Christian to odkloni, kar v skupnosti<br />
sproži različne odzive in burno razpravo<br />
o tem, kako naj ravnajo v prihodnje.<br />
Ali naj bo<strong>do</strong> še naprej skupaj z <strong>do</strong>mačini,<br />
izpostavljeni skrajnežem in tvegajo<br />
smrt ali naj odidejo v Francijo?<br />
Vrhunska teološka mojstrovina, ki v<br />
središče ne postavlja zgo<strong>do</strong>vinske kronologije,<br />
ampak skozi močne impresije<br />
niza in izrisuje zunanjo in notranjo<br />
dramo menihov v Tibhirinu. Ti niso<br />
upo<strong>do</strong>bljeni kot izklesani svetniški heroji,<br />
ampak z izjemno subtilnostjo, ki se<br />
odraža v izdelanih karakternih raznolikostih<br />
in samostanskih posebnostih.<br />
To ne preseneča, saj so njihove kute<br />
oblekli vrhunski francoski igralci, poznani<br />
tudi iz hollywoodskih akcijskih<br />
uspešnic. Michael Lonsdale, ki je leta<br />
allmovie.com<br />
OF GODS<br />
AND MEN<br />
(YOUTUBE.COM)<br />
1986 nastopil kot karikatura opata v<br />
drami Ime rože, je tokrat v vlogi zdravnika<br />
Luca ustvaril povsem drugačen,<br />
predvsem izjemno duhovno pristen in<br />
večplasten lik ostarelega meniha.<br />
Ne le da se lahko z najstnico odkrito<br />
pogovarja o svojih nekdanjih zaljubljenostih<br />
in o ljubezni <strong>do</strong> Kristusa, ki ga je<br />
<strong>do</strong>končno prevzela, ampak to ljubezen<br />
presunljivo izrazi z držo evangelista<br />
Janeza ob reprodukciji Caravaggiovega<br />
Bičanja. Režiser ču<strong>do</strong>vito zajame odnosno<br />
dinamiko, osebnostne raznolikosti<br />
in značajske poteze menihov, ki<br />
se prepletajo v njihovi vsakdanjosti, v<br />
človeškosti in duhovnosti, v strahu in<br />
molitvi, v oklevanju in prepuščanju,<br />
v preračunljivosti in razločevanju, v<br />
skušnjavah in zaupanju.<br />
Pri tem ne skopari s kristološkimi<br />
in svetopisemskimi aluzijami v smislu<br />
Dobrega pastirja, predvsem pa slednjič<br />
izjemno poveže Božje učlovečenje z obhajanjem<br />
evharistije in zadnjo večerjo<br />
v samostanu, ki ob intenzivni glasbeni<br />
podlagi Labodjega jezera in kapljici<br />
rujnega na eni strani prinaša Božjo<br />
ra<strong>do</strong>st, na drugi pa slutnjo pasijona.<br />
Kljub nenehni tesnobni slutnji smrti<br />
pa se predvsem ob Lucu in Christianu<br />
odstira velikonočno upanje, ki vključuje<br />
tudi držo odpuščanja ter močnega<br />
spoznanja in zavedanja, da je odrešenje<br />
namenjeno vsem.<br />
<br />
O FILMU:<br />
• naslov: Božji možje (Des<br />
Hommes et des Dieux)<br />
• čas trajanja: 122 minut<br />
• država in leto: Francija, 2010<br />
• režija: Xavier Beauvois<br />
• igralska zasedba: Lambert<br />
Wilson, Michael Lonsdale,<br />
Olivier Rabourdin<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Režiser je med pisanjem scenarija<br />
šest dni živel v savojski opatiji<br />
Tamié, enako je zahteval tudi od<br />
igralcev. Pred začetkom snemanja<br />
je režiser poslal scenarij sorodnikom<br />
pokojnih menihov in od njih<br />
pri<strong>do</strong>bil soglasje. Film je prejel kar<br />
nekaj nagrad, tudi tri na festivalu<br />
v Cannesu.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
PG-13: Zaradi nekaterih intenzivnih<br />
prizorov vojnega nasilja naj si otroci<br />
ogledajo film v spremstvu staršev.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Of Gods And Men (youtube.com)<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
52<br />
NARODNO-ZABAVNO<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
RUDARJI godejo že več<br />
kot četrt stoletja<br />
Glasba<br />
V Sloveniji je več takšnih in drugačnih orkestrov, a Harmonikarski orkester Barbara je<br />
res nekaj posebnega. V njem igrajo samo rudarji Premogovnika Velenje oziroma njihovi<br />
sorodniki in prijatelji, godejo nepretrgoma že 27 let, izdajajo zgoščenke, nastopajo na<br />
vseh pomembnejših prireditvah <strong>do</strong>ma in v tujini.<br />
ože Zaluberšek, eden od harmonikarjev,<br />
je o njih napisal celo živahen<br />
bilten z bogatim slikovnim<br />
<strong>do</strong>datkom. Orkester vodi eden<br />
najbolj znanih harmonikarjev in<br />
avtorjev skladb, Miro Klinc, ki ga<br />
javnost pozna tudi kot Klobasekovega<br />
Pepija oz. kot humorista. Šali se tako, da<br />
pove resnico, poslušalci pa ob tem kar<br />
pokajo od smeha.<br />
Pobu<strong>do</strong> za nastanek tovrstnega orkestra<br />
je dal nekdanji direktor Premogovnika<br />
Velenje dr. Franc Žerdin, ki je<br />
naložil kulturnemu animatorju in kiparju<br />
Poldetu Robarju, naj nekako popestri<br />
prireditev rudarjev ob zaključku<br />
leta. Polde je vzel zadevo resno v roke in<br />
ob novem letu 1996 se je zbrala četica<br />
harmonikarjev, ki so potem prav veselo<br />
zaigrali v velenjski Beli dvorani. Za<br />
vodjo orkestra je bil <strong>do</strong>ločen mag. Bojan<br />
Lajlar, ki je skupino tudi <strong>do</strong>lgo časa uspešno<br />
vodil, za njim pa je<br />
to delo prevzel Andrej Krt,<br />
dipl. inž. strojništva.<br />
POMOČ<br />
SV. BARBARE<br />
Zakaj so orkester pominevali<br />
Barbara, je jasno<br />
kot beli dan. Sv. Barbara<br />
je namreč zavetnica rudarjev<br />
pod zemljo, rada pa<br />
jim priskoči na pomoč tudi<br />
na njeni površini. V vsakdanjo<br />
pomoč je orkestru<br />
že tako rekoč od začetka<br />
naprej znani glasbeni virtuoz,<br />
vsestranski instrumentalist<br />
in pevec Miro<br />
Klinc, ki orkester vodi po<br />
glasbeni plati. Jože Zaluberšek,<br />
znani velenjski<br />
kronist in seveda navdušen<br />
harmonikar, <strong>do</strong>daja:<br />
»Veliko zaslug za našo<br />
popularizacijo ima novinar<br />
in urednik Tone Vrabl.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
Kaj kmalu pa smo se znašli tudi na Radiu<br />
Celje, Radiu Slovenj Gradec in TV Celje.«<br />
Od tu naprej jih je pot vodila k nastopom<br />
na nacionalni televiziji, recimo<br />
v oddaji Vsakdanjik in praznik in Slovenski<br />
pozdrav. Nastopali so tudi na<br />
največjih festivalih in drugih velikih<br />
prireditvah, recimo na Slakovem festivalu<br />
na Dolenjskem, Reviji harmonikarjev<br />
Liboje, Slakfestu na Trški gori<br />
itn. Vsako leto igrajo prav tako za obe<br />
velenjski krajevni skupnosti, na Koncertu<br />
v parku v Mariboru, v dvorani<br />
Tabor, za Mercator v Murski Soboti in<br />
na Ptuju itn.<br />
»Še posebej smo se razveselili<br />
nastopa v rudarskem kraju Hüttenberg<br />
v Avstriji, pa tudi v Bad Bleinurgu na<br />
avstrijskem Koroškem, kamor se namenimo<br />
vsak prvi konec tedna v septembru.<br />
Tam se pomerimo tudi v rudarskih<br />
veščinah. Največkrat smo zmagali prav<br />
mi. Na poznejši zabavi pa seveda na veliko<br />
odmeva muzika, kjer ne gre brez<br />
Avsenikove Golice in Rožice, znane v<br />
izvedbi Modrijanov.«<br />
Srčni Jože Zaluberšek je ob 20. letnici<br />
Rudarskega orkestra Barbara pripravil<br />
ličen bilten, v katerem je tudi med<br />
drugim več veselih zgodb.<br />
»Nekaj hu<strong>do</strong>mušnih pa ni bilo za<br />
objavo. Ob tem vam lahko izdam veliko<br />
skrivnost: če je k<strong>do</strong> preveč zgovoren, ga<br />
<strong>do</strong>leti tudi ustrezna kazen – zaboj piva.«<br />
OD AVSENIKA<br />
DO DALMATINSKIH<br />
Glede na to, da sta tako zdajšnji vodja orkestra<br />
Peter Postružin kot mentor in dirigent<br />
Miro Klinc oba še posebej vesele<br />
narave, harmonikarji skupaj z vodstvom<br />
vedno uganejo kako posebno okroglo.<br />
»Miro je nasploh znan kot humorist<br />
Klobasekov Pepi, ki rad pove kaj tako<br />
Harmonikarski orkester Barbara predstavlja<br />
Premogovnik Velenje <strong>do</strong>ma in po svetu.
NARODNO-ZABAVNO<br />
53<br />
Harmonikar Jože je tudi<br />
odličen kronist in publicist.<br />
resničnega, da se potem še <strong>do</strong>lgo držimo<br />
za glavo. Vaje imamo sicer resne, prav<br />
tako so nastopi taki, kot morajo biti. Ko<br />
pa Pepi povezne nase svoj zeleni klobuk,<br />
gre<strong>do</strong> vsem usta na široko v nasmeh.«<br />
Na koncertu ob 27. obletnici orkestra<br />
so izvajali predvsem skladbe<br />
bratov Avsenik, pa Slakove, Miheličeve,<br />
Klinčeve in vesele viže Alpskega kvinteta,<br />
pa tudi obe največji uspešnici Štirih<br />
kovačev: Kam le čas beži in Rženova<br />
Tinka. Legendarni Štirje kovači so bili<br />
namreč letos njihovi gostje.<br />
»Ker pa imajo poslušalci radi tudi<br />
dalmatinske skladbe, jim radi ustrežemo<br />
tudi po tej plati. Brez živahne Rožice<br />
tudi nikoli ne gre. V Avstriji jo moramo<br />
vedno zaigrati vsaj desetkrat!«<br />
Tokratni koncert je povezovala<br />
simpatična Metka Marič, ki sicer v Premogovniku<br />
Velenje skrbi za stike z javnostjo,<br />
sceno so postavili rudarji sami,<br />
koncert pa so obiskali tudi mnogi pomembni<br />
Velenjčani: župan Peter Dermol,<br />
mag. Marjan Kolenc, bivši tehnični<br />
direktor in kipar Polde Robar, ki je za<br />
Štiri kovače in Mira Klinca izdelal posebno<br />
lepe skulpture. Predsednik Sveta<br />
delavcev Danilo Rednak je nastopajočim<br />
podelil miniaturne rudarske svetilke.<br />
Tako pač cenijo velenjski orkester<br />
mnogi vodilni, seveda pa imajo veliko<br />
ljubiteljev svoje glasbe tudi med občinstvom.<br />
Se pravi, vse je na svojem mestu.<br />
ČLANI SE PREDSTAVIJO<br />
Zanimanje za igranje zaradi pomanjkanja<br />
časa in očitno tudi staranja nekaterih<br />
ustanovnih članov nekoliko<br />
upada. Na začetku je pri Barbari muziciralo<br />
kar petindvajset članov, zdaj<br />
pa jih igra najmanj enajst. To so vodja<br />
Peter Postružin, odličen harmonikar in<br />
solist z glasbenimi vložki, Janko Plaznik,<br />
avtoriteta na baritonu, Mitja Likar,<br />
spremljava in bariton, Ra<strong>do</strong> Berlak, virtuoz<br />
za glasbene vložke, Martin Štrigl,<br />
spremljava ter David Strmčnik, Nejc<br />
Anžič, Karol Zlatar, Srečko Korošec in<br />
Jože Zaluberšek.<br />
»Z nami nastopa tudi Vilko Frece, ki<br />
nam je v pomoč pri držanju ritma. Sicer<br />
pa je naše, predvsem pa kapelnikovo<br />
geslo, da igramo prav in brez napak, vse<br />
drugo pa je namenjeno prijetnemu druženju<br />
in tovariškemu srečanju.«<br />
Mentor Miro Klinc pripravi za vse<br />
člane orkestra priredbe za vsako skupino<br />
oziroma posameznika posebej.<br />
Ko pa vsak že zna zaigrati svoj del viže,<br />
imajo skupno vajo.<br />
»Tako smo veliko hitreje glasbeno<br />
usklajeni in je naša skupna skladba res<br />
prava orkestralna izvedba. Moram poudariti,<br />
da je Miro Klinc izjemen avtor<br />
priredb in nasploh odličen dirigent.«<br />
Doslej so posneli tri zgoščenke. Najdlje<br />
pa so odpotovali v Berlin, kjer so<br />
Vsestranski kapelnik Miro Klinc (levo) in<br />
prvi vodja orkestra mag. Bojan Lajlar.<br />
nastopili pri župniku Doriju. Skupno so<br />
imeli več kot 350 nastopov, kar je prav<br />
tako – za tako velik in raznolik sestav –<br />
zavidljiva številka.<br />
LEPO JE BITI KNAP<br />
Jože Zaluberšek meni, da jih glasba ne<br />
združuje samo po glasbeni plati, temveč<br />
jih povezuje tudi po prijateljski.<br />
»Res so vaje včasih že kar preveč naporne,<br />
a brez muje se še čevelj ne obuje.<br />
Vsi člani pa se zavedamo, da je enako<br />
pomembno tudi druženje in da bi bili<br />
brez igranja v orkestru osiromašeni za<br />
nekaj najlepšega na svetu – za <strong>do</strong>bro<br />
voljo, za prijateljstvo, za širše razumevanje<br />
ljudi in sveta.«<br />
Harmonikarski orkester Barbara je<br />
imel enega od nastopov tudi skupaj s<br />
priljubljenim narodno-zabavnim ansamblom<br />
Spev. O tem večeru so Spevovci<br />
napisali:<br />
»Ena največjih atrakcij na našem<br />
koncertu je bil Harmonikarski orkester<br />
Barbara pod vodstvom Mira Klinca.<br />
Rdeča nit koncerta je bila Premogovništvo<br />
v Šaleški <strong>do</strong>lini. Ansambel Spev<br />
je koncert posvetili vsem rudarjem,<br />
‚knapom‘, ki si zaslužijo vse spoštovanje,<br />
saj opravljajo svoj poklic zvesto<br />
in s srcem! Izredno močno energijo je<br />
bilo čutiti na odru še posebej takrat,<br />
ko je Ansambel Spev skupaj z Rudarskim<br />
oktetom in Harmonikarskim orkestrom<br />
Barbara izvedel svojo skladbo<br />
Biti knap je lep poklic!«<br />
Iz teme torej v svetlobo – od kopanja<br />
premoga pod zemljo k lepoti priljubljene<br />
glasbe!<br />
<br />
Doslej so posneli tri<br />
zgoščenke, najdlje pa so<br />
odpotovali v Berlin, kjer so<br />
nastopili pri župniku Doriju.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
54<br />
AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
Kremna juha iz<br />
SVEŽEGA GRAHA<br />
ZA 2 OSEBI<br />
SESTAVINE<br />
• 250 g svežega graha<br />
• 1 srednja čebula<br />
• 450 ml zelenjavne jušne<br />
osnove<br />
• 150 ml mleka<br />
• 50 g masla<br />
• oljčno olje<br />
• sol<br />
• svež peteršilj<br />
PREPROSTO<br />
35 MINUT<br />
1. Svež grah oluščimo in operemo.<br />
Čebulo drobno narežemo. V loncu na<br />
oljčnem olju prepražimo čebulo, da<br />
zarumeni. Dodamo svež grah, premešamo<br />
in zalijemo z zelenjavno jušno<br />
osnovo ter mlekom. Dodamo maslo.<br />
Kuhamo 25 minut. Ko je grah mehak,<br />
po potrebi solimo ter s paličnim mešalnikom<br />
obdelamo v gladko juho.<br />
2. Razdelimo v globoke krožnike.<br />
Posujemo s sesekljanim svežim<br />
peteršiljem, <strong>do</strong>damo nekaj kapljic<br />
oljčnega olja in ponudimo.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
WWW.ROMANATOMC.SI<br />
GOVORICA TELESA 55<br />
Precizno in nedvoumno<br />
o resnobni temi<br />
Na fotografiji vidimo dr. Jožeta Dežmana, avtorja predstavitve povojnih<br />
partizanskih pobojev pod Macesnovo gorico v Evropskem parlamentu,<br />
predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo in slovensko evroposlanko<br />
in organizatorko predstavitve v Evropskem parlamentu Romano Tomc.<br />
Dr. Jože Dežman Roberti Metsoli pojasnjuje nekaj precej<br />
kompleksnega, saj čuti potrebo po gestikuliranju z rokami. Z<br />
rokami navidezno zamejuje prostor, kar pomeni, da ilustrira<br />
omejitve tematike, ki jo podaja z besedami. Očitno želi, da<br />
ga Roberta Metsola razume zelo precizno in nedvoumno.<br />
Tematika, o kateri govori, je verjetno tako kompleksna, da pri<br />
svoji komunikaciji potrebuje <strong>do</strong>datno pomoč z rokami.<br />
RESNOST TEMATIKE<br />
Roberta Metsola zelo zbrano posluša, resnobnost na obrazu<br />
pa priča tudi o resnobnosti tematike, o kateri ji razlaga<br />
sogovornik. Pri slovenski evroposlanki Romani Tomc lahko v<br />
celotnem kontekstu interpretacije fotografije z njenega obraza<br />
razberemo, da tematiko pozna, <strong>do</strong> nje čuti spoštovanje in<br />
celo globoko prizadetost.<br />
<br />
Z leve: Jože Dežman (68), Roberta Metsola (45), Romana Tomc (58) na odprtju<br />
razstave »Pod Macesnovo gorico« v Evropskem parlamentu (17. april).<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
56<br />
FILMSKI KAŽIPOT<br />
Žena oskrbnika živalskega<br />
vrta, drama, ZDA 2017<br />
PET, 3. 5., 23.15, POP TV<br />
Čeprav se nad Varšavo zgrinjajo oblaki vojne,<br />
zakonca Zabiński še vedno opravljata dnevno<br />
rutino oskrbnikov tamkajšnjega živalskega<br />
vrta, ki je največji v Evropi. Vse se spremeni,<br />
ko Hitler in Stalin napadeta Poljsko (1939).<br />
Življenjsko delo mladih zakoncev se, po<strong>do</strong>bno<br />
kot večji del mesta in živalskega vrta, v<br />
trenutku sesuje v prah. Iz zaprtega živalskega<br />
vrta, v katerem so poginile številne živali, Jan<br />
in Antonina ustvarita skrivno zatočišče za<br />
preganjane Jude.<br />
imdb.com<br />
To so gadi, komedija, SLO 1977<br />
SOB, 4. 5., 08.05, KINO<br />
Štebe je v<strong>do</strong>vec in voznik mestnega avtobusa,<br />
ki živi s peterico sinov. Gospodinji jim starejša<br />
gospa Rozi. Fantje s svojimi malimi šalami in<br />
deškimi nagajivostmi spravljajo v obup vso<br />
ljubljansko sosesko. Zato jim pravijo »gadi«.<br />
Rozi kar naprej grozi, da jih bo zapustila in<br />
nekega dne tudi odide <strong>do</strong>mov na Dolenjsko.<br />
Ko Rozi odide, pa jo obišče nečakinja Meri in<br />
v hišo vseli. Meri sicer ne more na<strong>do</strong>mestiti<br />
Rozinih gospodinjskih sposobnosti, sinove pa<br />
vseeno očara.<br />
Aljažev stolp,<br />
<strong>do</strong>k. film, SLO 2022<br />
SOB, 4. 5., 08.05, TVS 2<br />
imdb.com<br />
Aljažev stolp <strong>do</strong>polnjuje simbolno sporočilo<br />
Triglava, ki predstavlja slovenski ponos, očaka,<br />
ki bdi nad deželo. Slovenija je 5. oktobra<br />
1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik<br />
državnega pomena. Ideja Jakoba Aljaža<br />
je, da valjasta kovinska stavba z zastavico na<br />
vrhu predstavlja slovensko lastnino na vrhu<br />
Slovenije. Ekipa restavratorjev je naredila<br />
načrt za rekonstrukcijo Aljaževega stolpa enako,<br />
kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred<br />
več kot stoletjem.<br />
Železničar,<br />
zgod. film, Avstralija 2013<br />
NED, 5. 5., 02.00, KINO<br />
Zgodba govori o nekdanjem britanskem vojaku<br />
Ericu Lomaxu, ki so ga med II. svetovno<br />
vojno zajeli Japonci in ga poslali na prisilno<br />
delo v taborišče, kjer so gradili železnico. Ko<br />
Japonci odkrijejo radio, ki si ga je sestavil sam,<br />
ga obtožijo vohunstva in ga kruto mučijo.<br />
Desetletja pozneje še vedno trpi zaradi travm,<br />
ki jih je povzročila vojna. Na prigovarjanje<br />
prijatelja Finleya in žene Patti se odloči odpraviti<br />
na Japonsko in soočiti z enim od svojih<br />
mučiteljev, ki se je izognil sojenju zaradi<br />
vojnih zločinov.<br />
Tržaške prikazni,<br />
<strong>do</strong>k. film, SLO 2024<br />
NED, 5. 5., 13.40, TVS 2<br />
Dokumentarni film je retrospektiva literarnih<br />
del Dušana Jelinčiča in hkrati večplasten<br />
portret njegove osebnosti. V <strong>do</strong>kumentarcu<br />
ga spoznamo kot intelektualca, pisatelja,<br />
alpinista in novinarja. Jelinčič velja za najuspešnejšega<br />
slovenskega pisatelja med alpinisti,<br />
oziroma za najuspešnejšega, najverjetneje tudi<br />
največkrat nagrajenega alpinista med pisatelji.<br />
Je tržaški Slovenec, ki svojega slovenstva ne<br />
zanika niti ekstremnih razmerah.<br />
rtvslo.si<br />
Sodnica, drama, VB 2017<br />
TOR, 7. 5., 06.00, CineStar TV<br />
Železničar<br />
Britanska vrhovna sodnica Fiona Maye (Emma<br />
Thompson), specializirana za zahtevnejše<br />
primere družinskega prava, uživa izjemno<br />
spoštovanje. Obenem pa zato trpi njeno<br />
zasebno življenje. Ko se z možen znajdeta na<br />
razpotju, <strong>do</strong>bi primer na smrt bolnega Adama,<br />
ki zaradi verskih razlogov zavrača transfuzijo<br />
krvi. Adam ni polnoleten, zato mu Fiona lahko<br />
odredi prisilno zdravljenje. Da bi fanta bolje<br />
razumela, se odloči za nenavadno potezo in<br />
ga obišče v bolnišnici. Srečanje dveh iskrivih<br />
duhov v obeh prebudi močna čustva. Knjiga je<br />
nastala po romanu, le-ta pa na podlagi resničnega<br />
<strong>do</strong>godka.<br />
Pričevalci: Božena Bor<strong>do</strong>n,<br />
<strong>do</strong>k. oddaja, SLO 2024<br />
SRE, 8. 5., 00.00, TVS 1<br />
Režija: Jože Možina<br />
Zanimivo zgodbo tržaške levičarske družine<br />
pripoveduje v Ljubljani rojena Božena Bor<strong>do</strong>n<br />
(1932). »Politika je uničila našo družino,«<br />
pripoveduje gospa Božena. Iz Trsta so morali<br />
zbežati, potem ko je oče, ogorčen nad zažigom<br />
Narodnega <strong>do</strong>ma, zažgal italijansko zastavo.<br />
Kot številnim primorskim emigrantom,<br />
ki so se pred fašizmom umaknili v Jugoslavijo,<br />
jim je trda predla. Živeli so zelo skromno.<br />
Politično aktivna sta bila starejša brata, leta<br />
1915 rojeni Ra<strong>do</strong> in pet let mlajši Dušan: »Ra<strong>do</strong><br />
je bil bolj umirjen. Dušan pa ne, on je verjel<br />
v Sovjetsko zvezo. S tem smo bili. Jaz sem<br />
mislila, da je Stalin bog.«<br />
<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Koledar <strong>do</strong>godkov MAJ<br />
DOGODKI<br />
57<br />
Pripravil: Luka Mamić<br />
bled.si<br />
4<br />
SOB<br />
Tradicionalno<br />
tekmovanje<br />
harmonikarjev v igranju<br />
na diatonično harmoniko<br />
10.00<br />
Festivalna dvorana Bled,<br />
Cesta svobode 11<br />
Glasba<br />
Tekmovanje Zlata harmonika Bled se vključuje v praznovanje<br />
Svetovnega dneva harmonike, ki ga od leta<br />
2009 obeležujemo vsako leto v začetku maja. Gledalci<br />
pa bo<strong>do</strong> tekmovanje lahko spremljali v živo v dvorani<br />
in tudi preko video povezave ter glasovali za nagra<strong>do</strong><br />
občinstva preko SMS sporočil. Potekalo bo v osmih<br />
starostnih kategorijah. Harmonikarji zaigrajo po eno<br />
skladbo po lastnem izboru v trajanju <strong>do</strong> štirih minut.<br />
3<br />
PET<br />
Predstavitev vodnika Gorica -<br />
Nova Gorica: Povezani mesti.<br />
Avtor Andrea Bellavite<br />
18.00<br />
4<br />
SOB<br />
Premiera filma o slovenskem<br />
duhovniku in skladatelju<br />
Jakobu Aljažu<br />
18.00<br />
Kulturni <strong>do</strong>m v Gorici,<br />
Via Italico Brass 20, Gorica, Italija<br />
Rojstna hiša Jakoba Aljaža,<br />
Zavrh pod Šmarno goro 2<br />
Predstavitev<br />
Film<br />
4<br />
SOB<br />
Predstava Po Sloveniji<br />
s popotnikom Jakom<br />
11.00<br />
Mestno gledališče Ptuj<br />
Otroška gledališka predstava<br />
4<br />
SOB<br />
Dogodek ob svetovnem dnevu<br />
mokrega kolodija, ene od<br />
tehnik iz zgodnjega ob<strong>do</strong>bja<br />
fotografije<br />
14.00<br />
Studio Primer, Liparjeva cesta 7, Mengeš<br />
Fotografija<br />
5<br />
NED<br />
Začetek koncertnega cikla<br />
AnimotMUZIK v parkih in<br />
vrtovih Slovenije<br />
5.08<br />
Gradbena jama Bežigrajski krater,<br />
Ljubljana<br />
Koncert<br />
6<br />
PON<br />
Amadeus, glasbena<br />
komična drama<br />
20.00<br />
Slovensko narodno gledališče Maribor<br />
Predstava<br />
Želite povabiti na svoj <strong>do</strong>godek? Pišite nam na <strong>do</strong>godki@<strong>do</strong>movina.je.<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
58<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
8 4 3 3 3 1 5 19<br />
9 7 4 9 7 3 1 23<br />
8 2 4 1 1 6 9 25<br />
4 4 9 4 7 3 2 27<br />
5 5 9 2 5 6 1 14<br />
2 3 8 1 9 9 7 5<br />
8 7 7 2 5 1 1 17<br />
30 19 21 16 19 10 15<br />
5 5 4 1 6 1 3 21<br />
3 9 5 1 5 3 4 15<br />
2 4 2 5 4 7 1 15<br />
7 7 1 5 3 6 5 14<br />
9 6 1 6 7 6 7 27<br />
4 8 7 3 7 9 2 16<br />
4 1 3 8 6 9 4 15<br />
14 9 17 18 21 22 22<br />
8 4 3 3 3 1 5<br />
9 7 4 9 7 3 1<br />
8 2 4 1 1 6 9<br />
4 4 9 4 7 3 2<br />
5 5 9 2 5 6 1<br />
2 3 8 1 9 9 7<br />
8 7 7 2 5 1 1<br />
5 5 4 1 6 1 3<br />
3 9 5 1 5 3 4<br />
2 4 2 5 4 7 1<br />
7 7 1 5 3 6 5<br />
9 6 1 6 7 6 7<br />
4 8 7 3 7 9 2<br />
4 1 3 8 6 9 4<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
Kolumna<br />
BAVBAV<br />
AKTUALNO 59<br />
Zanimiva je naša predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič.<br />
Vedno najde temo, da se o njej govori. Tudi jaz bom o njej napisal nekaj<br />
besed. Čeravno bi bil bolj srečen, da bi, bolj kot kaj drugega, opravljala<br />
le svoje delo: delo prve med poslanci, v druge veje oblasti pa se ne bi<br />
toliko vtikala.<br />
IGOR GOŠTE<br />
MATIJA SUŠNIK/DR RS<br />
Ker tako po mojem še nekaj časa<br />
ne bo, bo slej ko prej spet »postregla«<br />
s kakšnim svojim javnim<br />
nastopim pred kamero z<br />
brezhibno pričesko, lepo oblečena in<br />
čedna, kar je. To morajo priznati tudi<br />
tisti, ki sicer v življenju vidijo le črn ali<br />
bel odtenek.<br />
USTAVNI SODNIK JAKLIČ<br />
Nedavno se je naša predsednica obregnila<br />
ob ustavnega sodnika Klemena<br />
Jakliča, ki da nezakonito ali ne<strong>do</strong>pustno<br />
služi denar preko svojega samostojnega<br />
podjetja. Ki ga je, kot slišim, pred tedni<br />
zaprl, ker da je imel z njim več stroškov<br />
kot zaslužka. Medtem je že prišlo v javnost,<br />
da z njegovim s. p.-jem ni nič narobe,<br />
da ni v neskladju z zakonodajo.<br />
Se pa na tem mestu vprašam, ali<br />
vprašam kar predsednico Državnega<br />
zbora, ki bi rada, da omenjeni ustavni<br />
sodnik odstopi, kako denimo ona prodaja<br />
svoji dve knjižni uspešnici, ki sta<br />
izšli pri Založbi Primus. Veste, meni ta<br />
založba opravlja distribucijo zadnjih<br />
dveh knjig, ki sem jih izdal sicer v samozaložbi,<br />
ko sem imel še samostojno<br />
podjetje in nisem bil upokojenec.<br />
Do moje upokojitve, ko sem imel v<br />
skladu z zakonodajo odprt tudi poslovni<br />
račun, so mi od vsake prodane knjige<br />
nakazali približno polovico zneska od<br />
prodaje. Zdaj pa mi ne morejo nakazati<br />
<strong>do</strong>ločenega zneska od prodaje, ker<br />
imam odprt le še osebni bančni račun,<br />
poslovnega pa sem ob upokojitvi zaprl<br />
oziroma mesec dni kasneje. Res me zanima,<br />
kako je to sama rešila. Morebiti še<br />
meni prav pride?<br />
NAJPREJ DISKREDITACIJA ...<br />
Ne namigujem, da se lahko ustavnemu<br />
sodniku kaj zgodi, a malce me vseeno<br />
Za evropske volitve je Golob<br />
enkrat enim obljubljal<br />
prestižno prvo mesto na listi,<br />
čez noč drugim. Ni čudno,<br />
da mu celo najbližji več ne<br />
zaupajo in ga zapuščajo.<br />
Le zakaj bi mu?<br />
čudi, da smo pred »zanimivim« nastopom<br />
naše predsednice Državnega zbora<br />
pred kamerami in mikrofoni najprej<br />
v dveh političnih tednikih, v Reporterju<br />
in Mladini, prebirali bolj »bavbav«<br />
zgodbe o njem. Pa menda ni bilo vse<br />
skupaj <strong>do</strong>govorjeno, da s skupno akcijo<br />
»umažejo« ime ustavnega sodnika in<br />
posledično še bolj zamajejo naše ustavno<br />
sodišče v levo. Saj veste, če Klemen<br />
Jaklič resda odstopi oziroma se odloči,<br />
da ima <strong>do</strong>volj umazane igre, potem ...<br />
Seveda se s tem sedaj ukvarjajo vsi<br />
mediji, celo ustavno sodišče, pravniki<br />
in nenazadnje tudi politiki. V ozadju pa<br />
se nam <strong>do</strong>gaja razpad sistema, ki ga ne<br />
občutijo le tisti, ki so blizu te vlade, ampak<br />
ga občutimo tudi vsi mi. Reform ni,<br />
stavke se nadaljujejo, odločitve predsednika<br />
vlade Roberta Goloba pa so še<br />
naprej take, kot smo jim bili denimo<br />
priče v zadnjih tednih, ko je sestavljal<br />
listo za evropske volitve. Enkrat je enim<br />
obljubljal prestižno prvo mesto na listi,<br />
čez noč drugim. Ni čudno, da mu celo<br />
najbližji več ne zaupajo in ga zapuščajo.<br />
Le zakaj bi mu?<br />
Jaz, ki mi tako in tako nikoli ni bil<br />
blizu, mu že od prvih vznesenih obljub,<br />
kako bo v dveh mesecih odpravil čakalne<br />
vrste v zdravstvu, kako bomo vsi prišli<br />
<strong>do</strong> osebnega zdravnika in kako bo<strong>do</strong><br />
denimo vsi prizadeti v lanskih poplavah<br />
kar se da hitro prišli <strong>do</strong> novih hiš,<br />
ne zaupam čisto nič. Pa že prej sem bil<br />
blizu nič. Vem pa, da je ta vlada zanič. <br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
60 AKTUALNO RAZVEDRILO Humor<br />
Uredništvo Zadnje plati<br />
od Vlade zahteva subsidiarnost:<br />
Ne norčujte se iz ljudi.<br />
To je naše delo!<br />
Znane prve podrobnosti<br />
Golobovega vesoljskega programa:<br />
ključni element bo postavitev<br />
Gen-I sončnih panelov na Luni<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
KRIŽANKA 61<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
HUDOBEN<br />
ČLOVEK<br />
ZASTA-<br />
VITEV<br />
NEPRE-<br />
MIČNIN<br />
MESTO,<br />
KJER JE<br />
KAJ UPOG-<br />
NJENO<br />
KOS<br />
CELOTE<br />
1<br />
MAKE-<br />
DONSKI<br />
LJUDSKI<br />
PLES<br />
NEKDANJI<br />
ITALIJAN.<br />
KOLESAR<br />
(ALFREDO)<br />
ZVEZDA V<br />
OZVEZDJU<br />
ORLA<br />
BOJNI<br />
PLIN<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
APOLO-<br />
NIJA<br />
14<br />
SHUTTERSTOCK<br />
IZDELEK<br />
IZ CELU-<br />
DOMOVINA<br />
LOZNIH<br />
VLAKEN<br />
NAVIDEZ-<br />
NA ČRTA<br />
NA ZEMLJI,<br />
MERIDIJAN<br />
NESIMET-<br />
RIČNOST<br />
NASPROT-<br />
JE PLIME<br />
IZRASTEK<br />
NA VEJI<br />
DECI-<br />
METER<br />
SLADKA<br />
TEKOČINA<br />
CVETOV<br />
PORT. NO-<br />
GOMETAŠ<br />
DEŽELA ET-<br />
RUŠČANOV<br />
OLGA<br />
GRACELJ<br />
7<br />
SENČNI<br />
OBRIS<br />
DUŠAN<br />
IVKOVIĆ<br />
KOVAČ<br />
DELAVEC<br />
V TIS-<br />
KARNI<br />
SIJAJ<br />
PREBI-<br />
15<br />
VALKA<br />
DRŽAVE<br />
OMAN<br />
12 MESTO NA<br />
ZAHODU<br />
UKRAJINE<br />
5 MESTO NA<br />
ZAHODU<br />
SIRIJE<br />
17 2<br />
PRIPRAVA<br />
ZA<br />
VALJANJE<br />
TESTA<br />
ŽIVAL,<br />
KI ČUVA<br />
HIŠO<br />
NAGLAS-<br />
NO MES-<br />
TO, IKTUS<br />
RADIJ<br />
DOMOVINA<br />
VEČJA<br />
SKALA<br />
V MORJU<br />
BONBON<br />
NA<br />
PALIČICI<br />
LETOPIS<br />
ZG. DEL<br />
RASTLINE,<br />
KI VSEBU-<br />
JE ZRNA<br />
OBLIKA<br />
OBLEKE<br />
ALI<br />
OBUTVE<br />
VAS PRI<br />
KRANJU<br />
MUČILNA<br />
PRIPRAVA<br />
RDEČI<br />
PLANET<br />
KULTURNA<br />
RASTLINA<br />
ZEMELJ.<br />
ŠČENE<br />
ODPRTINA<br />
V STENI<br />
PISATE-<br />
11 4<br />
LJICA<br />
AUSTEN<br />
OCET<br />
GUIDO<br />
8<br />
RENI<br />
GREGOR<br />
STRNIŠA<br />
3<br />
SVETILKA,<br />
KI SE NOSI<br />
ALI OBESI<br />
RIMSKA<br />
BOGINJA<br />
JEZE<br />
GOROVJE<br />
V RUSIJI<br />
ČRT<br />
KANONI<br />
16 9<br />
NINA<br />
JERANČIČ<br />
DEDNA<br />
OSNOVA<br />
POLARNO<br />
OBMOČJE<br />
DUHOVNO<br />
BITJE<br />
10<br />
OBER<br />
IVAN<br />
VAVPOTIČ<br />
18<br />
GLAVNO GESLO<br />
1 2 3 4 5 6<br />
6 7 8 9 10 11 12<br />
GRŠKI<br />
OTOK OB<br />
OBALI MA-<br />
LE AZIJE<br />
13<br />
POŽE-<br />
LENJE<br />
13 14 15 16 17 18<br />
barbadinko @barbadinko<br />
Zjutraj spijem srbski sok Fructal in hrvaško<br />
kavo Barcaffe s francoskim mlekom Ljubljanskih<br />
mlekarn. Poleg naročim še češko<br />
vo<strong>do</strong> Radensko. V našem sosedu hrvaškem<br />
Mercatorju kupim hrvaško Cockto in hrvaški<br />
sendvič od Žita. Zvečer si pa privoščim nizozemsko<br />
pivo Union. Kupujmo slovensko!<br />
Rešitev križanke (vo<strong>do</strong>ravno): hu<strong>do</strong>ba, iperit,<br />
Polona, OG, DI, tiskar, Eusebio, poldnevnik,<br />
Lvov, asimetrija, Hama, pes, kroj, Ural, ikt,<br />
Tupaliče, NJ, RA, Mars, Arktika, surikata,<br />
Avar, kleč, Jane, lizika, GR, anali, gen, Samos,<br />
sla. Glavno geslo: dvajset let članstva.<br />
REŠITVE:<br />
Skrita misel: NIHČE NI TAKO PRAZEN KOT<br />
TISTI, KI JE POLN SAM SEBE!<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
62<br />
JU3 2052<br />
Ujeti ali SVOBODNI<br />
Kolumna<br />
Tako se glasi zelo zanimivi naslov letošnjega maturitetnega eseja.<br />
Z njim se za maturante 7. maja začenja spomladanski rok splošne<br />
mature. Že moja razmišljanja bi ob tem izzivu poletela v nebo,<br />
kaj šele pri mladih!<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Dijaki so morali prebrati štiri<br />
drame – Dogodek v mestu<br />
Gogi Slavka Gruma, Zaprta<br />
vrata Jean-Paula Sartra, Veliki<br />
briljantni valček Draga Jančarja in Naše<br />
skladišče Tjaše Mislej.<br />
LASJE POKONCI<br />
Priprave na pisanje eseja pa so, milo rečeno,<br />
precej nenavadne. Posameznim<br />
delom literarnih besedil in glavnim<br />
likom so med drugim že<br />
posvetili dve predhodni oddaji<br />
Studia ob 17h, v zadnji<br />
pa so se osre<strong>do</strong>točili<br />
na najpomembnejše<br />
razlike in po<strong>do</strong>bnosti<br />
med vsemi štirimi<br />
dramami, izpostavili<br />
nekaj glavnih značilnosti<br />
eseja ter podali<br />
konkretna navodila na<br />
pisanje.<br />
Na primer: kakšen<br />
tip ujetosti zaznajo dijaki v<br />
delih? Kje se kaže odsotnost<br />
upanja? Kateri liki so brezizhodno<br />
ujeti? Kaj predstavlja rešitev,<br />
svobo<strong>do</strong>? Se lahko znotraj sistema<br />
sploh popolnoma osvobodiš?<br />
Po pravici povem, da so mi ob zelo<br />
konkretnih in natančnih sugestijah šli<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
lasje pokonci. Mar se dijaki v štirih letih<br />
niso ničesar naučili? Imela sem občutek,<br />
kot da dijakom hote perejo možgane.<br />
Čakaj malo, mar ni matura zrelostni<br />
izpit? Kako to, da maturanti ne morejo<br />
(ne smejo) razmišljati po svoje?<br />
Morda pa v resnici ni tako, morda je<br />
le moj vtis popolnoma zgrešen?!<br />
NEMOČNI DIJAKI<br />
Ker sem še iz »starih časov«, ko smo<br />
za temo maturitetnega pisanja izvedeli<br />
šele v trenutku, ko smo <strong>do</strong>bili v roke<br />
pole in smo potem pisali – v primerjavi<br />
z danes – veliko bolj po svoje in bolj<br />
svobodno, se mi je ob poslušanju Studia<br />
ob 17h zdelo, da ima so<strong>do</strong>bna generacija<br />
že vse vnaprej zakoličeno – od oznake<br />
glavnih oseb <strong>do</strong> takšnih in drugačnih<br />
povezav med štirimi dramskimi deli, ki<br />
so jih morali prebrati.<br />
Kaj pa čisto osebna interpretacija?<br />
Osebni pogledi na stične točke teh<br />
besedil? A to na maturi ne pride več v<br />
poštev? Je treba slediti napotkom in ne<br />
lastnim pogle<strong>do</strong>m?<br />
Ne morem in ne morem si predstavljati,<br />
da bi bil moj pogled na katero koli<br />
literarno delo takšen, kot drugi hočejo<br />
(<strong>do</strong>ločijo). Pa da bi se o mojem odnosu <strong>do</strong><br />
prebranega morali pogovarjati celo v medijih?<br />
Kaj bi se zgodilo, če bi se našel kakšen<br />
upornik in bi napisal esej po svoje? Ali<br />
bi to pomenilo, da bi ostal brez točk?<br />
Morda se še spomnite zapletov okoli<br />
lanskega maturitetnega eseja. Dr. Kozma<br />
Ahačič je takrat med drugim zapisal:<br />
»… Navadili smo se, da je esej zgolj<br />
ponavljanje podatkov iz snovi, ki se je<br />
naučimo v šoli, in ne samostojna refleksija<br />
ob prebranih knjigah na podlagi<br />
pri<strong>do</strong>bljenega znanja. Ker si <strong>do</strong>bri učitelji<br />
želijo uspeha na maturi, morajo pouk<br />
zastaviti tako, da dijake naučijo tisto,<br />
za kar se potem vsi pretvarjamo, da so<br />
dijaki sposobni v eseju ugotoviti sami.<br />
Bojimo se, da dijaki sami analize ne bi<br />
zmogli, zato jih silimo v učenje analiz<br />
na pamet. Ker smo se tega navadili, esej<br />
ruši normalen potek pouka slovenščine<br />
v 4. letniku v mnogih razredih (zlasti<br />
Kako to, da maturanti<br />
ne morejo (ne smejo)<br />
razmišljati po svoje?<br />
tistih s šibkejšimi dijaki) in negativno<br />
vpliva na ure, ki so namenjene pouku<br />
jezika.« Žalostno.<br />
PIFLANJE<br />
Primož Vi<strong>do</strong>vič pravi: »S slovenščino<br />
nisem nikoli imel težav in se danes s pisanjem<br />
tudi preživljam. Ampak pri slovenističnih<br />
esejih, od šolskih <strong>do</strong> Cankarjevih,<br />
sem vedno izgubljal točke,<br />
ker nisem omenil tega ali onega fakta s<br />
seznama faktov, ki so se ga ocenjevalci<br />
držali kot pijanec plota, za osebno interpretacijo,<br />
ki sem se jo vselej trudil<br />
vnesti, pa ni bilo nikoli kakšne <strong>do</strong>datne<br />
oziroma kakršnekoli spodbude. Prepričan<br />
sem, da bi tudi maturo odpisal veliko<br />
boljše, če bi se preprosto napiflal.<br />
Iz istega razloga je bil problematičen<br />
tudi lanski esej. Štiri leta se dijaki urijo<br />
ravno v piflanju, potem bi pa na maturi<br />
naenkrat od njih pričakovali samostojno<br />
mišljenje in ustvarjalnost?«<br />
»ŠMINKANJE« ŠOLSTVA<br />
Se naš šolski sistem kot pijanec plota<br />
drži pruskega šolskega sistema iz leta<br />
1761, kot pravi mag. Tadej Ian? Marija<br />
Terezija je ta sistem zelo hitro uveljavila<br />
pri nas. Komunistom po letu 1945 pa<br />
je njegova osnovna ideja pranja možganov<br />
tako in tako zelo ustrezala.<br />
Reforme slovenskega šolstva delujejo<br />
točno tako, nadaljuje mag. Tadej Ian,<br />
kot da bi nek<strong>do</strong> v ne<strong>do</strong>gled leta 2024<br />
obnavljal stanovanjsko hišo, ki je bila<br />
postavljena leta 1761. Ti lahko to hišo<br />
narediš navidezno moderno in jo šminkaš,<br />
ampak v osnovi je to še vedno stara<br />
bajta z vsemi priključenimi težavami.<br />
Torej: koliko vode mora preteči, da se<br />
mlad človek vsaj za silo znebi piflarije?
Razvedrilo<br />
LLLLL+<br />
63<br />
SKRITA MISEL<br />
NIŠ HOČE NITKA<br />
KOPER BAZEN KOST<br />
TISK STIKI JEEP<br />
ČOLN SAMOS EBEN<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />
ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali poučno misel. (jp)<br />
,<br />
Facebook @StrankaGibanjeSvoboda<br />
KOMBINACIJSKI<br />
MAGIČNI LIK<br />
AGARAGAR AGERSKOV<br />
FATA FRAN FALSTAFF<br />
OER SRBOBRAN TARBES VRH<br />
Vsako gornjo bese<strong>do</strong> vpišite v lik dvakrat,<br />
vo<strong>do</strong>ravno in navpično, tako da se bo<strong>do</strong> med seboj<br />
ujemale. Ko boste vpisali vse, se vam bo prikazala<br />
beseda, ki je končna rešitev. V polju, kjer se ta<br />
beseda križa s seboj, le še <strong>do</strong>dajte pravo črko.<br />
V liku so 4 črna polja. (jp)<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024
64<br />
SLIKOVITO<br />
SMRT SVETEGA JOŽEFA<br />
– Jacques Stella<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Satira<br />
(Tole bo basen iz življenja svetega Jožefa,<br />
kot bi jo morda spisal Josip Jurčič,<br />
pisatelj, ki je Slovencem podaril znamenito<br />
povest »Kozlovska sodba v Višnji<br />
Gori«, katere črka in duh sta – pa čeprav<br />
je od njenega nastanka minilo več kot<br />
sto petdeset let – še kako prisotna in<br />
živa med nami tudi danes, o čemer nam<br />
neslavno pričata <strong>do</strong>gajanje in besedičenje<br />
v preteklem tednu.<br />
Stroka in literarna zgo<strong>do</strong>vina Jurčičevo<br />
»Kozlovsko sodbo« označujeta<br />
za »humoresko« in »satiro«, bila pa je<br />
prvotno objavljena v reviji »Slovenski<br />
glasnik«. Kar pa se o naši »črkarski<br />
pravdi« s strani »kozlovskih sodnikov«<br />
sedaj objavlja v tako imenovanih »mladinskih«<br />
revijah in časopisih, ki bi radi<br />
veljali za odrasle in resne, pa – kljub patetičnim<br />
tonom klasične grške tragedije<br />
– bolj spominja na tragikomedijo. Če<br />
pa bo – oziroma glede na stanje »duha«<br />
v naši na črko prisegajoči nepismeni<br />
sončni deželici: ko pa bo – satira prešla v<br />
farso, bo brez dvoma sledila tudi objava<br />
v »Uradnem listu«!<br />
Trenutek je nadvse primeren za tovrstno<br />
pisarijo, ne zgolj zaradi že omenjenega<br />
<strong>do</strong>gajanja in besedičenja, pač<br />
pa tudi zaradi bližine goda svetega Jožefa,<br />
ki je na svoj osebni praznik prisiljen<br />
tekmovati za pozornost z Marxom<br />
in Leninom. Resnici na ljubo je seveda<br />
treba priznati, da sta pordela kosmata<br />
strica že lep čas opletala s svojimi<br />
zastavami, preden se jima je pridružil<br />
še kosmati svetnik in iz njune povorke<br />
skušal narediti procesijo, kar pa mu vse<br />
<strong>do</strong> danes še ni uspelo. Vsaj ne povsod<br />
in popolnoma. V po<strong>do</strong>bni maniri se ob<br />
svojem rojstnem dnevu njegov pastorek<br />
– pa čeprav je sam Božji Sin – prav tako<br />
z vse manjšim uspehom bori z Božičkom<br />
in Dedkom Mrazom, le da sta se njemu<br />
onadva pritiholazila na zabavo.<br />
Še to: vem, da v basnih po pravilih<br />
nastopajo živali, a to, kar se nam sedaj<br />
<strong>do</strong>gaja, je pa res že popolnoma nečloveško.<br />
Zato tudi – basen.)<br />
Primerilo se je bilo torej, da je sveti<br />
Jožef ležal na smrtni postelji. In ni bil<br />
vedel tedaj, ko je nanjo legel, da je smrtna.<br />
Kako neki bi mogel vedeti. Postelja<br />
<strong>146</strong> 3. 5. 2024<br />
je bila vendar njegova, sam si jo je bil<br />
stesal in skupaj zbil že pred leti, zase<br />
in za svoje potrebe in ni je bila Smrt pri<br />
njem naročila, da bi sedaj lahko rekla,<br />
da je njena – torej: smrtna. Pa vendar je<br />
bila! Tako je ljubi Bog ta svet ustvaril<br />
in uredil, tako prečudno se suče dalje<br />
in nikomur ni s tem prizaneseno, niti<br />
tistemu ne, ki je z Bogom skoraj v sorodu,<br />
kaj šele onemu, ki je, kot se reče,<br />
navaden smrtnik.<br />
Legel je bil torej tako sveti Jožef v<br />
posteljo, ki si jo je sam naredil in postlal,<br />
ker ga je nekaj zbadalo pod srcem in<br />
med rebri, misleč, da mu bo odleglo,<br />
če bo nekoliko počil in si niti malo ni<br />
mislil, da ne bo več vstal s te postelje, ki<br />
se mu je iz čisto navadne spremenila v<br />
smrtno in se je tako v resnici ulegel že k<br />
večnemu počitku.<br />
Tek ga je minil, zato ni več tekal naokrog,<br />
pa tudi apetita ni imel pravega.<br />
Vse manj ga je bilo, lezel je vase in postajal<br />
vse bolj neopazen, govoril pa tako<br />
ali tako nikoli ni kaj <strong>do</strong>sti, raje nič kot<br />
kaj. Premila mu žena in sveta Devica je<br />
videla, da gre h koncu in je menila, da je<br />
čas, da se pošlje po duhovnika, a v tistih<br />
časih, ko je sveti Jožef konec jemal, ne,<br />
da duhovnika ni bilo pri roki, nego nobenega<br />
sploh še ni bilo, ko se Cerkev še<br />
ni bila samoustanovila in registrirala,<br />
pa je zato poslala kar po svojega Sina, ki<br />
je bil po rangu in izobrazbi posvečenim<br />
gospo<strong>do</strong>m še najbolj blizu.<br />
Pride torej Božji Sin in Jožefov pastorek,<br />
sede k vzglavju in dé:<br />
»Oče, čas bo. Spovejte se grehov<br />
svojih, da se vam odprejo vrata v nebeško<br />
prostorje.«
Nagne sveti Jožef svojo sivo glavo k<br />
njemu in mu odgovori z vprašanjem:<br />
»Kakšnih grehov? In katerih?«<br />
»Ljubi moj oče,« reče Kristus, »velik<br />
greh vam teži dušo in srce ter meče madež<br />
na vaše sicer brezmadežno življenje.«<br />
»Moj Bog, kaj?« je kriknila Mati Božja<br />
in se križala, pa čeprav sploh še ni bil<br />
križan ta, ki je sedaj dvignil svoj posvečeni<br />
prst in zažugal:<br />
»Ne spo<strong>do</strong>bi se svetniku s.p. in pri<strong>do</strong>bitvena<br />
dejavnost!«<br />
Svet Jožef pa je v zadnjih zdihljajih<br />
boječe pobaral:<br />
»Četudi je pri<strong>do</strong>bitvena dejavnost<br />
ta, da pri<strong>do</strong>bivam duše za Boga?«<br />
Skomignil je Božji Sin s svetimi svojimi<br />
rameni, kajti preseglo je vprašanje<br />
njegovo božjo pamet, pa reče:<br />
»Se mi zdi, da je po katekizemski<br />
črki že prav, a duh ni pravi, duh!«<br />
»Bom pa prezračila,« reče Mati Božja<br />
in hiti odpirat okno, pa čeprav se je njenemu<br />
ženinu že odpiralo nebo. <br />
Jacques Stella, Smrt sv. Jožefa (barok),<br />
Musée de Grenoble, Grenoble, Francija.<br />
Kvartet Smrtnik<br />
BIL JE KUL<br />
Bil je kul, se pravi svež in hladen,<br />
če izvirnika se le držimo,<br />
a če ga ob strani pač pustimo,<br />
bil postan je, čuden, nenavaden.<br />
Bil je kul, bi rekli mu brezbrižen,<br />
zopet le v izvirnika pomenu,<br />
če pa bi sodili ga po zvenu,<br />
zaskrbljen močno in ves zverižen.<br />
Bil je kul, angleško torej miren,<br />
a bil džentlemen ni niti malo,<br />
bi edino to se reči dali,<br />
kul na kul, v pomenu brezobziren.<br />
Bil je kul, predrzen, neprijazen,<br />
to pa to, po vrhu še nesramen,<br />
v glavi nosil vzvišenosti pramen,<br />
notri bil je kul, se pravi prazen.<br />
POLITIČNA POEZIJA 65<br />
Bil je kul, v bazen na glavo skakal<br />
tudi, ko bilo v njem sploh ni vode,<br />
ni se bal prihodnosti usode,<br />
se v plitvini ves čas je namakal.<br />
Bil je kul, gradil je stanovanja,<br />
tisoče postavil jih v oblakih,<br />
vsa naenkrat in ne po korakih,<br />
mesec vsak, brez gradbenega znanja.<br />
Bil je kul, no, pravzaprav kulistka,<br />
ji angleško je izjemno teklo,<br />
to, kako naj bi se kul- reklo,<br />
za primer vsak je prebrala z listka.<br />
Bil je kul, bila je žurnalistka,<br />
videla se v soju žarometov<br />
in evropskih nad oblaki letov,<br />
pa jo je prav kul odnesla čistka.<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
Bil je kul, v kvartetu je nastopal,<br />
vloge kula vse štiri igral je,<br />
nosil se je dvignjeno, po pavje,<br />
v lastnem se je zgolj napuhu kopal.<br />
Bil je kul, se k<strong>do</strong> ga še spominja?<br />
Pač, v pomenu novem, prenesenem,<br />
prav na tr<strong>do</strong> s truščom prizemljenem,<br />
kakor se pomen besed spreminja.<br />
ljudskiglas.si
JE KAJ<br />
DOBRE<br />
POŠTE?<br />
MM…<br />
NITI NE.<br />
IN TUKAJ JE NAJIN TEDNIK, KI PIŠE O<br />
TRENDU TEDNA, KI GA ZAMUJAVA …<br />
IN JAZ SEM DOBIL REVIJO O SVOJEM<br />
HOBIJU, KJER JE PREDSTAVLJENA<br />
OPREMA, KI BI JO MORAL IMETI.<br />
JAJKS.<br />
TUKAJ JE<br />
PROŠNJA ZA<br />
DONACIJO<br />
"NE POKRIVATE<br />
STROŠKOV<br />
VSEGA TEGA<br />
POŠILJANJA".<br />
… ZAKAJ IMAM OBČUTEK, DA NAS<br />
ŽELI DRUŽBA NAREDITI NEZADOVOLJNE<br />
Z VSEM, KAR POČNEMO, IN NEGOTOVE<br />
GLEDE TEGA, KDO SMO?<br />
TI SI DOBILA ŽENSKO<br />
REVIJO "NISI DOVOLJ<br />
PRIVLAČNA" S<br />
ČLANKOM O KOPALKAH,<br />
KI ZMANJŠAJO VSE<br />
TVOJE TELESNE<br />
POMANJKLJIVOSTI.<br />
ČE BI LJUDJE RAZMIŠLJALI<br />
O RESNIČNIH PROBLEMIH IN<br />
POTREBAH NAMESTO O UMETNO<br />
USTVARJENIH ŽELJAH, BI SE<br />
EKONOMIJA VERJETNO SESULA<br />
IN IMELI BI TOTALNO ANARHIJO.<br />
TUKAJ JE NEKAJ KATALOGOV<br />
"NIMAŠ SMISLA ZA SLOG IN<br />
EKSTRAVAGANCO" … IN, PO<br />
NAKLJUČJU, POVABILO BANKE, DA<br />
SE ŠE BOLJ ZADOLŽIVA.<br />
ČE TOREJ<br />
FLIKNEM TO<br />
V SMETI, SEM<br />
NEKE VRSTE<br />
TERORIST, KAJ?<br />
JA. NAŠA<br />
DOMOLJUBNA<br />
DOLŽNOST JE, DA<br />
KUPUJEMO STVARI,<br />
KI NAS ODVRAČAJO<br />
OD PREPROSTEGA<br />
ŽIVLJENJA.<br />
MAMI, NA TV-JU SEM<br />
VIDEL KUP STVARI, ZA<br />
KATERE NISEM VEDEL,<br />
DA OBSTAJAJO,<br />
AMPAK JIH NUJNO<br />
POTREBUJEM!
Izšla je nova <strong>Domovina</strong> PLUS<br />
PLUS<br />
POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />
14 intervjujev, ki leta<br />
po nastanku (p)ostajajo<br />
še bolj aktualni<br />
Najbolj odmevni pogovori,<br />
ki jih je v novinarski karieri<br />
naredil Tino Mamić.<br />
Naročniki so Domovino Plus 02 že <strong>do</strong>bili po pošti.<br />
ZAGOTOVITE<br />
SI SVOJ<br />
IZVOD!*<br />
• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater:<br />
Trava je kot bonbonček<br />
• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti:<br />
Razvajenost je rak vzgoje<br />
• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par:<br />
Ljubezen se z leti krepi<br />
• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču<br />
zgradil univerzo<br />
• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel<br />
smrtno obsodbo<br />
• Nike Kocijančič Pokorn, prevo<strong>do</strong>slovka:<br />
Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka<br />
in Pika Nogavička<br />
*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
<strong>Domovina</strong> je odlična zato,<br />
ker ima izvrstne strokovne članke<br />
in je novinarsko uravnotežena.<br />
Ivan Sivec, pisatelj<br />
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj se v resnici <strong>do</strong>gaja <strong>do</strong>ma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega <strong>do</strong>gajanja.<br />
• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />
Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.<strong>do</strong>movina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@<strong>do</strong>movina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Change language