Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)

Facebook @StrankaGibanjeSvoboda
SVOBODA: LISTA
ZA EVROPSKE VOLITVE
Kandidatno listo za evropske volitve je v
ponedeljek potrdila tudi največja vladna
stranka Gibanje Svoboda. Nosilka liste bo
evropska poslanka Irena Joveva (35), listo
pa sestavljajo še predsednik strankinega
podmladka Matej Grah (30), poslanka Janja
Sluga (49), nekdanji okoljski minister Jure
Leben (43), še ena poslanka Tamara Vonta
(53), obrambni minister Marjan Šarec (45),
državna sekretarka v kabinetu predsednika
vlade Maša Kociper (51), državni sekretar
v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk
(66) in poslanec ter nekdanji okoljski minister
Uroš Brežan (52).
Preseneča, da na listi ni Aleksandra Merla
(72), ginekologa in direktorja postojnske
porodnišnice. Bil je namreč favorit za nosilca
liste. Po poročanju medijev je Merlo
šele v ponedeljek zvečer izvedel, da ne bo
nosilec. »Očitno so se stvari spremenile,
sam pa imam svoja načela, od katerih ne
odstopam. Pričakoval sem, da bom lahko
kot senior v skupini za evropske volitve
še kaj prispeval, če pa tega ne želijo, tudi
nič hudega. Pač ne bom kandidiral,« je za
N1 povedal Merlo. To ni bil prvi zaplet pri
sestavljanju liste Svobode. Po tem, ko je že
bil potrjen kot kandidat, je svoje soglasje
na začetku aprila umaknil evropski poslanec
Klemen Grošelj (48).
V Svobodi so listo dolgo sestavljali, potem pa
v zadnjem trenutku še zamenjali nosilca.
To bo zdaj Joveva (35).
MILANOVIĆ
NE MORE BITI PREMIER
Hrvaško ustavno sodišče je sporočilo,
da predsednik države Zoran Milanović
(57) ne more biti ne mandatar za sestavo
nove vlade ne premier, tudi če odstopi s
predsedniškega položaja. Po izredni seji je
ustavno sodišče odločilo, da je Milanović
kršil marčevski poziv sodišča, naj v svojih
medijskih in drugih javnih nastopih ne
sodeluje v predvolilni politični kampanji,
oziroma, da naj odstopi s predsedniškega
položaja, preden bi to počel.
Predsednik države Zoran Milanović (57) bi
hotel sam sebi podeliti mandatarstvo, a mu
Ustavno sodišče ne dovoli.
PROFIMEDIA
PREGLED TEDNA 7
Koalicija stranke SDP, katere premierski
kandidat je bil Milanović, je na volitvah
zbrala 42 poslanskih sedežev in osvojila
drugo mesto za vladajočo HDZ z 61 sedeži.
Za večino je treba zbrati 76 glasov v parlamentu.
Odločitev ustavnega sodišča je
najprej naletela na ostre kritike SDP, češ
da je to sramota in državni udar. Hrvaški
premier in predsednik vladajoče HDZ
Andrej Plenković (54) je odločitev sodišča
pozdravil in hkrati sporočil, da bo nosilec
liste HDZ na prihajajočih evropskih
volitvah, a obenem zanikal ugibanja, da
odhaja v Bruselj. Po prepričljivi zmagi HDZ
na nedavnih parlamentarnih volitvah je še
enkrat zagotovil, da namerava biti premier
tudi v novi hrvaški vladi.
POČASNO
PADANJE INFLACIJE
Nedavna raziskava münchenskega
inštituta Ifo in Švicarskega inštituta za
ekonomske politike kaže, da se bo inflacija
letos zniževala, vendar bo srednjeročno
ostala nad cilji centralnih bank in nižja od
pričakovanj številnih analitikov. Po rezultatih
raziskave bo globalna inflacija letos
znašala 4,6 odstotka, kar je za 1,4 odstotne
točke manj od napovedi iz drugega četrtletja
lanskega leta. Za prihodnje leto se
pričakuje inflacija v višini 4,4 odstotka, leta
2027 pa naj bi se znižala na štiri odstotke,
kar je za 0,4 odstotne točke več v primerjavi
s prejšnjo raziskavo, izvedeno v zadnjem
četrtletju prejšnjega leta. Inflacija bo letos
najnižja v zahodni Evropi, medtem ko bo
najvišja v vzhodni Afriki.
145 25. 4. 2024