24.04.2024 Views

Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)

  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

46<br />

ŠOLA<br />

BORIS KHAM<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Utrinki o šolstvu:<br />

NE DOVOLIMO,<br />

da naše sanje umrejo<br />

Kolumna<br />

Astronomija v širšem smislu je danes najhitreje razvijajoča se znanost, ki se poglablja<br />

in združuje osnove astronomije, optiko, elektroniko, računalništvo, matematiko, fiziko,<br />

strojništvo in še kakšno vedo. Astronomi se denimo ukvarjajo s potovanji na <strong>druge</strong><br />

planete in raziskujejo, ali bi lahko tam postavili človeške kolonije. Od tod se zdi samoumevno,<br />

da bi morala biti astronomija redni predmet v srednji šoli, posebno v gimnaziji.<br />

Preseneča me, da se pomembnost<br />

slovenskega jezika vedno bolj<br />

potiska v ozadje in da pomembnejši<br />

postajajo drugi jeziki.<br />

Pozabljamo, zakaj so se borili in se<br />

še borijo razni Čedermaci? Za kaj že se<br />

je trudil Primož Trubar? <strong>Zakaj</strong> koroški<br />

Slovenci bijejo boj za dvojezične napise<br />

in zakaj imajo v Celovcu slovensko gimnazijo<br />

(ZG/ZRG)? Morda za hobi? Tu<br />

se vprašam še: Čemu so se borili naši<br />

pisatelji in umetniki za ohranitev in pomembnost<br />

slovenskega jezika?<br />

Tudi fizik Jožef Stefan (1835–1895), ki<br />

je bil med drugim direktor Fizikalnega<br />

inštituta na Dunaju, je v slovenskem jeziku<br />

pisal poljudne naravoslovne članke in<br />

pesmi. Kam plujemo? Morda v »dobre stare<br />

čase«, ko je bil pravilen samo en znanstveni<br />

pogled? V to, da bomo manjšina na<br />

domači zemlji? Ali vzklikamo: »Nazaj v<br />

samoupravni socialistični raj, kjer se cedita<br />

med in mleko!«? Če si sposodim Gregorčiča<br />

in ga že kar grdo pokvečim.<br />

Leta 1990 smo se odločili drugače<br />

– da stopimo na samostojno pot. Ne<br />

dopustimo, da naše sanje umrejo, da se<br />

izničijo naši napori preteklih desetletij!<br />

In za to NI dovolj samo to, da v Planici<br />

plapolajo slovenske zastave!<br />

<strong>145</strong> 25. 4. 2024<br />

Koliko je v naših učnih<br />

programih poudarjena<br />

zgodovina znanosti na<br />

Slovenskem? Po moji oceni<br />

premalo, pogosto se učitelji z<br />

njo skoraj ne ukvarjajo.<br />

ASTRONOMSKI TABOR<br />

<strong>Zakaj</strong> se bojim, da se vračamo v neko<br />

preživeto zgodovinsko stanje/situacijo/<br />

obdobje/okoliščine? Naj navedem nekaj<br />

primerov, na katere me spominja današnje<br />

stanje duha in družbe …<br />

Najprej sem se spomnil uvodnika v<br />

knjižici »Prvi astronomski tabor v Sloveniji«<br />

in se ozrl v sedanjost z vprašanjem:<br />

Ali želimo v šolski prostor uvesti<br />

le eno resnico? V omenjeni knjižici na<br />

petnajsti strani beremo: »Namen tabora<br />

smo si zamislili takole. Mladi astronomi<br />

naj se seznanijo s preprostimi<br />

opazovanji nebesnih teles, z načini<br />

merjenja določenih količin v astronomiji<br />

in z načini zaznavanja nekaterih<br />

nebesnih pojavov. S primerno strokovno<br />

razlago o nebesnih telesih in<br />

pojavih naj se jim posreduje materialistično-didaktični<br />

pogled na svet,<br />

ob vrnitvi v svoja okolja pa naj ta<br />

svetovni nazor sami širijo tudi med<br />

<strong>druge</strong> ljudi. /…/ Poudarili smo, da je<br />

treba mlade začetnike – raziskovalce<br />

uvajati v načrtno in skupinsko delo<br />

ter v njih razvijati lastnosti, ki so za<br />

tako delo potrebne: natančnost, pozornost,<br />

vztrajnost, discipliniranost,<br />

iznajdljivost, vzdržljivost in <strong>druge</strong> /…/<br />

Želeli smo tudi, da bi tabor postal tradicionalno<br />

srečanje mladih ljubiteljev<br />

astronomije na Slovenskem in da bi v<br />

prihodnje pritegnili mlade iz drugih<br />

republik in tudi iz tujine.«<br />

Zamislil sem se … Kolegi so verjetno<br />

»morali« v mastnem tisku navedeno<br />

napisati, da je lažje šlo pri pridobivanju<br />

sredstev in organizaciji tabora – kakor<br />

smo podobno izrazje uporabili, ko smo si<br />

konec osemdesetih let prejšnjega stoletja<br />

na ljubljanski osnovni šoli prizadevali za<br />

nakup teleskopa. V ta namen smo v prošnjo<br />

za pridobitev sredstev zapisali tudi:<br />

»Z organizacijo tabora bomo učence pomembno<br />

pripravili tudi za splošni ljudski<br />

odpor, saj se bodo lahko znašli v naravi.«<br />

SKUPNA JEDRA<br />

Ob tem se zbuja še en spomin iz preteklosti:<br />

skupna jedra iz leta 1983, ideja o<br />

poenotenem učno-vzgojnem programu<br />

v celotni Jugoslaviji. Snovalci so si<br />

zamislili, da bi v skupnih jedrih učnih<br />

načrtov gradivo o posameznem jugoslovanskem<br />

narodu zajemalo proporcionalen<br />

delež glede na število prebivalcev.<br />

Tej ideji so se razumniki odločno<br />

uprli in jo zavrnili.<br />

V razmislek dodajam še dvoje …<br />

Najprej citat iz knjige Simona Singha<br />

»Veliki pok«, kjer na strani 320 beremo:<br />

»Andrej Ždanov, ki je pomagal pri koordinaciji<br />

stalinističnih čistk v tridesetih<br />

in štiridesetih letih prejšnjega stoletja,<br />

je poosebljal sovjetsko stališče do velikega<br />

poka: ‘Ponarejevalci znanosti hočejo<br />

oživiti pravljico Lemaitrove agente.’ Med<br />

njegovimi žrtvami je bil tudi astrofizik<br />

Nikolaj Kozirev, ki so ga leta 1937 poslali<br />

v taborišče in obsodili na smrt, ker je<br />

še naprej razpravljal o modelu velikega<br />

poka. K sreči so njegovo smrtno sodbo<br />

znižali na desetletno zaporno kazen, ker<br />

niso mogli zbrati strelskega voda.« Kasneje<br />

je bil izpuščen in se je vrnil na delo v<br />

observatorij Pulkovo.<br />

V knjigi Wernerja Heisenberga »Del<br />

in celota« pa na strani 75 beremo, kako<br />

je doživel nasprotovanje ob predavanju<br />

Alberta Einsteina o relativnosti. Delili<br />

so letake, na katerih je pisalo, da ta ideja<br />

ni dobra, ker jo je napisal Jud, podpisan<br />

je bil profesor fizike, ki je poučeval na<br />

fakulteti, ki jo je obiskoval Heisenberg.<br />

ZNANOST NA SLOVENSKEM<br />

Koliko je v naših učnih programih poudarjena<br />

zgodovina znanosti na Sloven-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!