Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)

26 SVET
TEO PETROVIČ
PRESETNIK
PROFIMEDIA
VOLITVE NA HRVAŠKEM:
zmaga tradicionalnih
vrednot
Na Hrvaškem so v sredo, 17. aprila, izvolili nove predstavnike hrvaškega sabora. Gre za
porazdelitev 140 poslanskih mandatov, ki jih volijo v desetih volilnih enotah na Hrvaškem.
Še tri poslance prispeva hrvaška diaspora v posebni volilni enoti, prav tako osem
poslancev pa izvolijo v volilni enoti za narodne manjšine. Za sestavo vlade je potrebna
podpora najmanj 76 poslancev v 151-članskem saboru.
Zmagala je vladajoča HDZ, ki je
prejela 61 poslanskih mandatov,
sledi njena velika nasprotnica
SDP z 42 mandati. Za njima
so se zvrstili Domovinsko gibanje s 14
mandati, Most z 11 mandati, Zmoremo!
z desetimi, Istrski demokratski sabor
(IDS) s tremi, Neodvisna platforma Sever
z dvema in Fokus z enim mandatom.
OBLIKOVANJE KOALICIJE
Kot so pred tem ocenili poznavalci,
bo imel vodja HDZ-ja in trenutni premier
Andrej Plenković (54) glede na
trenutna razmerja moči težave pri
oblikovanju vladajoče koalicije, saj nobena
izmed strank, ki se bodo uvrstile
v sabor, ne želi v koalicijo z njimi. Za
koalicijo bi HDZ potreboval vsaj eno od
vodilnih desnih strank, Most ali Domovinsko
gibanje. Svetovnonazorsko sta
obe bližje HDZ-ju, vendar imata skupne
negativne izkušnje s poskusi dosedanjega
sodelovanja. V Zmoremo! so medtem
že pred volitvami napovedali, da jih
v vladi s HDZ-jem ne bo.
Volitve je sicer zaznamovala visoka
volilna udeležba. Do 11.30 se jih je
udeležilo skoraj 748.000 ljudi oziroma
24,24 odstotka volilnih upravičencev,
do 16.30 pa je glasovalo 50,6 odstotka
ljudi oziroma 1.605.472 volilnih upravičencev,
je sporočila DIP. To je precej več
kot na parlamentarnih volitvah julija
2020. Tedaj je bila volilna udeležba do
11.30 ure 18,09-odstotna, do 16.30 pa
34,04-odstotna.
Slovenska manjšina na Hrvaškem
tudi tokrat nima kandidata iz svojih vrst,
a lahko izbira med kandidati, ki se potegujejo
za poslanski položaj predstavnika
albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske
in slovenske narodne manjšine.
145 25. 4. 2024
Volilno kampanjo je zaznamoval
tudi oster osebni spopad med predsednikom
Zoranom Milanovićem (57,
SDP in koalicijski partnerji) in premierjem
Andrejem Plenkovićem. Milanović
je Plenkovića in njegovo stranko HDZ
ves čas kampanje napadal z obtožbami
o korupciji in plenjenju državne blagajne.
Plenković pa je v izjavi za javnost državljane
pozval, naj glasujejo za Hrvaško,
v kateri se spoštuje ustava, s čimer
je namigoval na Milanovića in njegovo
nespoštovanje opozorila ustavnega sodišča,
da kot predsednik ne more sodelovati
na volitvah.
ODZIVI
Stephen Nikola Bartulica (53) iz Domovinskega
gibanja je v prvem odzivu za
N1 Zagreb dejal: »Veliko vprašanje je, ali
bomo šli v koalicijo s HDZ. Pri svojem
delu naredim vse, da sprostim odnose,
HDZ na drugi strani tega ni storil vedno.
Odgovorni ljudje ne komunicirajo
tako, za kar bodo morali odgovarjati.
Zase bom rekel, da me v politiki vodi
razum, ne strasti. Upam, da naša država
politično dozoreva.« V Zmoremo! so
medtem že pred volitvami napovedali,
da jih v vladi s HDZ ne bo.
Vidni član stranke SDP Fred Matić
(61) je v prvem odzivu dejal, da so
se volivci odločili za »lopove«. »Ljudje
ponoči jokajo zaradi otrok v Nemčiji in
na Irskem, podnevi pa volijo za HDZ.
Znanost temu pravi stockholmski sindrom,«
je dejal in dodal, da se bo trudil,
da njegov otrok ne bo ostal na Hrvaškem,
»ker zanj tu ni prihodnosti«.
V Domovinskem gibanju medtem
plešejo in so navdušeni. Vodja stranke
Ivan Penava (49) je dejal, da »upa, da
bodo krojili usodo Hrvaške« in z nasmehom
dodal: »Domovinsko gibanje je tretja
najmočnejša stranka na Hrvaškem.«
Predsednik zmagovalne stranke
HDZ Andrej Plenković je v noči po
končanih volitvah napovedal korake
v smeri sestave tretje vlade: »HDZ
je tretjič zmagal na parlamentarnih
volitvah. Še pomembnejše je, da
že zjutraj začnemo s formiranjem
nove parlamentarne večine, da bomo
sestavili tretjo vlado.«
Plenković (54) je zmagal,
vlado bo zelo težko sestavil.