Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ZDRAVJE<br />
23<br />
saj se bo upokojila skoraj četrtina zdravnikov<br />
v splošnih ambulantah. Tudi prihodnost<br />
je skrb vzbujajoča.<br />
Na aktualni razpis za specializacije,<br />
ki ga je prejšnji torek objavila Zdravniška<br />
zbornica Slovenije, se je na 70 prostih<br />
mest za družinsko medicino prijavilo<br />
samo 22 mladih zdravnikov, na<br />
30 prostih mest za urgentno medicino<br />
pa 5 mladih zdravnikov. V Sindikatu<br />
zdravnikov družinske medicine, ki ga<br />
vodi specialist družinske medicine Igor<br />
Muževič, so se odzvali z javno kritiko<br />
ministrstvu, ki je po njihovem mnenju v<br />
letošnjem letu sprejelo številne ukrepe,<br />
s katerimi je sporočilo, da ne misli narediti<br />
ničesar, da bi poklic družinskega<br />
zdravnika postal privlačen.<br />
»Ravno nasprotno. Močno se je<br />
znižala možnost nagrajevanja medicinskih<br />
sester in družinskih zdravnikov,<br />
obenem pa se je za do 50-kratno<br />
povečala višina finančne kazni, ki jih<br />
lahko družinski zdravniki prejmejo za<br />
banalne administrativne napake ali nedoslednosti<br />
in za morebiten nastanek<br />
kakršnihkoli čakalnih dob, tudi če do<br />
teh pride zaradi preobremenjenosti,«<br />
kritizirajo novi zakon v sindikatu.<br />
Z ministrstva za zdravje so na našo<br />
prošnjo za komentar kritik iz vrst<br />
zdravniške stroke pojasnili, da zakona,<br />
dokler je v javni razpravi, ne morejo<br />
komentirati. Vztrajajo pa, »da je slovensko<br />
zdravstvo digitalno neenotno<br />
in razdrobljeno ter da obstoječa zakonodaja<br />
na tem področju ne zadostuje<br />
potrebam hitro razvijajoče se informacijske<br />
družbe«. Trdijo, da posodobitev<br />
zakonodaje prinaša boljšo osnovo za<br />
povezovanje in analiziranje podatkov,<br />
kar je pomembna podlaga za oblikovanje<br />
ukrepov in zdravstvenih politik.<br />
Beovićeva razume pismo<br />
družinskih zdravnikov<br />
<strong>kot</strong> klic na pomoč, saj bo<br />
ob predlaganem dvigu<br />
glavarinskih količnikov<br />
kontakt med zdravnikom in<br />
pacientom še krajši, kar bo<br />
vodilo do tega, da obravnava<br />
pacienta ne bo postala samo<br />
nekvalitetna, ampak<br />
celo nevarna.<br />
Rok Ravnikar, družinski zdravnik: »Že celo<br />
leto poslušamo sprenevedanje na vladni<br />
strani, poteka boj z zdravniki namesto<br />
reševanja situacije, ki je resna.«<br />
Twitter @rravnikar<br />
MINISTRSTVO:<br />
ZDRAVNIKOV JE VEČ<br />
Glede pisma družinskih zdravnikov pa<br />
sami vztrajajo, da smo v Sloveniji lahko<br />
ponosni na naš model primarnega<br />
zdravstvenega varstva, saj da ga <strong>kot</strong> primer<br />
dobre prakse pogosto izpostavljajo<br />
tudi v drugih evropskih državah. Ministrstvo<br />
navaja tudi podatke Nacionalnega<br />
inštituta za javno zdravje (NIJZ),<br />
da je število vseh zdravnikov v zadnjih<br />
desetih letih naraslo za 31 odstotkov,<br />
zdravnikov splošne in družinske medicine<br />
pa za 32 odstotkov. »V letu 2013 je<br />
bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov<br />
splošne in družinske medicine, v<br />
letu 2022 pa 1349.«<br />
Dodajajo, da je od leta 2014 iz tujine<br />
v Slovenijo prišlo 13 zdravnikov družinske<br />
medicine, največ iz držav <strong>bivše</strong><br />
SFRJ, izmed držav članic EU pa iz Avstrije.<br />
Kadrovsko stisko naj bi po njihovo<br />
rešili tudi z objavo izrednega razpisa<br />
specializacij v letih 2023 in 2024 in novim<br />
dodatkom za mlade specializante<br />
družinske medicine.<br />
Predsednica Zdravniške zbornice<br />
Slovenije Bojana Beović nam je povedala,<br />
da predlog novega zakona še preučujejo,<br />
ne pričakujejo pa, da bi bil sprejet v<br />
aktualni obliki. »Zelo nenavadno se mi<br />
zdi določilo, da bi lahko zaradi neupoštevanja<br />
opravil v zvezi z digitalizacijo<br />
zdravniki izgubili licenco. Gre za popolnoma<br />
različni področji, eno je strokovna<br />
usposobljenost zdravnika, na to se navezuje<br />
njegova licenca, medtem ko gre<br />
pri izpolnjevanju nekih obvez vnašanja<br />
podatkov v računalnik za obveznost<br />
zaposlenega v zdravstveni ustanovi,«<br />
razlaga infektologinja in nekdanja vodja<br />
svetovalne skupine za COVID-19. »Mogoče<br />
je to še en korak v smer, da bi se še<br />
manj kolegov odločalo za specializacije<br />
in zaposlovanje v državnih zdravstvenih<br />
ustanovah, kar je nenazadnje razvidno<br />
tudi iz zadnjega razpisa.«<br />
ZAKON PISALI ANALFABETI<br />
Beovićeva zato težko razume, kdo je<br />
spisal takšen predlog zakona. »Verjetno<br />
sploh ne pozna zdravniškega dela in<br />
njegove vsebine, to je korak v smeri zaostrovanja<br />
odnosov z zdravniki.« Pismo<br />
družinskih zdravnikov pa razume <strong>kot</strong><br />
klic na pomoč, saj bo ob predlaganem<br />
dvigu glavarinskih količnikov kontakt<br />
med zdravnikom in pacientom še krajši,<br />
kar bo vodilo do tega, da obravnava<br />
pacienta ne bo postala samo nekvalitetna,<br />
ampak celo nevarna. »Vlada mora<br />
prenehati s tovrstnimi pritiski in urediti<br />
razmere v družinskih ambulantah na<br />
način, da se jih razbremeni izpolnjevanja<br />
raznih obrazcev.«<br />
Kritična je bila tudi do vladne medijske<br />
bitke z zdravniki. Raziskava »Ogledalo<br />
Slovenije« je denimo pokazala<br />
padec zaupanja v zdravnike in rast zaupanje<br />
v zdravstvo, kar je po besedah Beovićeve<br />
plod medijskega linča zdravnikov<br />
in ustvarjanja negativnega vzdušja.<br />
»Tega, kar pravi ta raziskava, na relaciji<br />
zdravnik – pacient ne opažamo.« <br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024