Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

22 ZDRAVJE LUKA SVETINA Ministričina piarovska vojna ODGANJA SPECIALIZANTE »generacije Z« Postavlja se vprašanje, ali ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel z novim zakonom o digitalizaciji zdravstva še zaostruje napete odnose z zdravniki. Na Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da se avtorjem vsebine sploh ne sanja o razmerah v zdravstvu. Še posebej sporen je člen, ki predvideva, da bi zdravnikom začasno odvzeli licenco, če ne bi striktno vnašali podatkov v eKarton bolnika. Zakon uvaja tudi finančne globe za zdravnike, vse to v času, ko 340 družinskih zdravnikov v javnem pismu opozarja na skorajšnji kolaps. Z novim zakonom Ministrstvo za zdravje med drugim predlaga, da Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) storitve izvajalcu ne bi plačal, dokler ta ne bi bila evidentirana v centralnem zdravstvenem sistemu. Ministrstvo bi na ta način rado zbralo vse relevantne zdravstvene podatke na enem mestu, kar naj bi po njihovih navedbah olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov. Službe ministrstva zagovarjajo stroškovno učinkovitost, ker ne bi bilo več potrebe po ponavljanju (drage) diagnostike. Bi pa za nevnos podatkov zdravnike oglobili. Zdravniška zbornica Slovenije bi namreč lahko do največ pet let odvzela licence v primeru večjih strokovnih napak in nevestnega dela, kar je v Sloveniji sicer sila neobičajna Začetek seje DZ s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu in ministrski ekipi 22. aprila. Golob (57) v pogovoru z ministrico Valentino Prevolnik Rupel (53), med njima generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl (44). praksa, saj se zdravnikom licence doslej praktično nikoli niso odvzemale, ker je bilo tudi napake težko dokazati (o tem je odločala posebna komisija). Zakon v treh mesecih od uveljavitve sicer predvideva tudi ustanovitev družbe DigiZdravje v stoodstotni državni lastni, ki bi bila zavezanec za javna naročila s področja programske in strojne opreme in bi se ji zagotovilo 13 milijonov evrov ustanovnega kapitala. Družba se ne bi smela odsvojiti, prav tako sama ne bi smela ustanavljati ali kupovati pravnih oseb. Med novostmi v zakonu izstopa tudi pravilo, da bi do pacientovih zdravstvenih podatkov lahko dostopali vsi zdravstveni delavci, torej tudi tehnik, medicinska sestra in administrator. Stroka ima številne pomisleke in že piše pripombe na zakon, ki ga je Flickr @vladaRS Na aktualni razpis za specializacije se je na 70 prostih mest za družinsko medicino prijavilo samo 22 mladih zdravnikov, na 30 prostih mest za urgentno medicino pa 5 mladih zdravnikov. ministrstvo v javno obravnavo sicer dalo do 11. maja. KATASTROFA NA RAZPISU Kot smo poročali, je sočasno v javnost prišlo pismo 336 družinskih zdravnikov, ki vlado in ministrstvo opozarjajo, da se dogaja erozija javnega zdravstva in da imajo dovolj vladne ignorance. Pišejo, da dnevno za najmanjši možni strošek oskrbijo do 50 pacientov, da se je njihova obremenjenost le minimalno zmanjšala in da jih močno skrbijo pozivi, naj se število opredeljenih bolnikov na enega zdravnika poviša. Da bi bilo potrebno zvišati glavarinske količnike, je omenjal minister Danijel Bešič Loredan, ki je že odstopil, idejo pa podpirajo tudi strokovnjaki s področja zdravstvene ekonomike, kot je Maks Tajnikar. A družinski zdravniki vztrajajo, da so te ideje v popolnem nasprotju z dosedanjimi obljubami o postopnem manjšanju števila opredeljenih bolnikov, kar bi omogočalo strokovno delo. Število zdravnikov v družinski medicini bo v naslednjih nekaj letih hitro upadlo, 145 25. 4. 2024
ZDRAVJE 23 saj se bo upokojila skoraj četrtina zdravnikov v splošnih ambulantah. Tudi prihodnost je skrb vzbujajoča. Na aktualni razpis za specializacije, ki ga je prejšnji torek objavila Zdravniška zbornica Slovenije, se je na 70 prostih mest za družinsko medicino prijavilo samo 22 mladih zdravnikov, na 30 prostih mest za urgentno medicino pa 5 mladih zdravnikov. V Sindikatu zdravnikov družinske medicine, ki ga vodi specialist družinske medicine Igor Muževič, so se odzvali z javno kritiko ministrstvu, ki je po njihovem mnenju v letošnjem letu sprejelo številne ukrepe, s katerimi je sporočilo, da ne misli narediti ničesar, da bi poklic družinskega zdravnika postal privlačen. »Ravno nasprotno. Močno se je znižala možnost nagrajevanja medicinskih sester in družinskih zdravnikov, obenem pa se je za do 50-kratno povečala višina finančne kazni, ki jih lahko družinski zdravniki prejmejo za banalne administrativne napake ali nedoslednosti in za morebiten nastanek kakršnihkoli čakalnih dob, tudi če do teh pride zaradi preobremenjenosti,« kritizirajo novi zakon v sindikatu. Z ministrstva za zdravje so na našo prošnjo za komentar kritik iz vrst zdravniške stroke pojasnili, da zakona, dokler je v javni razpravi, ne morejo komentirati. Vztrajajo pa, »da je slovensko zdravstvo digitalno neenotno in razdrobljeno ter da obstoječa zakonodaja na tem področju ne zadostuje potrebam hitro razvijajoče se informacijske družbe«. Trdijo, da posodobitev zakonodaje prinaša boljšo osnovo za povezovanje in analiziranje podatkov, kar je pomembna podlaga za oblikovanje ukrepov in zdravstvenih politik. Beovićeva razume pismo družinskih zdravnikov kot klic na pomoč, saj bo ob predlaganem dvigu glavarinskih količnikov kontakt med zdravnikom in pacientom še krajši, kar bo vodilo do tega, da obravnava pacienta ne bo postala samo nekvalitetna, ampak celo nevarna. Rok Ravnikar, družinski zdravnik: »Že celo leto poslušamo sprenevedanje na vladni strani, poteka boj z zdravniki namesto reševanja situacije, ki je resna.« Twitter @rravnikar MINISTRSTVO: ZDRAVNIKOV JE VEČ Glede pisma družinskih zdravnikov pa sami vztrajajo, da smo v Sloveniji lahko ponosni na naš model primarnega zdravstvenega varstva, saj da ga kot primer dobre prakse pogosto izpostavljajo tudi v drugih evropskih državah. Ministrstvo navaja tudi podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da je število vseh zdravnikov v zadnjih desetih letih naraslo za 31 odstotkov, zdravnikov splošne in družinske medicine pa za 32 odstotkov. »V letu 2013 je bilo v Sloveniji zaposlenih 1025 zdravnikov splošne in družinske medicine, v letu 2022 pa 1349.« Dodajajo, da je od leta 2014 iz tujine v Slovenijo prišlo 13 zdravnikov družinske medicine, največ iz držav bivše SFRJ, izmed držav članic EU pa iz Avstrije. Kadrovsko stisko naj bi po njihovo rešili tudi z objavo izrednega razpisa specializacij v letih 2023 in 2024 in novim dodatkom za mlade specializante družinske medicine. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović nam je povedala, da predlog novega zakona še preučujejo, ne pričakujejo pa, da bi bil sprejet v aktualni obliki. »Zelo nenavadno se mi zdi določilo, da bi lahko zaradi neupoštevanja opravil v zvezi z digitalizacijo zdravniki izgubili licenco. Gre za popolnoma različni področji, eno je strokovna usposobljenost zdravnika, na to se navezuje njegova licenca, medtem ko gre pri izpolnjevanju nekih obvez vnašanja podatkov v računalnik za obveznost zaposlenega v zdravstveni ustanovi,« razlaga infektologinja in nekdanja vodja svetovalne skupine za COVID-19. »Mogoče je to še en korak v smer, da bi se še manj kolegov odločalo za specializacije in zaposlovanje v državnih zdravstvenih ustanovah, kar je nenazadnje razvidno tudi iz zadnjega razpisa.« ZAKON PISALI ANALFABETI Beovićeva zato težko razume, kdo je spisal takšen predlog zakona. »Verjetno sploh ne pozna zdravniškega dela in njegove vsebine, to je korak v smeri zaostrovanja odnosov z zdravniki.« Pismo družinskih zdravnikov pa razume kot klic na pomoč, saj bo ob predlaganem dvigu glavarinskih količnikov kontakt med zdravnikom in pacientom še krajši, kar bo vodilo do tega, da obravnava pacienta ne bo postala samo nekvalitetna, ampak celo nevarna. »Vlada mora prenehati s tovrstnimi pritiski in urediti razmere v družinskih ambulantah na način, da se jih razbremeni izpolnjevanja raznih obrazcev.« Kritična je bila tudi do vladne medijske bitke z zdravniki. Raziskava »Ogledalo Slovenije« je denimo pokazala padec zaupanja v zdravnike in rast zaupanje v zdravstvo, kar je po besedah Beovićeve plod medijskega linča zdravnikov in ustvarjanja negativnega vzdušja. »Tega, kar pravi ta raziskava, na relaciji zdravnik – pacient ne opažamo.« 145 25. 4. 2024
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: USTAVITE LEVICO MOJA BESEDA 3 Z vst
Page 5 and 6: VSEBINA 5 18 V krempljih stroke Alj
Page 7 and 8: Facebook @StrankaGibanjeSvoboda SVO
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Metod Logar @logarmeto
Page 11 and 12: POVPREČEN EVROPSKI STANDARD KARIKA
Page 13 and 14: Komentar TEMA TEDNA 13 in razvoj (U
Page 15 and 16: Komentar TEMA TEDNA 15 Izpustili sm
Page 17 and 18: Komentar TEMA TEDNA 17 SKRB ZA ENAK
Page 19 and 20: Komentar BOJAN POŽAR, POZAREPORT.S
Page 21: EVROPA 21 Razstava je dejanje upora
Page 25 and 26: JAKOB VID ZUPANČIČ WWW.SIOL.NET A
Page 27 and 28: SVET 27 Na Hrvaškem je vladajoča
Page 29 and 30: INTERVJU 29 Na čelo URI Soča ste
Page 31 and 32: JAKOB VID ZUPANČIČ WWW.DESUS.SI V
Page 33 and 34: AKTUALNO 33 zastavljen. Pravi, da s
Page 35 and 36: Komentar DRUŽBA 35 tuja imperialis
Page 37 and 38: TEO PETROVIČ PRESETNIK FACEBOOK@ Z
Page 39 and 40: Komentar NENAD GLÜCKS ARHIV DOMOVI
Page 41 and 42: Komentar AKTUALNO 41 nas kvalificir
Page 43 and 44: ZDRAVJE 43 Pacient lahko tudi odklo
Page 45 and 46: DALMATINO 45 Danes se očetje Evrop
Page 47 and 48: ŠOLA 47 skem? Po moji oceni premal
Page 49 and 50: Priporočila BEREMO, GLEDAMO, POSLU
Page 51 and 52: Priporočilo ANDRAŽ ARKO Jaz, KATA
Page 53 and 54: nemško verzijo skladb za ploščo
Page 55 and 56: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 57 and 58: Koledar dogodkov APRIL-MAJ DOGODKI
Page 59 and 60: Kolumna Nevarnost SAMOUNIČENJA AKT
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SHUTTERSTOCK SESTAVIL
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITA MISEL K
Page 65 and 66: mo samo ob neveste, ženinom pa se
Page 67 and 68: Domovino berem, ker me zanima druga

Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?