Domovina 145: Zakaj Slovenija teče počasneje kot druge bivše socialistične države (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Komentar<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
in razvoj (Umar) so <strong>druge</strong> omenjene <strong>države</strong><br />
precej bolje izkoristile prednosti<br />
članstva v EU <strong>kot</strong> mi. Medtem ko smo<br />
imeli v desetletju pred vstopom primerljivo<br />
ekonomsko dinamiko <strong>kot</strong> te<br />
konkurentke, pa so po vstopu višegrajske<br />
<strong>države</strong> (Češka, Poljska, Madžarska,<br />
Slovaška) in še posebej baltske (Litva,<br />
Latvija, Estonija) rasle bistveno hitreje.<br />
V tem obdobju smo sicer po izračunu<br />
Ivanca v evropski proračun vplačali<br />
skupaj 8,7 milijarde evrov, pri čemer<br />
smo z naslova članstva prejeli skupaj<br />
13,5 milijarde evrov. Naša neposredna<br />
neto ekonomska korist je bila torej 4,8<br />
milijarde evrov.<br />
DRŽAVA<br />
V GOSPODARSTVU ŠKODLJIVA<br />
Po besedah ekonomista dr. Anžeta Burgerja<br />
(45) s Fakultete za družbene vede<br />
je razlogov za počasnejšo rast Slovenije v<br />
primerjavi z ostalimi članicami Evropske<br />
unije iz širitve leta 2004 več. Eden od njih<br />
BDP na prebivalca po kupni moči (v dolarjih)<br />
50.000<br />
40.000<br />
30.000<br />
Zaradi demografskih trendov lahko<br />
blaginjo ohranjamo ali povečujemo zgolj s<br />
povečevanjem produktivnosti, kar pomeni<br />
tudi več avtomatizacije.<br />
20.000<br />
10.000<br />
Litva<br />
Estonija<br />
<strong>Slovenija</strong><br />
razvitosti EU, pri čemer smo mi v tem<br />
času zrasli le za tri odstotne točke, Čehi<br />
pa za kar 16. Toda še precej hitreje so<br />
rasle recimo baltske <strong>države</strong>. Za ovratnik<br />
nam diha Litva. Ta dosega že 89<br />
odstotkov povprečne razvitosti EU, pa<br />
je bila pred vstopom v EU leta 2003 pri<br />
komaj 48 odstotkih. Impozantno rast,<br />
za kar 32 odstotnih točk, je pokazala<br />
Estonija – s 53 odstotkov leta 2003 na<br />
85 odstotkov leta 2022. Poljska <strong>kot</strong> daleč<br />
največje nekdanje gospodarstvo iz<br />
tega nabora pa se je v 20-ih letih dvignila<br />
s 50 odstotkov na 79 odstotkov<br />
povprečne razvitosti EU glede na BDP<br />
na prebivalca po kupni moči. Več o tem<br />
v grafih.<br />
Po ugotovitvah Bojana Ivanca, glavnega<br />
analitika pri GZS, se je realno BDP<br />
v Sloveniji (tu ne gre za kupno moč na<br />
prebivalca) od pridružitve Evropski<br />
uniji povečal za 53 odstotkov. Toda šlo<br />
je »zgolj« za 2,2-odstotno povprečno letno<br />
rast, kar nas ob Madžarski po tem<br />
kazalniku uvršča na zadnje mesto glede<br />
rasti BDP med članicami, ki so vstopile<br />
v povezavo leta 2004. Rast BDP na<br />
Poljskem je bila recimo v povprečju štiri<br />
odstotke na leto. Na podlagi analize<br />
Urada RS za makroekonomske analize<br />
0<br />
Vir: Svetovna banka<br />
Poljska<br />
Estonija<br />
Litva<br />
Češka<br />
<strong>Slovenija</strong><br />
2003<br />
2004<br />
2005<br />
2006<br />
2007<br />
2008<br />
2009<br />
2010<br />
2011<br />
2012<br />
2013<br />
2014<br />
2015<br />
2016<br />
2017<br />
2018<br />
2019<br />
2020<br />
2021<br />
2022<br />
BDP na prebivalca<br />
po kupni moči v odstotkih povprečja EU<br />
48<br />
50<br />
53<br />
75<br />
79<br />
85<br />
89<br />
91<br />
88<br />
91<br />
2003<br />
2022<br />
0 20 40 60 80 100<br />
<strong>145</strong> 25. 4. 2024
Change language