Kliping_17_4_2024

POP TV, 24 ur zvečer - 22:25 16.04.2024
Torek
Država: Slovenija
Kazalo
Trajanje: 13:00
3 / 4
da mogoče je pa to vendarle preveč, ampak zdaj se po dveh letih izkazuje, da to ni bilo preveč.
Nisem pričakoval, da bo kdaj kandidiral za predsednika stranke. In prve poteze kažejo na to, da
bi lahko stranko konsolidiral in da bi lahko prepričal slovensko javnost, da SD spet postane
enkrat vladajoča na levosredinskem polu.
UROŠ SLAK (voditelj)
Gospod Haček, do kje seže domet SD-ja pod Matjažem Hanom? Lahko postane najmočnejša
stranka na levi sredini, tako kot pravi gospod Lukšič in kakšen bi bil predpogoj za to?
MIRO HAČEK (politični analitik,
FDV)
Jaz se seveda strinjam tukaj s kolegom. SD ima potencial in ima infrastrukturo, da lahko postane
veliko močnejša stranka, kot je, kot je to danes. Vendarle gre za edino dobro organizirano
levosredinsko stranko na Slovenskem. Edino stranko, ki pokriva vseh 212 slovenskih občin s
svojimi lokalnimi in regionalnimi odbori in od tukaj stranka lahko črpa precej velik kadrovski
potencial. SD nima težav s plitvim kadrovskim bazenom, kot ga ima, kot jih ima Svoboda. SD
tudi razume, kaj je to politična socializacija. Konec koncev je gospod Han sam dokaz uspešnosti
tega procesa. Izšel je iz lokalne politike, bil 2 mandata župan. Sedaj uspešen minister za
gospodarstvo. Razume tudi to mejo med politiko in stroko, politiko in upravo. Recimo je eden od
ministrov, ki ni kar, ko je prevzel Ministrstvo za gospodarstvo, se znebil vseh uradnikov, ki so
tam že obstajali in jih degradiral in to je se pokazalo kot zelo uspešna, uspešna zgodba in je
relativno uspešne minister tudi.
UROŠ SLAK (voditelj)
Povejte mi, gospod Lukšič, Matjaž Han ne bo prevzel podpredsedniška mesta vladi, ki pa ji po
zadnji javnomnenjski anketi ne pada več, priljubljenost. Čemu to pripisujete, da vladi Roberta
Goloba ne pada več priljubljenst?
IGOR LUKŠIČ (politolog)
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Jaz mislim, da mu nima več kam padati, da je to, da se je to obdobje zaključilo, ker ni več
prostora, čeprav po odstotkih še mogoče, ampak vendarle so zdaj vsi ljudje, ki so vezani na
vlado, odvisni toliko od tega, da bo to verjetno ostalo do konca približno, ti odstotki. 5 % gor ali
dol. Zdaj kar pa zadeva podpredsedniško mesto v vladi, podobno se je odločila tudi stranka
Levice. Zgleda, da to v tej vladi Roberta Goloba to mesto vendarle ni tako pomembno, kot je
kazalo v začetku in kot je mogoče v kakšni drugi vladi bilo. Se pravi, da je predsednik stranke ali
pa koordinator v primeru Levice oziroma koordinatorica, tudi podpredsednica stranke. pardon,
vlade. Tu moram reči, da sem malo presenečen, ker tudi za to, da bi stranka sporočila ali pa
recimo predsednik, da vendarle gre vsaj za neke minimalne korekture v vladi ali pa mešanja, če
že bodo vsi ministri ostali v vladi, ne, in ministrice, potem bi vsaj mogoče s tem dal vedeti, da
nekako ga zanima vpliv na vlado na drugačen način, bolj kot ga je zanimal zdaj, ko je bil samo
minister.
UROŠ SLAK (voditelj)
Gospod Haček, se strinjate z gospodom Lukšičem in kaj so po vašem mnenju razlogi, da Matjaž
Han ni prevzel mesto v vladi Roberta Goloba, ki ji, vsaj po zadnji javnomnenjski raziskavi,
priljubljenost ne pada več?
MIRO HAČEK (politični analitik,
FDV)
Če bi bil malo nagajiv, bi najbrž rekel, da gospod Han je prav zadovoljen, da ne bo
podpredsednik vlade, ker ne bo rabil se ukvarjat z dodatnim varovanjem. Če pa sem malo resen,
pa bi spomnil na obdobja preteklih vlad, kjer so podpredsedniki vlade vendarle bili, ali
predsedniki koalicijskih strank ali pa še prej vodje oziroma nosilci tako imenovanih državotvornih
resorjev, torej obrambne, notranjih zadev in podobno. Zdaj pa sta podpredsednika vlade zunanja
ministrica, kar je sicer državotvorni resor, in pa in pa gospod Mesec, ki vodi Ministrstvo za delo.
Torej resor, ki ga ne bi mogli šteti med državotvorne. Je pa to seveda odločitev vlade in stvar
koalicije, tako da ne vidim tukaj neke zelo posebne zgodbe.
34