62 JU3 2052 MILENA MIKLAVČIČ SHUTTERSTOCK Sploh se <strong>ne</strong> zavedamo, kako prav ima! Ker nisem več rosno mlada, se še spomnim časov, ko smo življenje živeli in <strong>ne</strong> tako kot da<strong>ne</strong>s dopuščali, da nam le-to zgolj »drsi« skozi prste. Raziskava ameriškega analitskega podjetja Asurion je namreč pokazala, da na zaslon pamet<strong>ne</strong>ga telefona v povprečju pogledamo enkrat na vsakih 10 minut. Še bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da kar 45 odstotkov anketirancev svoje mobil<strong>ne</strong> telefo<strong>ne</strong> uporablja celo na javnih straniščih, 60 odstotkov pa <strong>ne</strong> more brez njih niti pri kavi, med uživanjem hra<strong>ne</strong> in pijače, med vožnjo ali v spalnici. Vedno več je tudi mamic, ki brskajo po telefonu med dojenjem. Na milijo<strong>ne</strong> pod a t k o v , ki nam d<strong>ne</strong>vno »zdrsijo« pod prsti, se nas niti <strong>ne</strong> dotak<strong>ne</strong>, kaj šele, da bi si jih Kolumna Hitra hrana ZA MOŽGANE Marica Lihtenval<strong>ne</strong>r je zapisala: »Ljudje vedno bolj iščemo udobje, delamo samo tisto, kar je fajn, in <strong>ne</strong> tistega, kar je prav!« zapomnili. In ker možgani <strong>ne</strong> dobivajo več hra<strong>ne</strong>, da bi jo »mleli« – dremajo. Posledično, ker so vedno manj aktivni, se, tako pravijo, tudi hitreje starajo. KAJ NAM PADE V OČI Naj dvig<strong>ne</strong> roko tisti, ki je čla<strong>ne</strong>k o podjetju Kumo AI, kjer je eden od ustanoviteljev Slove<strong>ne</strong>c Jure Leskovec, in jih je Forbes uvrstil med 50 najboljših na področju umet<strong>ne</strong> inteligence, prebral do konca. Koliko nas je, ki smo se razveselili novice, da se je v času mračnjaškega kovida za Tjašo Jarc in Tilyen Mucik poslovna pot šele začela s spletno prodajo rastlin? Komaj kdo, kaj<strong>ne</strong>? Jih je pa zato toliko več, ki stresejo iz rokava, kakšno zelenjavno juho je skuhala Tina Gaber, kakš<strong>ne</strong> ljubosum<strong>ne</strong> izpade ima Meghan, vojvodinja Susseška, oziroma kaj vse se je dogajalo okoli Cristiana Ronalda v Ljubljani pred in po tekmi med Slovenijo in Portugalsko. Soseda Mica, ki nima inter<strong>ne</strong>ta, vsak dan stopi na prag in preveri vreme. Če le ima priložnost, pove, da nikoli <strong>ne</strong> bo razumela tistih, ki raje brskajo po telefonu, namesto da bi jo pos<strong>ne</strong>mali. Vešči<strong>ne</strong>, kako napovedati vreme glede na obliko in lego oblakov, so v naši zavesti na splošno že povsem izginile. BUTALCI IN PAMET Nekoč je bilo količi<strong>ne</strong> pameti približno enako kot da<strong>ne</strong>s, le da so jo predniki, ker niso imeli možnosti, da bi študirali, <strong>ne</strong><strong>ne</strong>hno »nadgrajevali« na drugač<strong>ne</strong> nači<strong>ne</strong>. Zelo veliko so se tudi družili. Hlepeli so po izmenjavi m<strong>ne</strong>nj, obiskovali so predavanja, se učili. Ali mislite, da je bilo v Žireh pred vojno kar 26 gostiln zgolj zato, da so v njih preganjali dolgčas? Nikakor! Možje so se srečevali tudi ali predvsem zato, da so sklepali posle in modrovali o tem in o<strong>ne</strong>m, tudi o politiki. To, da več znaš kot drugi, je imelo takrat precej žlahten pomen. Kinodvorana ni bila namenjena le filmskim predstavam, tam so vsaj dvakrat tedensko potekala predavanja. Vsaka kočura, po možnosti na pol podrta, je imela na polici vsaj štiri knjige: Sv. pismo, kuharico, priročnik za zdravje in poljedelski priročnik. Marija pravi, da je bil pri njih v vsakod<strong>ne</strong>vni uporabi tudi priročnik za računanje različnih mer pri lesu in živalih. Da<strong>ne</strong>s? Še pohištvena industrija je knjižnim policam obrnila hrbet! Tudi učenje na pamet je, pa naj se sliši še tako nazadnjaško, rojevalo sadove, saj so tudi otroci znali po več deset ali celo več 100 pesmi. Kako pa mislite, so se te pesmi ohranile vse do da<strong>ne</strong>s? Mnoge tudi preko ust<strong>ne</strong>ga izročila! MIGANJE Z MOŽGANI IZUMIRA V času pred inter<strong>ne</strong>tom so ljudje živeli kot skupnost, večja ali manjša. V takšnih skupnostih se, četudi si »zabit kot štanga v tla«, marsičesa naučiš – <strong>ne</strong> le <strong>ne</strong>umnosti. Potem je prišel inter<strong>ne</strong>t in občutka, želje ali potrebe po druženju je bilo počasi ko<strong>ne</strong>c. <strong>Zakaj</strong> bi hodili na predavanja, ko pa inter<strong>ne</strong>t nudi tolikoooooooooooo informacij? Ne da bi vedeli, kdaj se je tudi pri inter<strong>ne</strong>tu zgodilo tisto, kar se je že ob pojavu televizije: »Že mora biti res, če so na TV povedali!« Počasi, a <strong>ne</strong>zadržno so naši možgani začeli drseti v zgodnji »srednji vek«, ko večino Slovencev lahko naplahta vsaka kolikor toliko iznajdljiva »Vodiška Johanca«. Bolj kot se utapljamo v virtual<strong>ne</strong>m svetu, manj uporabljamo lastno pamet. Mantra, »če tam piše, že mora biti res!«, se je že stopila z DNK. Kakšna napaka! Ob tem pa nas ni nihče naučil ločevati med zrnom in plevelom! Možgani teh informacij <strong>ne</strong> sortirajo na resnič<strong>ne</strong> in na laž<strong>ne</strong>, ampak na bolj ali manj všeč<strong>ne</strong> človekovi potrebi po komodnosti in lenobi. In kaj sledi? Bolj kot možgani samo »sprejemajo« in <strong>ne</strong> »delajo«, bolj postajajo zakr<strong>ne</strong>li in leni. Pa še slabše bo. Ker je teh, ki bi razmišljali po svoje, vedno manj, mase (ljubkovalno jih imenujemo ovce), ki uboga in kima pa vedno več.
Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRIT PREGOVOR SHUTTERSTOCK DANSE KRES ENICA PRAVO SPOR ZONA JETRA BEBA ČUK TVID VAZA VONTA V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali lep slovenski pregovor. (jp) , LAŽJI MAGIČNI KVADRAT Vodoravno in navpično: 1 nasprotje pesimista 2 priprava, ki kaže količino porablje<strong>ne</strong>ga plina 3 užitna lističasta goba s črnim valjastim ali zvonastim klobukom, Coprinus 4 računalniško omrežje za prenos informacij, podatkov znotraj organizacije za interno uporabo 5 slavni portret Leonarda da Vincija, ki visi v Louvru 6 afriško žensko ime (iz črk INIMINI) 7 srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike 8 livada - visoka igralna karta (jp) V liku sta le dve črni polji. <strong>144</strong> 18. 4. 2024
Change language