28 INTERVJU ALENKA VIRANT, RAVNATELJICA Šola pač ni <strong>ne</strong>ka Aqualuna, da bi hodili sem v kopalkah Učenci so sami predlagali pravila glede oblačenja in vedenja. – Otroci v šoli in na ekskurzijah nimajo telefonov. – Otroci so odkriti in pošteni. – Med epidemijo so starši viseli na oknih in sem enostavno zagrnila žaluzije. – Zagovarjam kredo in običajno tablo. – Če <strong>ne</strong> razumeš jezika, nimaš česa iskati v učilnici. – Predmetnik je dober, samo treba ga je očistiti balasta. PETER MERŠE TOMO STRLE/CITRUS <strong>144</strong> 18. 4. 2024
INTERVJU 29 Slovenijo je pretresla medijsko odmevna grožnja, da bi se lahko tudi pri nas na kateri izmed osnovnih šol zgodilo kaj podob<strong>ne</strong>ga, kot se je na Finskem, ko je osnovnošolec ubil e<strong>ne</strong>ga in poškodoval dva sošolca. Ravnatelji ste najprej za grožnjo slišali iz medijev? Tako je, najprej iz medijev, nato pa je priletela <strong>ne</strong>ka okrožnica z ministrstva, naj se z otroki pogovarjamo, brez kakšnih konkretnih protokolov, kako na to reagirati. Kakšen odziv pristojnih bi se vam zdel smiseln ob takš<strong>ne</strong>m dogajanju? Ministrstvo za šolstvo bi se vsekakor moralo povezati z Ministrstvom za notranje zadeve in pripraviti konkret<strong>ne</strong> predloge, protokole za dano situacijo. Ne da moramo sami iskati po policijskih stra<strong>ne</strong>h in se, ko se kaj zgodi, ena na ena z otroki pogovarjati. Takrat je treba konkretno odreagirati. Skratka, potrebovali bi načrt, ki bi nas vnaprej pripravil, da <strong>ne</strong> bomo panični. Vsak dan s strahom prihajati v šolo in službo pa res ni dobro. V sredo je bil velik del Slovenije doma. Na <strong>ne</strong>katerih šolah tisti dan niso nosili šolskih torb, drugod so zaklepali vrata, najemali dodat<strong>ne</strong> varnostnike. Za kakš<strong>ne</strong> ukrepe ste se odločili vi? Mi smo podeželska šola in smo običajno zelo odprti. V sredo smo imeli vse zaklenjeno, nismo imeli dežur<strong>ne</strong>ga učenca, povečali smo nadzor učiteljev in s strani policijske postaje. Naš rajonski policist Bogdan, ki je vedno tu, da priskoči na pomoč, je krožil s svojo ekipo po okolici. Kljub temu smo bili med odmorom z otroki zunaj, po odmoru pa smo se spet zaklenili. Enako vrtec in obe podružnični šoli. Če bi to zadostovalo, <strong>ne</strong> vem. K sreči se je izkazalo, da ni bilo potrebe, lahko pa rečem, da ni bilo prijetno. Nedavno je vaša šola sprejela nova šolska pravila, ki vključujejo tudi kodeks oblačenja in so bila precej odmevna po vseh Sloveniji. Kako je prišlo do teh sprememb? Začelo se je spontano. Lani maja smo se na razrednih urah začeli pogovarjati o morebitnih spremembah šolskih pravil. Učenci so sami predlagali, kaj bi se jim zdelo smiselno spremeniti, in tako so se pojavili predlogi, da bi bilo smiselno spremeniti tudi pravila glede oblačenja in vedenja. Ker smo inter<strong>ne</strong> akte prilagajali novim pravilnikom glede pregleda torb in odvzema pametnih naprav, sem se odločila, da zadevo izpeljemo kot proces. Najprej smo dali otrokom možnost, da so predlagali svoje ideje za spremembe, potem smo to sprejeli na pedagoški konferenci, dali v potrditev svetu staršev. Malo me je skrbelo, kako bodo odreagirali starši, ampak so čisto vsi to sprejeli pozitivno. Kakšen je bil končni rezultat? Zdaj imamo natančno napisana navodila oblačenja. Gornji del mora segati do pasu, <strong>ne</strong> sme se kazati zadnjice, kot <strong>ne</strong>primer<strong>ne</strong> smo označili <strong>ne</strong>spoštljive napise, tako tuje kot slovenske, omejena je dolžina nohtov. Pred leti se nam je zgodilo, da so eni starši tožili šolo, ker se je deklici zlomil noht. Sprejeli smo tudi možnost odvzema mobitelov. Če jim je odvzet, ga <strong>ne</strong> morejo dobiti kar nazaj, ampak morajo starši V osnovni šoli bi potrebovali diferenciacijo učnih načrtov. priti v šolo in se ob dogovorje<strong>ne</strong>m terminu sestati z razrednikom. Starši so me v celoti podprli. Nekateri so šli še dlje in predlagali prepoved ličenja in barvanja las, ampak tega potem nismo vključili, ker smo ocenili, da tako pretiranih problemov na tem področju nimamo. Drži, da tudi prej niso bili pretirano <strong>ne</strong>primerno oblečeni, se je pa dogajalo. Hkrati je to preventiva za v prihodnje. Če da<strong>ne</strong>s <strong>ne</strong> postavimo temeljev, se hiša hitro zamaje. Se tudi v šoli ukvarjate z vzgojo glede oblačenja ali to prepuščate staršem? Nikakor nimamo namena diktirati, kako naj bo kdo oblečen. To prepuščamo učencem in njihovim staršem, ki so za to odgovorni. Mi zgolj postavljamo pravila igre, postavimo <strong>ne</strong>ke smisel<strong>ne</strong> omejitve. Kot pri nogometu: če je avt, je avt. Če je omejitev hitrosti v naselju 50, <strong>ne</strong> smeš voziti 60. Seveda pa učenci včasih tudi izigravajo starše. Oblečejo si pulover, pod njim pa prekratko majčko. V šoli pa pulover slečejo. Ampak pri nas k sreči tega ni veliko. Veljajo pa pravila tudi za ekskurzije in d<strong>ne</strong>ve dejavnosti. Tudi takrat <strong>ne</strong> moreš imeti majice s kletvicami. Smo se znašli v družbi, kjer se že zdravorazumske ideje označuje za skrajnost? Šola pač ni <strong>ne</strong>ka Aqualuna, da bi hodili sem v kopalkah. Mislim, da je prav, da spoštujemo človeka in dostojanstvo in tudi, da zaščitimo otroke. Šola je odprt prostor. Lahko se kdo pripelje mimo in fotografira, potem bi se pa kaj znašlo na spletu. Otroška pornografija je da<strong>ne</strong>s vsepovsod. V času digitalizacije je treba biti pazljiv. Kako vzgajati otroke, da bodo sami prišli do tega, da si bodo želeli to, kar je zanje dobro? Pomembna je domača vzgoja. Če pa doma tega pogovora ni, ga moramo opraviti v šoli. V takih primerih naredimo SWOT analizo. Postavimo na eno stran dobre strani in slabe strani <strong>ne</strong>ke odločitve in potem tehtamo. Če smo odkriti in pošteni, se prava odločitev izkristalizira. Otroci so odkriti in pošteni. Po premisleku tudi spremenijo m<strong>ne</strong>nje, če ugotovijo, da morda prej niso imeli čisto prav. Se je pa treba pogovarjati in jasno predstaviti stvari, potem pa umu prepustiti prosto pot. Bi bila taka sprememba pravil smiselna v vsaki šoli? Kaj svetujete kolegom ravnateljem glede tega? Vsaka šola je specifična. Da<strong>ne</strong>s sem govorila s kolegico, ki je popolni nasprotnik mojega ravnanja. Če <strong>ne</strong>kje <strong>ne</strong> čutijo, da je to dobro, potem morda ni smiselno, da ravnatelj to forsira. Prav tako, če s tem itak nimajo težav. Te stvari so zelo odvis<strong>ne</strong> od posamez<strong>ne</strong> šole in zato tudi ministrstvo <strong>ne</strong> daje kakšnih obvez, ampak zadevo prepušča v presojo šolam. Kar je po svoje prav. So pa te stvari v zelo veliki meri odvis<strong>ne</strong> od ravnatelja. Poleg oblačil nova šolska pravila omejujejo tudi uporabo mobilnih naprav in pametnih ur. Kako velik problem predstavljajo te naprave? Prepoved uporabe je bila že v prejšnjem pravilniku. Zdaj smo dorekli postopek odvzema. Prej ni bilo nikjer določeno, kaj narediti v primeru, da uče<strong>ne</strong>c pravilo krši in napravo uporablja. <strong>144</strong> 18. 4. 2024
Change language