Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
18. 4. 2024<br />
<strong>Zakaj</strong> POLICIJA NE PREISKUJE<br />
napoveda<strong>ne</strong>ga <strong>strelskega</strong> <strong>pohoda</strong><br />
11<br />
32<br />
38<br />
16<br />
Na TV Slovenija<br />
so cenzurirali<br />
verski program<br />
Kaj bo v SD po Hanu<br />
Država je piceriji<br />
za migrante nakazala<br />
pet milijonov evrov<br />
3,95 €<br />
<strong>144</strong>
Portal z izbranimi<br />
d<strong>ne</strong>vnimi<br />
novicami<br />
slovenskih<br />
medijev.<br />
VSE NA ENEM MESTU.<br />
www.casnik.si
VRAČAJO SE VICI<br />
Slovenija se je v tretjini<br />
stoletja prelevila<br />
v povsem<br />
zbirokratizirano<br />
državo. V njej uspevajo na<br />
eni strani čistuni in črkobralci,<br />
na drugi pa tisti, ki<br />
iščejo luknje v zakonu. Če<br />
omenimo samo, da čakanje<br />
na gradbeno dovoljenje<br />
pri nas merimo v mesecih,<br />
v sosednji Avstriji pa v tednih.<br />
Po osmih mesecih je<br />
tako družina, ki ji je povodenj<br />
od<strong>ne</strong>sla hišo, dobila<br />
sklep, da je treba hišo porušiti. Obrazi<br />
ljudi, ki po dveh tretjinah leta še naprej<br />
čakajo na dovoljenje, da svoje podrtije<br />
porušijo ali da jih začno obnavljati, so<br />
na televiziji pokazali več kot vse izreče<strong>ne</strong><br />
besede v Tarči. Gledalce, državlja<strong>ne</strong><br />
nas je bilo sram, da naša država<br />
tako dela z ljudmi. Jih v <strong>ne</strong>sreči pušča<br />
v agoniji čakanja. Vsakega državljana<br />
je da<strong>ne</strong>s sram, da vlada poplavljencem<br />
v našem imenu še naprej sadi rožice in<br />
govori, kako je treba na vsa ta dovoljenja<br />
čakati še mesece in mesece.<br />
BIROKRACIJA UBIJA<br />
<strong>Zakaj</strong> v Sloveniji vsaka procedura na<br />
občini in upravni enoti toliko traja? So<br />
naši državljani bolj <strong>ne</strong>umni kot avstrijski?<br />
In <strong>ne</strong>spretni, kot nas prepričujejo<br />
vladni birokrati? Ali pa so avstrijski birokrati<br />
na krajevnih uradih pamet<strong>ne</strong>jši<br />
od naših? Odgovor je: Nikakor <strong>ne</strong>! Je pa<br />
naša zakonodaja bolj <strong>ne</strong>življenjska, obsež<strong>ne</strong>jša<br />
in manj učinkovita.<br />
Ko v taki državi pride na oblast opravilno<br />
<strong>ne</strong>sposobna vlada, brez izkušenj<br />
in brez nujno potreb<strong>ne</strong>ga znanja,<br />
mestoma celo povsem brez izobrazbe,<br />
se <strong>ne</strong> da spremeniti praktično ničesar.<br />
Bog <strong>ne</strong> daj, da se zgodi kakšna katastrofa.<br />
Birokracija brez vodstva se obnaša<br />
kot petelin, ko mu odsekaš glavo.<br />
(Upam, da se to še sme?) Petelin brez<br />
glave teka naokrog, dokler <strong>ne</strong> izkrvavi<br />
in omah<strong>ne</strong>.<br />
V Sloveniji je zakonodaja<br />
bolj <strong>ne</strong>življenjska, obsež<strong>ne</strong>jša<br />
in manj učinkovita<br />
kot v Avstriji.<br />
Poplave so pokazale, kako prazni so<br />
življenjepisi ministrov. Podpredsednik<br />
vlade, ki je <strong>ne</strong>davno postal podpredsedniški<br />
vladni govorec, se je voditi državo<br />
naučil v študentski organizaciji, na<br />
srednji elektrotehniški šoli in kot mestni<br />
župan. So to ustrez<strong>ne</strong> reference?<br />
Da <strong>ne</strong> omenjamo ministrice za kmetijstvo,<br />
ki je lagala o svoji izobrazbi in<br />
je postala političarka, ker je politikom<br />
stregla v baru. Je torej res tako <strong>ne</strong>navadno,<br />
da je oštirka sestavila zakon, ki je<br />
na ustav<strong>ne</strong>m sodišču padel?<br />
Kako je <strong>policija</strong> že desetletja zbirokratizirana,<br />
hitro opazimo, ko policisti<br />
medijem opisujejo kriminalce. Latovščina,<br />
ki je <strong>ne</strong> razume nihče razen njih.<br />
Če so pija<strong>ne</strong>ga aretirali in pridržali do<br />
streznitve, povejo, da so osebi zaradi<br />
alkoholiziranosti odvzeli prostost. Da<br />
prebereš in razumeš pismo, ki<br />
ga dobiš, ker si šel z avtom<br />
prehitro, potrebuješ pravno<br />
fakulteto. Bolje razumem<br />
pismo s kaznijo, ki mi ga<br />
pošlje <strong>ne</strong>mška <strong>policija</strong><br />
MOJA BESEDA<br />
kot slovenska, čeprav <strong>ne</strong><br />
govorim <strong>ne</strong>mško.<br />
Ne glede na latovščino,<br />
pa <strong>policija</strong> zna ljudi<br />
prestrašiti. Ne zmore najti<br />
človeka, ki po spletu zagrozi<br />
s streljanjem v šoli,<br />
zna pa to, kar je anonimni<br />
zafrkant napisal, posredovati<br />
vsem medijem. Povedati<br />
novinarjem to, kar so<br />
novinarji sami odstranili s<br />
spleta, da <strong>ne</strong> bi delali panike<br />
in za vsak primer o anonim<strong>ne</strong>žu<br />
obvestili policijo.<br />
Ali imamo za to policijo?<br />
»OSVOBOJENA« POLICIJA<br />
Bojda je vlada jezna na vodstvo policije.<br />
A jezna je na svoje, saj je premier javno<br />
ukazala, da je treba počistiti s kadri. Da,<br />
uporabil je izraz »očistiti«. Čiščenje je<br />
sicer fraza, ki se jo uporablja za najbolj<br />
brutal<strong>ne</strong> diktature. Poznamo etnično<br />
čiščenje, poznamo Stalinove čistke. Šefici<br />
policije je Golob dal »eno samo nalogo,<br />
da očisti policijo janšistov«. Kako<br />
so ugotavljali politično pripadnost policistov,<br />
Golob ni povedal. Kdo je prišel<br />
namesto »janšistov«, pa je sedaj postalo<br />
jasno: ljudje, ki so dom<strong>ne</strong>vno grožnjo s<br />
spleta pre<strong>ne</strong>sli v vse slovenske domove<br />
in spravili starše v paniko.<br />
Anonim<strong>ne</strong> grožnje niso raziskali,<br />
ker dom<strong>ne</strong>vno ni šlo za povzročanje<br />
sploš<strong>ne</strong> <strong>ne</strong>varnosti. Potem pa so oni,<br />
<strong>policija</strong>, zastrašili prebivalstvo. Za tako<br />
grožnjo se gre v zapor za tri do petnajst<br />
let. Bo šel zdaj kak policist v zapor? Črkobralci<br />
bodo odkimali, kdor razmišlja<br />
z zdravo kmečko pametjo, pa bi prikimal.<br />
Zakon je jasen: <strong>ne</strong> sme se strašiti<br />
ljudi z ubijanjem. Kako, da <strong>policija</strong> tega<br />
<strong>ne</strong> razume?<br />
Nekompetentna vlada očitno<br />
nastavlja <strong>ne</strong>kompetent<strong>ne</strong> kadre. Ljudje<br />
bodo spet začeli govoriti naokoli »policajske«<br />
vice, ki so zaradi odlič<strong>ne</strong>ga dela<br />
policije od osamosvojitve<strong>ne</strong> voj<strong>ne</strong> danda<strong>ne</strong>s<br />
že skorajda izginili.<br />
<br />
3<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
11 <strong>Zakaj</strong> je <strong>policija</strong><br />
ob napovedi<br />
<strong>strelskega</strong> napada<br />
na osnovnih šolah<br />
zatajila<br />
Nenad Glücks ·<br />
Komentar<br />
16<br />
28<br />
32<br />
38<br />
Nov primer cenzure<br />
na TV Slovenija<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
Alenka Virant, ravnateljica:<br />
Šola pač ni <strong>ne</strong>ka Aqualuna,<br />
da bi hodili sem v kopalkah<br />
Peter Merše · Intervju<br />
Han, najpreprostejša opcija<br />
Peter Merše · Komentar<br />
Pet milijonov evrov<br />
za hrano za migrante<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
<strong>Zakaj</strong> POLICIJA NE PREISKUJE<br />
napoveda<strong>ne</strong>ga <strong>strelskega</strong> <strong>pohoda</strong><br />
11<br />
Na TV Slovenija<br />
so cenzurirali<br />
16 verski program<br />
32 Kaj bo v SD po Hanu<br />
Država je piceriji<br />
za migrante nakazala<br />
38 pet milijonov evrov<br />
18. 4. 2024<br />
3,95 €<br />
<strong>144</strong><br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>144</strong>, LETNIK 4,<br />
18. april 2024<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posamez<strong>ne</strong>ga izvoda:<br />
3,95 €<br />
Naročnina:<br />
175 € (eno leto, lahko obročno),<br />
95 € (pol leta)<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocni<strong>ne</strong>@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.je)<br />
Izvršni urednik:<br />
KLEMEN BAN<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
URBAN ŠIFRAR, NENAD GLÜCKS<br />
Tehnični urednik<br />
in urednik fotografije:<br />
TOMO STRLE<br />
Prelom in tisk:<br />
CITRUS D.O.O.<br />
Naklada:<br />
7000 izvodov<br />
Naslovnica:<br />
BORIS OBLAK<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.<br />
Direktor:<br />
MITJA ŠTULAR<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
Zaključek redakcije:<br />
16. april 2024<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
VSEBINA<br />
5<br />
15<br />
Socialni copati<br />
Aljuš Pertinač · Kolumna<br />
20<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc in Miha Jazbinšek: Sod<strong>ne</strong><br />
bitke za zadnjih sto metrov kakodukta<br />
Luka Svetina<br />
26<br />
Nemška notranja ministrica:<br />
več migracij, več kriminala<br />
Martin Nahtigal<br />
47<br />
Ali je otrok razrvan in <strong>ne</strong> more spati<br />
Aleš Čerin<br />
18<br />
Past za piknik kandidata:<br />
afera Nemčija lahko osramoti Vesela<br />
in za komisarja postavi Goloba<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
22<br />
Ustavno sodišče zaustavilo<br />
poskus »depolitizacije« kmečkih<br />
stanovskih organizacij<br />
Martin Nahtigal<br />
44<br />
O zakonski ljubezni in vzgoji<br />
Milan K<strong>ne</strong>p · Komentar<br />
52<br />
Štirje kovači muzicirajo že 70 let<br />
Ivan Sivec · Glasba<br />
3 Vračajo se vici<br />
Tino Mamić · Moja beseda<br />
6 Pregled tedna<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
24 Narobe svet:<br />
<strong>ne</strong> pomagamo si živeti, ampak umreti<br />
Peter Merše<br />
34 Drugi tir: <strong>ne</strong>transparentno<br />
in s kartelnimi dogovori<br />
Martin Nahtigal<br />
36 Prevozniška družba Arriva tudi<br />
za moške uporablja ženski slovnični spol<br />
Nenad Glücks · Komentar<br />
40 Odilo Globočnik –<br />
nacistični zloči<strong>ne</strong>c slovenskih korenin<br />
Renato Podbersič ml. · Kolumna<br />
42 Kristus ni pravljica, ki jo slovenski<br />
starši pravijo svojim otrokom, da bi se<br />
lepše obnašali<br />
Urban Šifrar<br />
48 Letališko sporočilo o spravi<br />
Tino Mamić · Kolumna<br />
49 Beremo, gledamo, poslušamo<br />
50 Med(ijski) sosedi<br />
51 Bernardkina pesem<br />
Andraž Arko<br />
54 Testeni<strong>ne</strong> z bučkami in lososom<br />
Selma Bizjak<br />
55 Uglajeno ali kavbojsko sedenje<br />
Edvard Kadič · Govorica telesa<br />
56 Filmski kažipot<br />
57 Koledar dogodkov<br />
58 Sudokuja, vsotnici<br />
59 Minuta molka<br />
Igor Gošte · Kolumna<br />
60 Razvedrilo<br />
61 Križanka<br />
62 Hitra hrana za možga<strong>ne</strong><br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
64 Vertikalni pristop – Rah Crawford<br />
Gregor Čušin · Slikovito<br />
65 Zora N. Putinčič: Resnica o koloni<br />
Politična poezija<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
ODPRTO<br />
PISMO ZDRAVNIKOV<br />
»Tudi družinski zdravniki v Sloveniji imamo<br />
dovolj,« piše 336 družinskih zdravnikov<br />
vladi Republike Slovenije in opozarja,<br />
da predstavljajo največjo skupino<br />
specialistov v Sloveniji in v vsaki ambulanti<br />
obravnavajo d<strong>ne</strong>vno približno 50<br />
bolnikov. »Večino oskrbimo dokončno in<br />
to za najmanjši možen strošek.« Pravijo,<br />
da ob vseh zadolžitvah zaslužijo le svojo<br />
osnovno plačo, ki se jim zviša le na račun<br />
dežuranja. Zaradi prekomernih obremenitev<br />
so pred <strong>ne</strong>kaj leti v pogajanjih z vlado<br />
dosegli dogovor, da se bo število opredeljenih<br />
pacientov na družinskega zdravnika<br />
postopno zmanjševalo.<br />
A podatki kažejo, da se je povprečna<br />
obremenjenost zdravnikov v ambulantah<br />
družinske medici<strong>ne</strong> le minimalno zmanjšala.<br />
Zato jih zelo skrbijo pozivi, da je<br />
potrebno število opredeljenih bolnikov na<br />
e<strong>ne</strong>ga zdravnika še povišati, namesto da bi<br />
se od vlade zahtevalo, da uredi pogoje dela<br />
in poveča število zdravnikov v družinski<br />
medicini. »Družinska medicina žal doživlja<br />
erozijo in posledice se bodo v naslednjih<br />
letih pokazale z vso močjo,« pišejo v pismu<br />
in dodajajo, da ker jim je mar za paciente,<br />
imajo dovolj spre<strong>ne</strong>vedanja in ignorance,<br />
ki ju kaže vlada do zdravnikov in državljanov.<br />
»Zato pozivamo državlja<strong>ne</strong> Slovenije,<br />
da se zavzamejo za dostopno, varno in<br />
strokovno zdravstvo. Zdravniki sami očitno<br />
nismo dovolj pomemben člen te družbe,<br />
da bi nas politika slišala.«<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
Vladajoča koalicija si skuša<br />
dvigniti podporo med<br />
volivci s posvetovalnim<br />
referendumom o gojenju<br />
marihua<strong>ne</strong> za medicinske<br />
name<strong>ne</strong> ter osebno rabo.<br />
REFERENDUM<br />
O MARIHUANI<br />
Parlamentarni odbor za zdravstvo je prižgal<br />
zeleno luč predlogu posvetoval<strong>ne</strong>ga referenduma<br />
o legalizaciji marihua<strong>ne</strong>. Razpravo<br />
je sicer zaznamovalo več proceduralnih<br />
zapletov, zaradi česar so poslanci SDS v<br />
času glasovanja sejo protestno zapustili.<br />
Zaradi kritike Zakonodajno-prav<strong>ne</strong> službe<br />
Držav<strong>ne</strong>ga zbora so se poslanci odločili<br />
tudi, da bodo spremenili sprva postavljen<br />
predlog. Predlog zdaj določa razpis posvetoval<strong>ne</strong>ga<br />
referenduma o gojenju in predelovanju<br />
konoplje za medicinske name<strong>ne</strong><br />
ter o gojenju in posedovanju konoplje za<br />
omejeno osebno rabo.<br />
Facebook @RomanLeljak<br />
Župan<br />
Radencev<br />
Roman Leljak<br />
je še utrdil<br />
svojo oblast v<br />
tej občini.<br />
JANI PREDNIK<br />
PONUDIL ODSTOP<br />
Vodja poslancev SD Jani Prednik (37) je po<br />
porazu v bitki za predsednika SD ponudil<br />
svoj odstop. Podporo pri tem, da osta<strong>ne</strong><br />
predsednik poslanske skupi<strong>ne</strong>, so mu<br />
izrazili vsi poslanci SD. Novi predsednik<br />
stranke Matjaž Han (53) je za N1 komentiral,<br />
da za to ni nobe<strong>ne</strong> potrebe: »Absolutno<br />
ima mojo polno podporo na mestu<br />
vodje poslanske skupi<strong>ne</strong> SD in to sem mu<br />
tudi povedal.« Prednik se je za potezo<br />
odločil, ker so na kongresu nanj letele<br />
kritike, da bi kot podpredsednik stranki<br />
lahko pomagal vračati barvo, vonj in okus,<br />
kar je kritika, ki jo je pred časom izrekel<br />
glede last<strong>ne</strong> stranke.<br />
LELJAK DOBIL VEČINO<br />
V Radencih so včeraj potekale nadomest<strong>ne</strong><br />
volitve za člana občinskega sveta.<br />
Največ glasov je dobil Anton Belna z liste<br />
radenskega župana Romana Leljaka, kar<br />
pomeni, da se je razmerje moči spremenilo<br />
na deset proti šest v prid županovi koaliciji.<br />
ODLOČBE ZA<br />
IZSELITEV PO POPLAVAH<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
Za 20 hiš v občinah Luče in Ljubno je odločitev<br />
jasna. Pripombe ljudi je niso spremenile,<br />
posamez<strong>ne</strong> želje, da se <strong>ne</strong> preselijo,<br />
niso bile utemelje<strong>ne</strong>, pravi vodja držav<strong>ne</strong><br />
tehnič<strong>ne</strong> pisar<strong>ne</strong> Blaž Dolinšek. Vprašanje<br />
pa še vedno obstaja za ostalih 330 primerov<br />
s seznama potencialnih kandidatov za
Philippe Buissin/EU<br />
Romana Tomc (EPP/SDS) je bila med<br />
poslanci Evropskega parlamenta, ki so bili<br />
proti vključitvi pravice do splava v Listino<br />
Evropske unije o temeljnih pravicah.<br />
odstranitev. Kot je povedal Dolinšek, se zanje<br />
pričakuje strokovna m<strong>ne</strong>nja v mesecu<br />
dni. Pri teh bo ključna direkcija za vode, »ki<br />
ve, kakšni so njeni plani v prihodnje, katera<br />
območje je možno zaščititi in od tega je<br />
odvisno, kateri objekti se bodo selili«.<br />
Pri <strong>ne</strong>kaj sto objektih, ki bodo ostali,<br />
pa bo treba sanirati statič<strong>ne</strong> poškodbe.<br />
»Tam bomo pomagali z elaborati malih<br />
rekonstrukcij ali pa prek rekonstrukcije<br />
in gradbe<strong>ne</strong>ga dovoljenja,« je glede tega<br />
dejal Dolinšek. Prebivalci Savinjske doli<strong>ne</strong><br />
so sicer v zadnjih tednih protestirali zaradi<br />
<strong>ne</strong>odzivnosti vlade, ki jim odločbe, kdo<br />
bo moral oditi od doma in kdo se bo lahko<br />
vrnil, kljub obljubam še ni izročila.<br />
IZRAEL<br />
O POVRAČILNIH UKREPIH<br />
Poročanje izraelske televizijske Postaje 12,<br />
ki ga povzema <strong>ne</strong>mška tiskovna agencija<br />
DPA, omenja možnosti manjših in bolj silovitih<br />
izraelskih odgovorov na napad, ki ga<br />
je Iran sprožil v noči na <strong>ne</strong>deljo. Nekatere<br />
povračil<strong>ne</strong> ukrepe naj bi Izrael lahko sprejel<br />
takoj, a je kabi<strong>ne</strong>t pod vodstvom premierja<br />
Benjamina Netanjahuja (74) razpravljal tudi<br />
o dejstvu, da Izrael želi dejavnosti koordinirati<br />
z glavno zaveznico ZDA. Ameriški<br />
predsednik Joe Biden je ob obisku iraškega<br />
premierja Mohameda Šije Al Sudanija (54)<br />
v Washingtonu dejal, da želi preprečiti širjenje<br />
bližnjevzhod<strong>ne</strong>ga konflikta. ZDA so<br />
skupaj z Združenim kraljestvom, Francijo<br />
in Jordanijo ob iranskem napadu Izraelu<br />
stopile v bran in mu pomagale pri sestrelitvi<br />
več kot 300 iranskih izstrelkov.<br />
Spomnimo, v Teheranu so napad označili za<br />
dejanje samoobrambe in odgovor na izraelsko<br />
uničenje iranskega konzulata v Damasku<br />
1. aprila, v katerem sta bila ubita tudi<br />
dva ge<strong>ne</strong>rala iranske revolucionar<strong>ne</strong> garde.<br />
Da bo Izrael odgovoril na iranski napad, je<br />
da<strong>ne</strong>s napovedal tudi načelnik ge<strong>ne</strong>ralštaba<br />
izraelske vojske Herci Halevi (56).<br />
EVROPSKI<br />
PARLAMENT O SPLAVU<br />
Katoliška mladina je<br />
ponovno organizirala<br />
javno molitev rož<strong>ne</strong>ga<br />
venca na Kongres<strong>ne</strong>m trgu<br />
v Ljubljani.<br />
Tatjana Splichal/DOMOVINA<br />
PREGLED TEDNA 7<br />
Evropski poslanci in poslanke so glasovali<br />
za vključitev pravice do splava v<br />
listino Evropske unije o temeljnih pravicah.<br />
Možnosti za to so sicer majh<strong>ne</strong>, saj<br />
sprememba zahteva soglasje vseh držav<br />
članic. Člani parlamenta želijo, da se 3. člen<br />
listi<strong>ne</strong> spremeni tako, da določa, da »ima<br />
vsakdo pravico do teles<strong>ne</strong> avtonomije, do<br />
svobod<strong>ne</strong>ga, ozavešče<strong>ne</strong>ga, pol<strong>ne</strong>ga in<br />
sploš<strong>ne</strong>ga dostopa do spolnih in reproduktivnih<br />
pravic ter do vseh s tem povezanih<br />
zdravstvenih storitev brez diskriminacije,<br />
vključno z dostopom do var<strong>ne</strong>ga in zakonitega<br />
splava«. Resolucija, ki so jo podprli<br />
poslanci socialistov (S&D), liberalci (Re<strong>ne</strong>w),<br />
Zeleni in Levica, je bila sprejeta s 336<br />
glasovi za in 163 glasovi proti, 39 poslancev<br />
in poslank se je glasovanja vzdržalo, so<br />
sporočili iz Evropskega parlamenta.<br />
Med poslanci in poslankami, ki so glasovali<br />
za resolucijo, so bili tudi slovenski evroposlanci<br />
Matjaž Nemec (44) (S&D/SD) in<br />
Irena Joveva (35) ter Klemen Grošelj (48)<br />
(oba Re<strong>ne</strong>w/Svoboda). Proti sta glasovala<br />
Romana Tomc (58) (EPP/SDS) in Franc<br />
Bogovič (61) (EPP/SLS).<br />
ROŽNI VENEC V LJUBLJANI<br />
Katoliška mladina je ponovno organizirala<br />
javno molitev rož<strong>ne</strong>ga venca na Kongres<strong>ne</strong>m<br />
trgu v Ljubljani. Ob pol sedmih zjutraj<br />
je zbrana množica pred stebrom Svete<br />
Trojice molila za slovenske duhovnike in<br />
bogoslovce ter za nove duhov<strong>ne</strong> poklice.<br />
»Glavni cilj kristjanov je zveličanje duš. Če<br />
hočemo, da ljudje kaj slišijo od nas, moramo<br />
na ulice. Kot so to počeli svetniki, ki so<br />
pogosto poudarjali pomen javnih molitev<br />
in so nam lahko za zgled,« je dejal eden od<br />
organizatorjev pobožnosti molitve rož<strong>ne</strong>ga<br />
venca, Dominik Ceglar.<br />
<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
8<br />
FOTO TEDNA<br />
Xinhua/STA<br />
PREPROGA ŽAFRANOV<br />
na Veliki planini.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Če starši v družini niso politično razgledani in<br />
znotraj druži<strong>ne</strong> <strong>ne</strong> gojijo aktiv<strong>ne</strong> državljanske<br />
kulture, bo otrok skoraj zagotovo postal levičar.<br />
Branko Cestnik @BCestnik<br />
Ena najstarejših judovskih diaspor se je nahajala<br />
v Perziji (Iran), kontinuirano 2500 let, vsaj od biblič<strong>ne</strong><br />
Estere naprej. Iranski Judje so uživali mir in<br />
zaščito. Po 2. svetovni vojni sta Iran in novonastali<br />
Izrael skovala zavezništvo. A prišlo je l. 1979 in<br />
režim mračnih ajatol.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
Boris Vagaja @vagaja_boris<br />
Hvala Bogu. Pa sem ostala ministrica.<br />
– Tanja Fajon<br />
Peter Jancic @peterjancic<br />
Stranke so na zaseb<strong>ne</strong> zavode pre<strong>ne</strong>sle del svoje<br />
dejavnosti, tam pa ni nobenih omejitev denar<strong>ne</strong>ga<br />
poslovanja in ni nadzora. Poslujejo lahko povsem<br />
<strong>ne</strong>transparetno. Tveganja korupcije, kjer ni<br />
nadzora, so velika.<br />
Marjetica @MarjeticaM<br />
Osnov<strong>ne</strong> funkcije države <strong>ne</strong> funkcionirajo in <strong>ne</strong><br />
opravljajo svojega posla, kot je treba. Sploh na<br />
sodišču. Ampak zdravnikom bomo pa licence<br />
odvzeli, če <strong>ne</strong> bodo vnašali podatkov. Kako še<br />
bodo največji ljubitelji Svobode kaznovali zdravnike?<br />
20 udarcev z bičem za tipkarske napake?<br />
Ja<strong>ne</strong>z Janša @JJansaSDS<br />
Soroševa levičarska paravojska.<br />
Plačana z vašim denarjem.<br />
Alen Salihović @SalihovicAlen<br />
Protest v Evropskem parlamentu ob sprejemanju<br />
azil<strong>ne</strong> zakonodaje.<br />
Miša Vugri<strong>ne</strong>c @MisaVugri<strong>ne</strong>c<br />
Ob tem stavku Spomenke Hribar, »še psu damo<br />
milostni strel«, pa me je kar streslo. Prav ta »milostni<br />
strel« nas lahko zelo skrbi. Še posebej ob<br />
dejstvu, kot pravi tudi dr. Zwitter, da vsebuje predlagani<br />
zakon veliko <strong>ne</strong>varnih rešitev.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Jan Poniz @janponiz<br />
Sledenje pravilom. Namesto učenja, kako reševati<br />
probleme.<br />
Mitja Irsic @MitjaIrsic<br />
Ej, RTVS, pokažite mi vsaj eno vernico na slikah,<br />
ki ste jih objavili<br />
MMC RTV Slovenija @rtvslo<br />
Jutranje molitve v Ljubljani se je udeležilo več<br />
tisoč vernic in vernikov.<br />
Miro Hače @MHacek<br />
Ko denar na let<strong>ne</strong>m medijskem razpisu dobita tudi<br />
part<strong>ne</strong>rja ministra in šefice urada za komuniciranje<br />
ter medij uradnika na ministrstvu, ki denar podeljuje<br />
... Kot včasih LDS: Le Daj Sebi. Brez najmanjšega<br />
sramu.<br />
Matej Tonin @MatejTonin<br />
EU brez spremembe pristopa problema migracij<br />
<strong>ne</strong> bo rešila. Migracijske centre je treba vzpostaviti<br />
izven EU v tretjih varnih državah. Jasno moramo<br />
tudi sporočiti: kdor pride v EU <strong>ne</strong>legalno, bo<br />
vrnjen nazaj – brez milosti in brez debate.<br />
Edvard Kadič @EdvardKadic<br />
Ojej, no, kakšna oprava ministrice je pa to?<br />
Teva @Teva60513013<br />
Fašizem se zač<strong>ne</strong> z grožnjo s smrtjo na javni televiziji.<br />
135. Člen: »Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali<br />
vz<strong>ne</strong>miril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo<br />
življenje ali telo ali prostost, se kaznuje z denarno<br />
kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.«<br />
Andrej Dobrovoljc @AndrejDobro<br />
V sveča<strong>ne</strong>m nagovoru ob podelitvi magistrskih<br />
listin Filozofske fakultete v Ljubljani je tudi jugonostalgija<br />
in zgražanje nad <strong>ne</strong>oliberalizmom ter<br />
kapitalizmom. Neokusno!<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Komentar<br />
NENAD GLÜCKS<br />
TEMA TEDNA<br />
<strong>Zakaj</strong> je <strong>policija</strong><br />
OB NAPOVEDI STRELSKEGA<br />
NAPADA na osnovnih<br />
šolah ZATAJILA<br />
Prestali smo 10. april, k sreči ni prišlo do nobe<strong>ne</strong>ga <strong>strelskega</strong> napada na nobeni od slovenskih<br />
osnovnih šol, čeprav ga je eden od spletnih komentatorjev na portalu 24ur.com<br />
drugega aprila napovedal. Toda <strong>ne</strong> le da <strong>policija</strong> storilca še ni izsledila, pač pa skupaj s<br />
tožilstvom sploh še ni pridobila sod<strong>ne</strong> odredbe za pridobitev podatkov za njegovo izsleditev.<br />
Slovenija se spet kaže kot narobe svet.<br />
11<br />
Grožnja je bila drugega aprila objavljena pod člankom<br />
na 24ur.com o napadu na osnovni šoli na Finskem,<br />
v katerem je 12- letnik ubil sošolca in huje<br />
ranil dve sošolki. Komentar pod člankom, katerega<br />
avtor je bil prijavljen z vzdevkom »Slava Rusiji«, se je glasil:<br />
»10. aprila bo pa pri nas«. Seveda je bila velika verjetnost, da<br />
se <strong>ne</strong> bo zgodilo nič in da gre zgolj za prazno grožnjo, vendar<br />
je treba v vsakem takš<strong>ne</strong>m primeru ravnati hitro, učinkovito,<br />
odločno in hkrati pomirjajoče.<br />
NEVERJETNA RAZLAGA POLICIJE<br />
Policija žal ni storila nič od tega. Pozor, vse do zaključka naše<br />
redakcije policisti tožilstvu še niso sporočili, da potrebujejo<br />
sodno odredbo za ugotovitev IP naslova računalnika, s katerega<br />
je bila grožnja poslana. S tem bi lahko prišli do storilca<br />
ali vsaj do ožjega kroga osumljencev.<br />
Z Okrož<strong>ne</strong>ga držav<strong>ne</strong>ga tožilstva v Ljubljani so pred <strong>ne</strong>kaj<br />
d<strong>ne</strong>vi za POP TV pojasnili, da niso prejeli nobenih ugotovitev<br />
ali pobude policije za izvedbo preiskovalnih ukrepov. Tako tudi<br />
Namesto da bi <strong>policija</strong> po napovedi napada <strong>ne</strong>mudoma<br />
izsledila avtorja zapisa, slednjega sploh<br />
niso iskali, pač pa so o grožnji obvestili javnost in<br />
sprožili preplah.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
12 TEMA TEDNA<br />
kovacic-mlinar.si<br />
Tako odvetnik Blaž Kovačič<br />
Mlinar kot eden izmed izkušenih<br />
kazenskih sodnikov menita, da<br />
gre v tem primeru za sum kaznivega<br />
dejanja terorizma.<br />
na Okrožno sodišče v Ljubljani niso dali<br />
predloga za sodno odredbo, s katero bi<br />
nato <strong>policija</strong> prišla na omenjeni medij in<br />
pridobila podatke za izsleditev storilca.<br />
Kot so zatrdili na portalu 24ur.com,<br />
so po zapisu, ki so ga hitro zaznali in že<br />
po <strong>ne</strong>kaj minutah odstranili, sočasno<br />
obvestili pristoj<strong>ne</strong> institucije ter zavarovali<br />
dokaze, ki jih organi potrebujejo<br />
za izsleditev avtorja. Dodali so, da<br />
je sledila tišina, šest dni kas<strong>ne</strong>je (ko je<br />
<strong>policija</strong> o grožnji seznanila javnost), pa<br />
je v Sloveniji zavladal preplah. Prav <strong>ne</strong>verjetna<br />
se je zdela razlaga s policije, da<br />
sploh nimajo prav<strong>ne</strong> podlage za izsleditev<br />
avtorja zapisa, češ da grožnja ni bila<br />
<strong>ne</strong> krajevno določena niti usmerjena v<br />
konkretno šolo. Torej, da sploh ni znakov<br />
kaznivega dejanja.<br />
SUM TERORIZMA<br />
Nekateri so sicer špekulirali, da je šlo<br />
morda vendarle za kaznivo dejanje<br />
grožnje ali recimo za kaznivo dejanje<br />
povzročitve sploš<strong>ne</strong> <strong>ne</strong>varnosti. Govorili<br />
smo z izkušenim kazenskim sodnikom,<br />
ki meni, da <strong>ne</strong> gre za to, pač pa<br />
bi takšno grožnjo lahko opredelili kot<br />
sum kaznivega dejanja terorizma po<br />
108. členu Kazenskega zakona. Ta med<br />
drugim opredeljuje, da se, kdor z namenom,<br />
da bi hudo zastrašil prebivalstvo,<br />
grozi, da bo storil napad na življenje in<br />
telo, kaznuje z zaporom od treh do 15<br />
let. Tudi po m<strong>ne</strong>nju odvetnika Blaža<br />
Kovačiča Mlinarja (49), specializira<strong>ne</strong>ga<br />
za kazensko pravo, bi šlo lahko<br />
pri avtorju grožnje za sum kaznivega<br />
dejanja terorizma, saj grožnja ni bila<br />
usmerjena zoper konkretno osebo. Če<br />
bi <strong>policija</strong> kaznivo dejanje tako kvalificirala,<br />
je odvetnik prepričan, da pridejo<br />
v poštev vsi preiskovalni ukrepi in bi<br />
<strong>policija</strong> oziroma tožilstvo <strong>ne</strong>dvomno<br />
dobilo sodno odredbo za pridobitev IP<br />
naslova računalnika in vseh podatkov<br />
za izsleditev storilca. Pri tem, kot pravi<br />
Kovačič Mlinar, morda sodna odredba<br />
sploh <strong>ne</strong> bi bila potrebna, saj se verjetno<br />
vsak registrirani komentator pod<br />
članki ob registraciji strinja, da se lahko<br />
njegovi podatki uporabijo za odkrivanje<br />
zlorab. Sicer pa bi lahko tožilstvo tudi<br />
samo, brez pobude policije, na sodišče<br />
vložilo predlog za sodno odredbo.<br />
Velja izpostaviti, da je v torek, torej<br />
dan preden naj bi se napad zgodil, na<br />
POP TV gostoval Vojko Volk (66), državni<br />
sekretar za mednarod<strong>ne</strong> zadeve ter<br />
nacionalno in mednarodno varnost v<br />
kabi<strong>ne</strong>tu predsednika vlade. Razlagal je<br />
glede ruskih propagandnih aktivnostih<br />
zoper interese Slovenije in da je naša<br />
država zato še bolj ogrožena. Znano je,<br />
da je bila vrsta slovenskih institucij po<br />
izgonu ruskega diplomata Sergeja Lemeševa<br />
zaradi očitkov o propagandnih<br />
aktivnostih zoper interese Slovenije<br />
Minister za notranje zadeve Boštjan<br />
Poklukar je odredil izredni<br />
nadzor nad delom policije, ki jo<br />
vodi Senad Jušić.<br />
Flickr @vladaRS<br />
www.<strong>policija</strong>.si<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Komentar<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Če <strong>policija</strong> <strong>ne</strong> bo odkrila<br />
storilca in slednji <strong>ne</strong> bo<br />
deležen sod<strong>ne</strong> obravnave,<br />
bo zaupanje ljudi v držav<strong>ne</strong><br />
orga<strong>ne</strong> dodatno padlo.<br />
v zadnjem času deležna kiber<strong>ne</strong>tskih<br />
napadov, za katere je prevzela odgovornost<br />
ruska hekerska skupina. Golobov<br />
državni sekretar za nacionalno varnost<br />
Volk je v zvezi z opisanim dodal, da imamo<br />
zdaj druge <strong>ne</strong>varnosti. »Zdaj imamo<br />
<strong>ne</strong>varnost podtikanja alarmantnih informacij,<br />
kot je bil primer v šolah, ki so<br />
<strong>ne</strong>var<strong>ne</strong> zato, ker se je to na Finskem v<br />
resnici zgodilo.«<br />
Vprašanje je torej, na podlagi česa je<br />
<strong>policija</strong> izključila sum kaznivega dejanja<br />
terorizma. Spomnimo se, da je imel<br />
avtor zapisa vzdevek »Slava Rusiji.«<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
IME IN PRIIMEK<br />
Po besedah naših virov s POP TV v njihovi<br />
službi za informacijsko tehnologijo<br />
hranijo vse podatke, poveza<strong>ne</strong> z avtorjem<br />
splet<strong>ne</strong> grožnje. Razpolagajo z imenom<br />
in priimkom (elektronski naslov, s<br />
katerim se je prijavil za komentiranje,<br />
ima v obliki imena in priimka), njegovo<br />
telefonsko številko, spletnim naslovom,<br />
brskalnikom, s katerega dostopa do portala<br />
Pop TV… Vendar tega <strong>ne</strong> morejo predati<br />
policiji brez sod<strong>ne</strong> odredbe.<br />
Ta oseba piše pod članki na portalu<br />
24ur.com že 14 let. Njegovi komentarji<br />
so na sploh zoper politični establišment,<br />
tako zoper Goloba kot zoper<br />
Janšo, SD in ostale. Je anticepilec, rad<br />
provocira. Zapisi so proruski, kot priča<br />
že njegov vzdevek. Po tem, ko so na<br />
POP TV zavarovali vse dokaze, odstranili<br />
zapis (na strani je bil le <strong>ne</strong>kaj minut)<br />
in obvestili pristoj<strong>ne</strong> orga<strong>ne</strong>, so<br />
bili prepričani, da jih bo <strong>policija</strong> obiskala<br />
že naslednji dan. Naši sogovorniki<br />
s tega medija pravijo, da je bil po<br />
ANTON OLAJ, NEKDANJI<br />
GENERALNI DIREKTOR<br />
POLICIJE: OČITNO JE<br />
ZATAJILO OPERATIVNO<br />
VODENJE<br />
Po besedah <strong>ne</strong>kdanjega ge<strong>ne</strong>ral<strong>ne</strong>ga<br />
direktorja policije Antona Olaja (61)<br />
je bilo primerno, da je <strong>policija</strong> o najavi<br />
<strong>strelskega</strong> napada po vzoru tragič<strong>ne</strong>ga<br />
dogodka na eni od finskih<br />
osnovnih šol obvestila slovensko<br />
javnost. Vendar je to komunicirala<br />
mimo pravil, ki to urejajo. Javnost<br />
v takšnih zadevah, ki zadevajo celotno<br />
državno območje, obvešča<br />
predstojnik organa, torej ge<strong>ne</strong>ralni<br />
direktor policije oziroma oseba, ki jo<br />
on pooblasti. Recimo direktor Uprave<br />
kriminalistič<strong>ne</strong> policije na ravni<br />
države. To ureja Zakon o organizaciji<br />
in delu policije.<br />
Iz PU Ljubljana (od tam je bila<br />
javnost dejansko obveščena) pa se<br />
sme obveščati le o varnostni problematiki,<br />
ki zadeva njihov teritorij oz.<br />
krajevno pristojnost in to stori direktor<br />
policijske uprave oziroma od<br />
njega pooblašče<strong>ne</strong> osebe.<br />
Iz tega Olaj sklepa, da imajo<br />
na Ge<strong>ne</strong>ralni policijski upravi krizo<br />
vodenja. Mar slovensko policijo<br />
vodi regijska PU Ljubljana ali ge<strong>ne</strong>ralni<br />
direktor policije? Očitno je<br />
zatajilo tudi operativno vodenje. Ko<br />
so na PU Ljubljana izvedeli o grozil<strong>ne</strong>m<br />
zapisu, bi morali obvestiti Ge<strong>ne</strong>ralno<br />
policijsko upravo. Kot kaže,<br />
so iz ljubljanske policijske uprave<br />
šli tudi v kontakt z ravnatelji šol na<br />
območju Ljublja<strong>ne</strong>, drugod po Sloveniji<br />
pa <strong>ne</strong>, ker ostalim policijskim<br />
upravam v Sloveniji tega nihče ni<br />
naročil. Tako je nastala zmeda.<br />
Prav tako niso obvestili Ministrstva<br />
za vzgojo in izobraževanje, na<br />
kar je sicer dobronamerno opozorila<br />
predsednica Zveze ravnateljev.<br />
Kot pravi <strong>ne</strong>kdanji vodja<br />
policije Anton Olaj, je<br />
prav, da je <strong>policija</strong> obvestila<br />
javnost, vendar je to<br />
komunicirala mimo pravil.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
14 TEMA TEDNA<br />
PRO PLUS d.o.o.<br />
Vse do zaključka naše redakcije<br />
policisti s sodno odredbo<br />
niso prišli na POP TV po podatke<br />
za izsleditev storilca.<br />
njihovem vedenju <strong>ne</strong>mudoma z zadevo<br />
seznanjen tudi ge<strong>ne</strong>ralni direktor policije<br />
Senad Jušić (52).<br />
Toda namesto tega se ni zgodilo nič<br />
oziroma je <strong>policija</strong> šest dni za tem (!?)<br />
obvestila javnost o grožnji, pri čemer je<br />
ocenila, da je možnost napada majhna.<br />
Jasno, nobeno umirjanje ljudi v takšni<br />
zadevi <strong>ne</strong> zaleže, pri delu staršev učencev<br />
je zavladal preplah, ravnatelji <strong>ne</strong> od<br />
policije <strong>ne</strong> od Ministrstva za vzgojo in<br />
izobraževanje sprva niso dobili relevantnih<br />
informacij, mediji so bili polni<br />
objav, vsi so čakali na 10. april.<br />
IZREDNI NADZOR<br />
Do napada res ni prišlo, vendar je bilo na<br />
šolah po Sloveniji kar okoli ducat varnostnih<br />
primerov, ko je morala ukrepati<br />
<strong>policija</strong>. Med drugim so <strong>ne</strong>kateri učenci,<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
ker so pač želeli vzbujati pozornost, v<br />
šolo pri<strong>ne</strong>sli <strong>ne</strong>var<strong>ne</strong> predmete. Iz <strong>ne</strong>uradnih,<br />
a za<strong>ne</strong>sljivih virov blizu vlade<br />
smo izvedeli, da sta bila premier Robert<br />
Golob (56) in notranji minister Boštjan<br />
Poklukar (53) izredno <strong>ne</strong>zadovoljna z<br />
ravnanjem policije oziroma sta še vedno.<br />
Od Ministrstva za pravosodje pa<br />
pričakujeta pripravo predloga sprememb<br />
zakonodaje, da se v podobnih<br />
primerih več <strong>ne</strong> bi spraševali, za katero<br />
kaznivo dejanje gre in ali je treba izslediti<br />
storilca. Tudi na pravosodju morajo<br />
razumeti, da se je svet spremenil in<br />
to varnostno na slabše, je razlaga. No,<br />
vemo, da imajo na pravosod<strong>ne</strong>m ministrstvu<br />
obilo težav že pri iskanju oziroma<br />
gradnji nove osrednje sod<strong>ne</strong> stavbe.<br />
Kot kaže, nimajo časa spremljati varnostnih<br />
sprememb v svetu okoli nas.<br />
POLICIJSKI<br />
POSTOPEK ŠE POTEKA<br />
Na Policijsko upravo Ljubljana smo<br />
naslovili vprašanje, ali so že izsledili<br />
storilca. Če ga niso, zakaj <strong>ne</strong> dajo pobude<br />
na tožilstvo za predlog sodišču<br />
za sodno odredbo v zvezi s sumom kaznivega<br />
dejanja terorizma, s čimer bi<br />
lahko pridobili podatke o avtorju zapisa.<br />
Njihov odgovor objavljamo v celoti.<br />
»Na vaša vprašanja vam odgovarjamo,<br />
da v primeru objave na e<strong>ne</strong>m izmed<br />
spletnih medijev o potencial<strong>ne</strong>m<br />
varnost<strong>ne</strong>m dogodku policijski postopek<br />
na Policijski upravi Ljubljana<br />
še poteka. Več informacij vam <strong>ne</strong> moremo<br />
posredovati, prav tako je minister<br />
za notranje zadeve v tem primeru<br />
odredil izredni nadzor.<br />
Policija mora IP naslov pridobiti<br />
v skladu z določbami Zakona o kazenskem<br />
postopku RS. Za pridobitev<br />
odredbe sodišča na podlagi določil<br />
iz 149 b. člena ZKP je potrebna opredelitev<br />
oz. morajo biti podani razlogi<br />
za sum storitve kaznivega dejanja,<br />
katerega storilec se preganja po uradni<br />
dolžnosti.«<br />
Notranji minister je zaradi odziva<br />
na spletni komentar odredil izredni<br />
nadzor nad delom Policijske uprave Ljubljana.<br />
Preverjali bodo tudi strokovnost<br />
obveščanja javnosti. Namen nadzora<br />
je »preveriti zakonitost in strokovnost<br />
opravljanja policijskih nalog in policijskih<br />
pooblastil na področju temeljnih<br />
dolžnosti policije za varovanje življenja<br />
in oseb<strong>ne</strong> varnosti ljudi ter preprečevanja,<br />
odkrivanja in preiskovanja kaznivih<br />
ravnanj«.<br />
Pri obveščanju je šlo narobe že to, da<br />
je vest v javnost pre<strong>ne</strong>sel Stojan Belšak,<br />
vodja oddelka za organizirano kriminaliteto<br />
Sektorja kriminalistič<strong>ne</strong> policije<br />
Policijske uprave Ljubljana. Jasno<br />
je namreč, da grožnja ni bila omejena<br />
zgolj na PU Ljubljana, torej bi morala<br />
biti javnost obveščena s samega vrha<br />
– Ge<strong>ne</strong>ral<strong>ne</strong> policijske uprave oziroma<br />
ge<strong>ne</strong>ral<strong>ne</strong>ga direktorja Senada Jušića<br />
(50). Če <strong>policija</strong> v tej zadevi <strong>ne</strong> bo odkrila<br />
storilca in slednji <strong>ne</strong> bo delež sod<strong>ne</strong><br />
obravnave, bo zaupanje ljudi v držav<strong>ne</strong><br />
orga<strong>ne</strong> dodatno padlo. Okrepil pa se bo<br />
pogum <strong>ne</strong>pridipravov, da lahko s podobnimi<br />
grožnjami znova povzročijo<br />
preplah in obilo stisk ob misli, da jih<br />
tako ali tako <strong>ne</strong> bo nihče preganjal. Ob<br />
vsej pasivnosti policije bi lahko prišlo<br />
celo do naslednje situacije: 10. aprila<br />
bi se res zgodil strelski napad na eni od<br />
šol, napovedan drugega aprila, <strong>policija</strong><br />
pa bi nato trdila, da po zapisu grožnje<br />
ni imela prav<strong>ne</strong> podlage za izsleditev<br />
avtorja napovedi.
Komentar<br />
ALJUŠ PERTINAČ<br />
SOCIALNI COPATI<br />
PREHITEVAM PO LEVI<br />
Tanja Fajon si je lahko vidno, ujele so jo namreč televizijske kamere, oddahnila.<br />
Na maratonskem sobot<strong>ne</strong>m kongresu je namreč Matjaž Han tesno, za pičlih deset<br />
glasov, premagal Milana Brgleza in Fajonova bo lahko ostala ministrica za zunanje<br />
zadeve. To je tudi edino, kar jo ta hip v resnici zanima.<br />
15<br />
Tako je tudi v <strong>ne</strong>kakš<strong>ne</strong>m inter<strong>ne</strong>m<br />
dvoboju na daljavo premagala<br />
svojo <strong>ne</strong>kdanjo »najboljšo<br />
prijateljico« ex ministrico za<br />
pravosodje, Dominiko Švarc Pipan (45).<br />
Spomnimo se njunih skupnih fotografij,<br />
na katerih sta se afnali skoraj tako<br />
kot premier in njegova despojna, prva<br />
konkubina v državi, Tina (37). Nika je<br />
morala odstopiti, Fajonovi (52) z mesta<br />
ministrice <strong>ne</strong> bo treba.<br />
Podobno kot pred njo bivši koordinator<br />
antistranke Levica, Luka Mesec<br />
(36), je namreč v lastni stranki povsem<br />
izgubila zaupanje, kar pa se <strong>ne</strong> bo poznalo<br />
pri nje<strong>ne</strong>m statusu v vladi. To je<br />
še eden v vrsti fenomenov slovenske<br />
politike, ki so trezno razmišljujočemu<br />
človeku komaj razumljivi. Kot denimo<br />
ta, da nominiraš kandidata za komisarja,<br />
čeprav se ti <strong>ne</strong> volijo na evropski<br />
volitvah ali pa, da za nosilca liste za<br />
evropske volitve prosiš <strong>ne</strong>koga, ki si ga<br />
prej zabrisal iz stranke. Nekako tako,<br />
kot če bi vas doma označili za pridaniča<br />
in postavili pred vrata, sosedje v bloku<br />
pa bi vas za »nagrado« izvolili za predsednika<br />
hiš<strong>ne</strong>ga sveta.<br />
Ja, zgodovina se pri Socialnih demokratih<br />
ponavlja. Drugič kot tragedija,<br />
tretjič po vsej verjetnosti kot farsa.<br />
Tudi Igor Lukšič (62) je namreč Pahorja<br />
(60) pred dvanajstimi leti na kongresu<br />
stranke premagal za natanko deset<br />
glasov. Pahor je bil kas<strong>ne</strong>je prepričljivo<br />
dvakrat zapored izvoljen za predsednika<br />
republike. Bo Milanu Brglezu (56) uspelo<br />
ponoviti mandat evropskega poslanca?<br />
Lukšiču sicer ni uspelo poenotiti stranke<br />
do te mere, da bi ostal na nje<strong>ne</strong>m čelu<br />
poln mandat. Bomo videli, ali bo to uspelo<br />
Hanu (53). Fajonova je pred kongresom<br />
v e<strong>ne</strong>m od (pre)redkih trenutkov iskrenosti<br />
pronicljivo ugotovila, da je težko<br />
biti predsednik SD, ker te strankarski<br />
kolegi rušijo od trenutka, ko to posta<strong>ne</strong>š.<br />
Pri tem je seveda zamolčala, da je sama<br />
počela enako tako z Lukšičem kot kas<strong>ne</strong>je<br />
z Židanom (56). Če <strong>ne</strong> bi, <strong>ne</strong> bi nikoli<br />
postala predsednica.<br />
In Matjaž Han? Glede na to, da so<br />
vsi trije izvorni in izvirni kandidati za<br />
predsednika stranke v en glas zatrjevali,<br />
da se <strong>ne</strong> bo glede stranke, nje<strong>ne</strong><br />
usmeritve in statusa v vladi nič spremenilo,<br />
je njegova izvolitev pravi balzam.<br />
Zdaj stoodstotno velja, da bo temu<br />
tako. Han je namreč v slovenski politiki<br />
sinonim za status quo. Da se torej nič<br />
<strong>ne</strong> spreminja in vse osta<strong>ne</strong> enako. Bil<br />
je prvi, ki je zahteval odhod Pahorja s<br />
čela stranke po porazu na parlamentarnih<br />
volitvah leta 2011, čeprav je potem<br />
na kongresu glasoval zanj. Zahteval je<br />
tudi odhode Lukšiča, Židana in Fajonove.<br />
Zdaj je končno predsednik sam. Bo<br />
zamenjal tudi samega sebe? Vsekakor<br />
se je tudi njemu sedaj odvalil kamen od<br />
srca. Stranka bo ostala v vladi in sam<br />
bo ostal minister, kar si je ves čas politič<strong>ne</strong><br />
kariere srčno želel. Han je eden<br />
najpremož<strong>ne</strong>jših politikov, ki je zaradi<br />
pičle formal<strong>ne</strong> izobrazbe zmeraj z zavidanjem<br />
gledal strankarske kolege, ki<br />
so si delili prestiž<strong>ne</strong> jav<strong>ne</strong> funkcije. Zdaj<br />
ima končno poleg denarja tudi oblast v<br />
stranki povsem v svojih rokah.<br />
Oddah<strong>ne</strong> si lahko tudi predsednik<br />
vlade Golob (56). Z izvolitvijo Hana se<br />
tudi njemu ni treba več bati, da bi SD<br />
odšli iz koalicije ali da bi mu pomenil<br />
S Hanom (53) na čelu bodo<br />
Socialni demokrati ostali copata<br />
v vladi in slovenski politiki.<br />
Jaka Krenker/DOMOVINA<br />
Fajonova: Težko je biti<br />
predsednik SD, ker te<br />
strankarski kolegi rušijo od<br />
trenutka, ko to posta<strong>ne</strong>š.<br />
resno konkurenco na naslednjih parlamentarnih<br />
volitvah. Res je, Han je napovedal<br />
ambicijo, da bi SD v prihodnje<br />
spet vodili vlado, ampak šele čez pet let.<br />
<strong>Zakaj</strong> takrat, <strong>ne</strong> vemo. Naslednje volitve<br />
so namreč čez dve leti, še e<strong>ne</strong> kas<strong>ne</strong>je<br />
bodo torej čez šest let. Han, ki kot<br />
rečeno, pomanjkanje vrhunskega politič<strong>ne</strong>ga<br />
intelekta uspešno nadomešča z<br />
brezbrižnostjo zdrave kmečke pameti,<br />
si je tako bolj verjetno zgolj kupil čas, da<br />
bo na čelu stranke ostal vsaj pet let, ko<br />
bo verjetno predlagal svojo zamenjavo.<br />
Saj veste, zgodovina se ponavlja.<br />
Moškemu, pri katerem doma žena<br />
nosi hlače, slabšalno pravimo copata.<br />
S Hanom na čelu bodo copata v vladi<br />
in slovenski politiki ostali tudi Socialni<br />
demokrati. Socialni copati. Še naprej jih<br />
bo natikal, kdor jih bo lahko. <br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
16<br />
DRUŽBA<br />
NENAD GLÜCKS<br />
Nov primer cenzure<br />
NA TV SLOVENIJA<br />
Komentar<br />
Svoj odnos do katoličanov so minulo <strong>ne</strong>deljo znova izkazali pristojni na TV Slovenija s<br />
tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Roma<strong>ne</strong> Kocjančič izrezali prispevek<br />
o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če <strong>ne</strong>koliko karikiramo,<br />
iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse<br />
skupaj kriv iranski režim.<br />
Znova se je pokazalo, kako<br />
funkcionira »depolitizirana«<br />
RTV Slovenija pod praporom<br />
Svobode na čelu z Zvezdanom<br />
Martićem (61). Urednica in voditeljica<br />
oddaje Obzorja duha, redovnica Romana<br />
Kocjančič, je bila zgrožena, ko so jo<br />
opozorili, da so na TVS v oddajo, ki se<br />
sicer s<strong>ne</strong>ma ob petkih, grobo posegli. Iz<br />
nje so izrezali štiriminutni prispevek o<br />
novem izredno pomemb<strong>ne</strong>m prevodu<br />
Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino,<br />
o čemer pred posegom ni bila<br />
obveščena niti sama niti katerikoli drug<br />
ustvarjalec oddaje. Do zdaj se na ta način<br />
v oddajo ni nikoli posegalo. Začenja<br />
se sicer ob 11:25 na prvem programu<br />
TVS, traja 35 minut.<br />
SMS<br />
Kocjančičeva je dobila zgolj sms s pojasnilom<br />
urednika uredništva verskih<br />
oddaj Vida Stanovnika, češ da je do<br />
tega prišlo zaradi izjemno zaostrenih<br />
razmer v svetu in je bilo to treba storiti<br />
ad hoc. Ker avtorice oddaje ni dobil na<br />
telefon, se je sam odločil za poseg v oddajo.<br />
Niti realizatorka niti tajnica režije<br />
nista bila o ničemer obveščeni.<br />
Na vprašanje Kocjančičeve, zakaj<br />
natančno prispevek ni bil objavljen, pojasnila<br />
od Stanovnika ni bilo. Na družbe<strong>ne</strong>m<br />
omrežju Facebook je zapisala,<br />
da je žalostna zaradi dogajanja in da je<br />
bil prispevek cenzuriran.<br />
RAZLOG ZA KRAJŠANJE<br />
Stanovnik je za Domovino zatrdil, da ni<br />
šlo za cenzuro, pač pa je bil razlog za krajšanje<br />
oddaje predhodno <strong>ne</strong>predvideno<br />
daljše evangeličansko bogoslužje. S poročili<br />
ob 13. uri pa da niso smeli zamujati, ker<br />
je pač bilo izredno stanje zaradi napada<br />
Irana na Izrael. Lahko dodamo, da je bila<br />
vmes še oddaja Ljudje in zemlja, v katero<br />
posegov ni bilo. Na naše vprašanje, zakaj<br />
poročila niso bila na primer ob 13.05, je<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
odvrnil, da morda to <strong>ne</strong> bi bila težava v<br />
»navadnih« razmerah, vendar je šlo za<br />
poseb<strong>ne</strong> okolišči<strong>ne</strong> glede napada Irana<br />
in so ljudje pričakovali novice natanko<br />
ob 13. uri. Poudarja, da je novi prevod Biblije<br />
iz izvirnih jezikov v slovenščino tudi<br />
za TVS zelo pomemben projekt, zato je<br />
bilo o tem že tudi dvakrat prej poročano.<br />
Izrezani prispevek bodo objavili v eni od<br />
naslednjih oddaj Obzorja duha.<br />
IDEOLOŠKO BOJIŠČE<br />
V bistvu tovrstni grobi in <strong>ne</strong>profesionalni<br />
posegi v katoliške vsebi<strong>ne</strong> <strong>ne</strong> bi<br />
smeli niti čuditi. Zadnje čase je postala<br />
tudi omenjena oddaja za »zdrave sile«<br />
na RTVS bojišče, na katerem izkazujejo<br />
svojo nadvlado. Pred dobrim tednom<br />
dni so del oddaje namenili tudi Putinu,<br />
ki naj bi se zavzemal za mir v svetu in<br />
Urednica in voditeljica oddaje<br />
Obzorja duha, redovnica<br />
Romana Kocjančič: v oddajo<br />
so grobo posegli.<br />
Zaslonska slika TV SLO1<br />
Nedavno so del oddaje<br />
Obzorja duha namenili tudi<br />
Putinu, ki naj bi se zavzemal<br />
za mir v svetu in prijateljstvo<br />
med vsemi narodi.<br />
prijateljstvo med vsemi narodi.<br />
Ali so pri tem prizadeti slovenski katoliki,<br />
daleč največja verska skupnost pri<br />
nas, ki (tudi) plačujejo RTV prispevek,<br />
za sedanjo strukturo na javni televiziji<br />
ni niti drugorazredno vprašanje, pač pa<br />
povsem irelevantno. Stanovnik je krajšal<br />
edino tedensko versko oddajo, posvečeno<br />
večinoma Katoliški cerkvi.
DRUŽBA
18<br />
POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
O<br />
tem, zakaj Tomaž Vesel pred<br />
tremi leti ni postal novi obraz,<br />
čeprav je bilo – kot sam<br />
razlaga, kadar ga primejo<br />
trenutki slabosti – vse pripravljeno<br />
zanj, potem pa je on, <strong>ne</strong>kdanji predsednik<br />
računskega sodišča in kandidat<br />
za novega predsednika vlade, končal<br />
tam <strong>ne</strong>kje pri tajkunu Martinu Odlazku,<br />
konkretno na Dolenjskem listu,<br />
sicer izvedensko priča arhiv portala<br />
Požareport. Novo je morda samo še to,<br />
da sta se Tomaž Vesel in Vesna Vuković<br />
medtem že tudi sprla, čeprav je bila<br />
slednja nad Veselom prej, kot novinarka<br />
in ženska, dobesedno navdušena,<br />
menda tudi zasebno.<br />
POLITIČNO<br />
BIZARNA KANDIDATURA<br />
Vse ni čudno samo zato, ker je bil Vesel<br />
kot kandidat Gibanja Svoboda za novega<br />
slovenskega evropskega komisarja<br />
razglašen na pikniku ob Zbiljskem<br />
jezeru, imenova<strong>ne</strong>m Festival Svobode,<br />
kamor je prišel s sončnimi očali prestiž<strong>ne</strong><br />
znamke Palm Angels za približno<br />
260 evrov in malce bolj okrogel, kot<br />
ga poznamo (kar je verjetno posledica<br />
dejstva, da se po srč<strong>ne</strong>m infarktu <strong>ne</strong>koliko<br />
manj rekreira), čeprav tudi zato.<br />
Težave te »njegove« tako rekoč politično<br />
bizar<strong>ne</strong> kandidature so seveda še<br />
bistveno večje.<br />
Praktično nihče, razen seveda Roberta<br />
Goloba (saj je to morda njegova<br />
velika spletka), z Veselovo kandidaturo<br />
ni ravno zadovoljen. Niti drugi dve<br />
koalicijski oziroma vladni stranki (SD<br />
in Levica) niti predsednica držav<strong>ne</strong>ga<br />
zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda),<br />
četudi je njo, kar zadeva Vesela,<br />
treba jemati z rezervo (Vesel in UKZ<br />
naj bi bila namreč <strong>ne</strong>kaj mesecev tudi<br />
zasebno par, in to <strong>ne</strong> tako daleč nazaj).<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
PAST ZA PIKNIK KANDIDATA:<br />
afera Nemčija lahko<br />
osramoti Vesela in za<br />
komisarja postavi Goloba<br />
Pravzaprav je skoraj čisto vse, kar zadeva »veliki comeback« Tomaža Vesela na sceno,<br />
milo rečeno čudno in sumljivo ...<br />
Mimogrede: Tomaž Vesel (56) je na piknik<br />
Svobode na Zbiljskem jezeru prišel s<br />
sončnimi očali znamke Palm Angels, ki<br />
sta<strong>ne</strong>jo okoli 260 evrov.
Komentar<br />
POŽAREPORT<br />
19<br />
Hja, so pa <strong>ne</strong>kateri znotraj frakcij Svobode<br />
vseeno malo zadovoljni in si ma<strong>ne</strong>jo<br />
roke, saj so se Tomaža Vesela zdaj<br />
– na tak način – verjetno elegantno z<strong>ne</strong>bili<br />
kot pretendenta za novega nadzornika<br />
Slovenskega držav<strong>ne</strong>ga holdinga.<br />
NEKDO LAŽE<br />
Sicer <strong>ne</strong>kdo pri tem tudi laže. Ali Vesel,<br />
ko pravi, da sta se z Golobom o tej kandidaturi<br />
pogovarjala oziroma dogovorila<br />
že pred časom, ali Marta Kos, ki je Golobovo<br />
ponudbo za kandidaturo na listi<br />
Svobode za evropski parlament, katere<br />
Nihče pri zdravi politični<br />
pameti kandidata za<br />
evropskega komisarje javno<br />
<strong>ne</strong> predlaga tako zgodaj.<br />
del je bila po njenih besedah tudi kandidatura<br />
za evropsko komisarko (oboje je<br />
zavrnila), ali pa je Golob to funkcijo res<br />
ponujal na vse strani in je to del njegove<br />
že omenje<strong>ne</strong> spletke.<br />
Facebook @StrankaGibanjeSvoboda<br />
Nihče pri zdravi politični pameti<br />
kandidata za evropskega komisarje javno<br />
<strong>ne</strong> predlaga tako zgodaj (in to celo<br />
kandidata, ki ima sporno zgodovino),<br />
dva meseca pred volitvami v evropski<br />
parlament, ko se še sploh <strong>ne</strong> ve, kdo<br />
bo na teh volitvah uspel, kdo propadel,<br />
kakšna bo nova evropska koalicija in<br />
evropska komisija.<br />
A stvari so za Vesela še bolj res<strong>ne</strong>,<br />
njegova kandidatura je zanj morda celo<br />
past. Saj če samo en evropski posla<strong>ne</strong>c<br />
zunaj Slovenije, recimo iz Nemčije, na<br />
zaslišanju komisarskega kandidata Vesela<br />
pred evropskim parlamentom odpre<br />
»afero Nemčija«, kjer naj bi mladi<br />
Vesel po tamkajšnjih gradbiščih sodeloval<br />
pri kraji buldožerjev in bagrov za<br />
<strong>ne</strong>kdanjo slovensko in jugoslovansko<br />
državno varnost, potem bo Vesel pred<br />
evropsko politiko in javnostjo milo rečeno<br />
osramočen. Še bolj, kot je to leta<br />
2014 uspelo tedanji slovenski premierki<br />
Alenki Bratušek, ki je samo sebe predlagala<br />
za komisarko in med zaslišanjem<br />
pred evropskimi poslanci sramotno pogorela,<br />
potem pa je bila od kandidature<br />
prisiljena tudi odstopiti.<br />
GOLOBOVA SPLETKA<br />
No, potem pa nastopi Golobova spletka<br />
ali past za »piknik kandidata« Vesela.<br />
Ko slednji vendarle ugotovi, morda že<br />
predčasno, še pred zaslišanjem, da <strong>ne</strong><br />
more oziroma <strong>ne</strong> bo postal novi evropski<br />
komisar, zato mora zdaj, kakor da ni<br />
druge možnosti, v te čevlje hočeš nočeš<br />
vskočiti Golob. In falcon poleti, Robi<br />
skupaj s Tino Gaber, proti Bruslju, kjer<br />
posta<strong>ne</strong> – Golob – novi evropski komisar.<br />
Kar je v tej njegovi nastali premierski<br />
godlji zanj tudi zagotovo najbolj<br />
eleganten »way out«.<br />
In če špekuliramo še malce naprej,<br />
v slogu mental<strong>ne</strong>ga sklopa festivala<br />
Svobode: hkrati nam, Golob in kompanija,<br />
Tomaža Vesela medijsko servirajo<br />
za novega predsednika vlade. No,<br />
morda pa je vse to že paketno dogovorjeno<br />
vnaprej ...<br />
<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
20 INTERVJU<br />
VROČA TEMA JE NA OGLED<br />
NA SPLETU:<br />
Miha Jazbinšek (82, levo) toži Jankovića, ta<br />
pa toži Uroša Jer<strong>ne</strong>jca (desno).<br />
UROŠ JERNEJC IN MIHA JAZBINŠEK<br />
Sod<strong>ne</strong> bitke za ZADNJIH<br />
STO METROV kakodukta<br />
Ljubljanski župan Zoran Janković (71) je uresničil svojo grožnjo s tožbo proti družini Jer<strong>ne</strong>jc, ki je njegovo<br />
uslužbenko Špelo Mazej decembra skrivaj s<strong>ne</strong>mala, ko jih je trikrat obiskala na domu in jih poskušala prepričati<br />
v prodajo zemljišča, po katerem je začrtanih zadnjih 100 metrov kanala C0. Jer<strong>ne</strong>jčevi so po pošti na<br />
dom prejeli pismo odvetniške družbe Čeferin, ki po pooblastilu ljubljanskega župana – ta naj bi utrpel hude<br />
dušev<strong>ne</strong> stiske – v zasebni tožbi od druži<strong>ne</strong> zahteva 50 tisoč evrov odškodni<strong>ne</strong>.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
Špela Mazej na pos<strong>ne</strong>tkih, ki so prišli v javnost, družini<br />
Jer<strong>ne</strong>jc, če bi šli občini na roko, ponuja še »ugod<strong>ne</strong>jši<br />
odkup« preostalih zemljišč, tudi tistega pri<br />
Stožicah, kjer Jer<strong>ne</strong>jčevi z županom že 16 let bijejo<br />
bitko okrog <strong>ne</strong>izplača<strong>ne</strong> odškodni<strong>ne</strong> zaradi del<strong>ne</strong> razlastitve.<br />
Zvočni pos<strong>ne</strong>tki pogovora so bili obremenilni tudi za<br />
ljubljanskega župana, saj je Mazejeva odkrito namigovala<br />
na njegove koruptiv<strong>ne</strong> prakse. Janković je sicer na tiskovni<br />
konferenci v svojem odzivu vsakrš<strong>ne</strong> koruptiv<strong>ne</strong> posle zanikal<br />
in napovedal tožbo proti Urošu Jer<strong>ne</strong>jcu in njegovemu<br />
očetu »zaradi posega v čast in dobro ime«. <strong>Zakaj</strong> vztraja, da<br />
ima prav in da se sod<strong>ne</strong> bitke z Jankovićem <strong>ne</strong> boji, je v tokratni<br />
oddaji Vroča tema pojasnil Uroš Jer<strong>ne</strong>jc, v studiu pa se<br />
mu je pridružil tudi trikratni minister za okolje in prostor,<br />
arhitekt in prostorski načrtovalec Miha Jazbinšek, ki sam<br />
toži Jankovića zaradi izvir<strong>ne</strong>ga greha – zavajanja pri izdaji<br />
vod<strong>ne</strong>ga soglasja leta 2013. Komentiral je tudi način, s katerim<br />
Janković skozi vsa leta prihaja do gradbenih dovoljenj.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
INTERVJU<br />
21<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc, kakšno podlago<br />
imate za svoje jav<strong>ne</strong> trditve,<br />
da je Janković v primeru gradnje<br />
kanala C0 deloval <strong>ne</strong>zakonito?<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Najprej bi se zahvalil<br />
vsem ljudem za izraženo podporo,<br />
iskrena hvala, to nam veliko pomeni,<br />
zdaj pa potrebujemo vašo moralno podporo<br />
še naprej, da se zadeva <strong>ne</strong> pomete<br />
pod preprogo in da se o njej še naprej<br />
govori. Stvar je sledeča: tožba je prišla<br />
na dom, prevzeli smo jo in vsebina je<br />
banalna, ker je tožba narejena na podlagi<br />
članka, ki je bil narejen v medijih.<br />
Ampak mediji povzemajo<br />
vaše izjave …<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Kot sem že večkrat rekel,<br />
sem s<strong>ne</strong>mal pogovore iz razloga, da zavarujemo<br />
sebe in družino. Poglejte, v<br />
Sloveniji so pisni in ustni dogovori po<br />
zakonu enakovredni. Kako pa dokažeš<br />
ustni dogovor? To je problematično.<br />
Naša družina ima z Jankovićem 16-let<strong>ne</strong><br />
izkušnje. Pos<strong>ne</strong>tki so zakoniti, ker mi<br />
omogočajo, da ščitim svojo lastninsko<br />
pravico in pravico do čiste pit<strong>ne</strong> vode.<br />
Toda v medijih je vaš citat, da Janković<br />
ni hotel odkupiti vaše zemlje<br />
po 400 evrov za kvadratni meter<br />
in na teh besedah vas zdaj lovijo …<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Janković nas lovi na teh besedah,<br />
ampak to so njegove interpretacije.<br />
Ker tožba teče, prepustimo to sodiščem.<br />
Vendar me vseeno zanima,<br />
kako sklepate, da je Janković<br />
želel provizijo.<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Bom odkrito rekel: To je<br />
splošno znano, vsi govorijo o tem. Na ulicah<br />
ljudje govorijo o tem. To ni skrivnost.<br />
Pa vas ta tožba skrbi? Janković<br />
je bil tekom gradnje kanala v postopku<br />
z marsikom, skoraj vsi so<br />
na koncu obupali …<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Obupali. Na to karto igrajo,<br />
na karto izčrpavanja. Želijo te uničiti<br />
fizično, psihično in finančno. Vedo, da<br />
so postopki dolgotrajni, da trajajo leta<br />
in leta. V našem primeru zemlje pri Stožicah<br />
že 16 let, ampak mi se <strong>ne</strong> želimo<br />
predati, medtem ko marsikdo obupa.<br />
Pa <strong>ne</strong> bi prodali Jankoviću zemlje, če<br />
bi umaknil tožbo za 50 tisoč evrov?<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Mislim, da sta to povsem<br />
ločeni zadevi, jaz imam kup drugih dokazov,<br />
ki na sodišču in upravnih enotah dokazujejo<br />
nasprotno, da bo ta tožba padla.<br />
So pa vaše besede: »Iz principa mu<br />
<strong>ne</strong> prodamo zemlje,« odmevale.<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Postopki razlastitve že tečejo,<br />
Janković bo do te naše zemlje v vsakem<br />
primeru poskušal priti. Noben razumen<br />
človek pa se <strong>ne</strong> bo sam od sebe pogovarjal<br />
s človekom, ki te je že tolikokrat pri<strong>ne</strong>sel<br />
naokrog, pa res upam, da me Janković zdaj<br />
<strong>ne</strong> bo še zaradi teh besed tožil. Pri Stožicah<br />
se <strong>ne</strong> moremo z njim pogovarjati, ker<br />
ima naša družina z njim odprtih še kup<br />
drugih front, kjer potekajo postopki pred<br />
pristojnimi organi že mnogo let.<br />
Janković v tožbi navaja, da so njegove<br />
dušev<strong>ne</strong> boleči<strong>ne</strong> izjem<strong>ne</strong><br />
in da bodo še trajale. Zoranu<br />
Jankoviću ste prizadejali hude<br />
boleči<strong>ne</strong>, očitno?<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Ne vem, kako naj na to odgovorim,<br />
<strong>ne</strong> vem, kakš<strong>ne</strong> boleči<strong>ne</strong> ima.<br />
Gospod Jazbinšek, je torej res<br />
samo vprašanje časa, kdaj bo MOL<br />
prišel do zadnjih 100 metrov zemlje,<br />
ki jo potrebuje za dokončanje<br />
kanala C0?<br />
Miha Jazbinšek: Do zemlje bo prišel z<br />
razlastitvijo, poskušal bo. Problem je<br />
drugje. <strong>Zakaj</strong> je šel z razlastitvijo njegove<br />
zemlje v postopek čisto na koncu? In<br />
tukaj jaz zdaj citiram gospo Mazejevo.<br />
Od leta 2011, preden je imel vsa gradbena<br />
dovoljenja, je Janković že začel s ponudbami<br />
za odkup zemlje. S tem pa je<br />
začel med Brodom in Črnučami, kjer je<br />
kanal <strong>ne</strong>zakonit, saj bi tam moral imeti<br />
vodovarstvena soglasja, ki jih nima.<br />
Verjetno meni, da ima pri Stožicah dovolj<br />
časa, ker ima zakonite osnove. Torej<br />
Janković se je odločil, da bo najprej<br />
dobil bitke tam, kjer bi jih moral na sodišču<br />
izgubiti. Če bi se kanal začel graditi<br />
v S<strong>ne</strong>berjah, bi se morda zgodba odvijala<br />
drugače. Skratka, po občinskem<br />
prostorskem aktu projekt v okoljskem<br />
poročilu iz leta 2010 ni dobil zele<strong>ne</strong> luči.<br />
To poročilo je župan pred nami, ko sem<br />
bil sam mestni svetnik, skrival, zato je<br />
proti njemu vložena kazenska ovadba.<br />
Vi večkrat pravite, da je izvirni<br />
greh tega projekta vodno soglasje,<br />
ki je bilo izdano leta 2013. <strong>Zakaj</strong>?<br />
Miha Jazbinšek: Izvirni greh je, da so<br />
naročili projekt za celoto, vodno soglasje<br />
pa se izda k projektu. Gospod Čulibrk<br />
in gospa Koren sta podpisana pod vodno<br />
soglasje, je pa zanimivo, kako sta na<br />
pričanju pred parlamentarno komisijo<br />
komentirala izdano vodno soglasje<br />
med Brodom in Črnučami. Korenova<br />
pravi, da je na tem območju dovoljeno<br />
graditi samo interno kanalizacijo, ki se<br />
poveže na javno kanalizacijo in ki mora<br />
biti narejena vodotesno. Interna kanalizacija<br />
je hišni priključek. Dovoljeno je<br />
torej graditi samo hiš<strong>ne</strong> priključke. Na<br />
vodovarstve<strong>ne</strong>m območju v Klečah so<br />
vodarji svoja m<strong>ne</strong>nja podali že leta 2005.<br />
Mi smo kazensko ovadili vse tri župa<strong>ne</strong>,<br />
ki v projektu sodelujejo. Ovadba je spisana<br />
na osnovi pogodbe iz leta 2011. Ta<br />
kanal je v lasti in tudi sredstva se črpajo<br />
iz treh proračunov: ljubljanskega, medvoškega<br />
in vodiškega. Janković je leta<br />
2011 projektu torej priključil dve drugi<br />
občini. Skupaj z Jasminko Dedić, opozicijsko<br />
mestno svetnico, stranko Vesna in<br />
društvom Aple-Adria-Green smo vložili<br />
tožbo, v kateri jim očitamo skoraj vse,<br />
kar je možno. Janković že vse življenje<br />
dela tako, da najprej odloči, potem pa<br />
naroči dokumentacijo za nazaj. Enako je<br />
bilo leta 2014, ko se je spremenila evropska<br />
okoljska zakonodaja, pa potem leta<br />
2020, ko je bila izdana odločba o presoji<br />
vplivov na okolje za betonsko ki<strong>ne</strong>to.<br />
Plačilo študij za nazaj in kanal sam sta<br />
skupaj vredna le <strong>ne</strong>kaj milijonov evrov,<br />
vse te astronomske številke pridejo zraven<br />
zaradi čistil<strong>ne</strong> naprave itd.<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: O prodaji zemlje nikoli<br />
nismo želeli govoriti, ker želimo zaščititi<br />
pitno vodo, zavedamo se tega, o čemer<br />
govori gospod Jazbinšek. Čez vodonosnik<br />
kanal <strong>ne</strong> sme iti. Odkar sem v civilni<br />
iniciativi kanala C0 sem izvedel še ogromno<br />
podobnih zadev, zgodb lastnikov<br />
zemljišč, zgodb, kjer je občina zmagala,<br />
čeprav so se lastniki upirali. Mi se nismo<br />
želeli odpovedati zaslišanju na upravni<br />
enoti, ker če bi se, se avtomatsko odpoveduješ<br />
pravni možnosti po slovenski zakonodaji,<br />
da si stranka v postopku. Mazejeva,<br />
ko je prišla k nam, pa je želela ravno to.<br />
Ampak ta ista Mazejeva vam je,<br />
glede na pos<strong>ne</strong>tek, priznala,<br />
da bo občina do tega manjkajočega<br />
gradbe<strong>ne</strong>ga dovoljenja »itak<br />
v vsakem primeru prišla«.<br />
Uroš Jer<strong>ne</strong>jc: Rečeno mi je bilo: Kaj pa<br />
boste naredil. Češ, saj vidite, kaj se je<br />
zgodilo z vašo zemljo v Stožicah.<br />
Miha Jazbinšek: Poslušal sem pos<strong>ne</strong>tke<br />
Mazejeve in zame je pomembno, da<br />
je na pos<strong>ne</strong>tku <strong>ne</strong>dvomno izjavila, da se<br />
je Janković že leta 2011, še brez gradbenih<br />
dovoljenj, odločil, da je MOL začel<br />
nabirati soglasja na <strong>ne</strong>zakonitem delu<br />
kanala C0.<br />
<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
22 AKTUALNO<br />
Ker je kmetijska ministrica Mateja Čalušić<br />
(36) še kot poslanka vložila protiustavno<br />
novelo zakona, jo pozivajo k odstopu.<br />
MARTIN<br />
NAHTIGAL<br />
FOTOMONTAŽA<br />
CITRUS<br />
Ustavno sodišče zaustavilo<br />
POSKUS »DEPOLITIZACIJE«<br />
KMEČKIH stanovskih organizacij<br />
Ustavno sodišče Republike Slovenije je s sedmimi glasovi proti e<strong>ne</strong>mu odločilo,<br />
da se peti odstavek 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS)<br />
razveljavi. Volilna opravila za volitve v KGZS se bodo pričela v pričetku maja 2024<br />
in bodo lahko potekala brez omejitev, ki jih je predvideval sporni odstavek.<br />
Svoje predstavnike v orga<strong>ne</strong> kmetijske zbornice<br />
volijo posebej fizič<strong>ne</strong> in posebej prav<strong>ne</strong><br />
osebe. Volitve fizičnih oseb potekajo na<br />
podlagi sploš<strong>ne</strong> in enake volil<strong>ne</strong> pravice,<br />
kandidirati pa je mogoče prek društev, prek političnih<br />
strank pa (uradno) <strong>ne</strong>. Novela o KGZS-ju je<br />
bila sprejeta septembra lani z 49 glasovi za in 20<br />
proti z glasovi koalicije, pri čemer so se <strong>ne</strong>kateri<br />
poslanci SD-ja zaradi pomislekov vzdržali.<br />
12. ČLEN<br />
Ustavno sodišče je z razveljavitvijo petega<br />
odstavka 12. člena Zakona o KGZS pritrdilo pomislekom<br />
Držav<strong>ne</strong>ga sveta, ki je na <strong>ne</strong>upravičeno<br />
omejevanje pasiv<strong>ne</strong> volil<strong>ne</strong> pravice opozarjal<br />
skozi celoten zakonodajni postopek.<br />
»Politiko odmikamo od organov KGZS. V njih<br />
morajo biti predstavniki, ki delujejo v interesu<br />
kmetov. Radi bi določili, da v obvez<strong>ne</strong> orga<strong>ne</strong><br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Komentar<br />
AKTUALNO<br />
23<br />
zbornice in orga<strong>ne</strong> njenih območnih<br />
enot <strong>ne</strong> morejo biti izvolje<strong>ne</strong> oziroma<br />
imenova<strong>ne</strong> osebe, ki so bile v obdobju<br />
preteklih štirih let na višjih položajih<br />
v državi, lokalnih skupnostih in pri<br />
institucijah EU, prav tako v organih<br />
političnih strank,« je takrat namero<br />
koalicijskih poslancev predstavila<br />
prvopodpisana Mateja Čalušić iz Gibanja<br />
Svoboda, ki je sedaj v vlogi kmetijske<br />
ministrice.<br />
Ustavno sodišče<br />
je z razveljavitvijo<br />
petega odstavka 12. člena<br />
Zakona o Kmetijskogozdarski<br />
zbornici Slovenije<br />
pritrdilo pomislekom<br />
Držav<strong>ne</strong>ga sveta.<br />
Kdor je bil v štirih letih pred zborničnimi<br />
volitvami član organov političnih<br />
strank na državni, regionalni ali<br />
občinski ravni, evropski ali slovenski<br />
posla<strong>ne</strong>c, funkcionar v evropski komisiji<br />
ali evropskem svetu, predsednik<br />
republike ali vlade, minister, državni<br />
sekretar, župan, občinski svetnik, direktor<br />
občinske uprave, tajnik obči<strong>ne</strong>,<br />
direktor katerega od organov v sestavi<br />
ministrstev, ge<strong>ne</strong>ralni sekretar ministrstva<br />
… po ideji »svobodnjakov« <strong>ne</strong> bo<br />
smel biti niti član čast<strong>ne</strong>ga razsodišča<br />
kmetijske zbornice niti sveta nje<strong>ne</strong> območ<strong>ne</strong><br />
enote, kaj šele da bi postal predsednik<br />
ali podpredsednik te največje<br />
<strong>ne</strong>vlad<strong>ne</strong> kmečke organizacije.<br />
KRŠITEV USTAVNIH NAČEL<br />
Državni svet je na 8. izredni seji 27. 9.<br />
2023 sprejel zahtevo za ponovno odločanje<br />
o ZKGZ-C z utemeljitvijo, da zakon<br />
krši ustavno načelo enakosti pred<br />
zakonom, saj pasivno volilno pravico<br />
omejuje zgolj za KGZS, <strong>ne</strong> pa tudi za<br />
druge zbornice z obveznim članstvom.<br />
Poleg tega je Državni svet opozoril, da<br />
določb ZJGZ-C ni moč izvajati, saj članstvo<br />
in politično delovanje ni informacija<br />
jav<strong>ne</strong>ga značaja, ki bi jo lahko ob<br />
kandidaturi posameznikov v orga<strong>ne</strong><br />
KGZS preverjali.<br />
Števil<strong>ne</strong> pomisleke je izrazila tudi<br />
zakonodajnopravna služba DZ-ja. Tako<br />
kmetijska kot veterinarska stroka sta<br />
napovedali, da bosta v primeru potrditve<br />
zakona v DZ-ju vložili predlog za<br />
ustavno presojo in njuno zadržanje, na<br />
koncu je oceno ustavno zahteval državni<br />
svet. Ta sporoča, »da je ustavno<br />
sodišče z razveljavitvijo petega odstavka<br />
12. člena zakona o KGZS-ju pritrdilo<br />
pomislekom držav<strong>ne</strong>ga sveta, ki je<br />
na <strong>ne</strong>upravičeno omejevanje pasiv<strong>ne</strong><br />
volil<strong>ne</strong> pravice opozarjal skozi celoten<br />
zakonodajni postopek«.<br />
Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo,<br />
da je KGZS v bistveno enakem<br />
prav<strong>ne</strong>m položaju kot druge zbornice<br />
z obveznim članstvom – notarska, odvetniška,<br />
zdravniška, veterinarska in<br />
lekarniška –, zato bi moral biti podan razumen<br />
razlog za različno obravnavo te<br />
zbornice. Ta razlog pa <strong>ne</strong> iz zakonodaj<strong>ne</strong>ga<br />
gradiva, <strong>ne</strong> iz odgovora DZ-ja, <strong>ne</strong> iz<br />
m<strong>ne</strong>nja vlade <strong>ne</strong> izhaja, je presodilo.<br />
S tem je bil omenjeni odstavek<br />
<strong>ne</strong>skladen s 14. členom ustave, ki določa,<br />
da so vsi pred zakonom enaki.<br />
Zaradi tega <strong>ne</strong>skladja ustavno sodišče<br />
ni presojalo drugih očitkov predlagatelja.<br />
Med temi so bili kršenje pravice do<br />
upravljanja javnih zadev, načela jasnosti<br />
in pomenske določljivosti predpisov<br />
ter načela varstva zaupanja v pravo.<br />
NEIZVEDLJIVA DOLOČILA<br />
»V slovenskem prav<strong>ne</strong>m redu je tudi<br />
unikatna, kajti <strong>ne</strong>združljivosti funkcij<br />
<strong>ne</strong> določa le za obdobje izvolitve, ampak<br />
kar za štiri leta nazaj, poleg tega<br />
takš<strong>ne</strong> omejitve nima nobena druga<br />
primerljiva organizacija v državi,« je<br />
argumentiral predsednik KGZS Roman<br />
Žveglič. V zbornici tudi izpostavljajo,<br />
da tega določila sploh <strong>ne</strong> bi bilo mogoče<br />
izvajati, saj evidenca funkcij, na katere<br />
se nanaša, <strong>ne</strong> obstaja niti za aktual<strong>ne</strong><br />
funkcije, kaj šele za pretekla štiri leta.<br />
Volilna komisija KGZS zato ob vlaganju<br />
kandidatur tega <strong>ne</strong> bi mogla preveriti,<br />
prav tako <strong>ne</strong> sodišče ob morebit<strong>ne</strong>m<br />
sod<strong>ne</strong>m sporu.<br />
Ob ponov<strong>ne</strong>m glasovanju je Državni<br />
zbor zakon kljub opozorilom Držav<strong>ne</strong>ga<br />
sveta sprejel, zato je Državni svet, na<br />
predlog komisije in zaradi zatrjevanih<br />
<strong>ne</strong>ustavnostih, na 11. seji 15. 11. 2023<br />
sprejel Zahtevo za začetek postopka<br />
za oceno ustavnosti petega odstavka<br />
Vida Čadonič Špelič<br />
@SpelicVida<br />
Ministrica M.Čalušić je še<br />
kot poslanka vložila zakon<br />
o KGZS z enim vsebinskim<br />
členom. Člen je bil uperjen<br />
proti KGZS in proti slovenskemu<br />
kmetu. US je pričakovano<br />
odločilo, da je bil<br />
tudi protiustaven. Ministrica<br />
bo zelo težko še naprej<br />
opravljala svoje delo. Pričakujemo<br />
odstop.<br />
12. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski<br />
zbornici Slovenije. Državni svet je<br />
pri tem izpostavil, da je zakonodajalec<br />
z ZKGZ-C dosegel hudo, <strong>ne</strong>utemeljeno<br />
in <strong>ne</strong>sorazmerno vmešavanje politike<br />
v avtonomijo KGZS, kar bo imelo v bodoče<br />
večplast<strong>ne</strong> <strong>ne</strong>gativ<strong>ne</strong> učinke, ter<br />
da omejitve pasiv<strong>ne</strong> volil<strong>ne</strong> pravice v<br />
zbornici nikakor ni moč upravičiti kot<br />
nuj<strong>ne</strong> in primer<strong>ne</strong> za delovanje demokratič<strong>ne</strong>ga<br />
sistema.<br />
»Priznati moram, da je tudi me<strong>ne</strong><br />
prese<strong>ne</strong>til širok obseg omejitev volil<strong>ne</strong><br />
pravice za Kmetijsko-gozdarsko zbornico<br />
Slovenije, ki jih res <strong>ne</strong> pozna nobena<br />
druga podobna institucija,« je pred<br />
časom dejal ustavni pravnik dr. Igor Kaučič.<br />
Za primerjavo je navedel, da zakon<br />
o računskem sodišču, ki kot <strong>ne</strong>odvisna<br />
in samostojna institucija nadzoruje<br />
porabo javnih sredstev, pozna le eno<br />
podobno prepoved. Član računskega<br />
sodišča v štirih letih pred imenovanjem<br />
namreč ni smel biti član vlade.<br />
Predsednik SLS Marko Balažic je<br />
opozoril, da sprejeta odločitev znižuje<br />
že tako načeto kredibilnost ministrice<br />
za kmetijstvo Mateje Čalušić, ki je bila<br />
prvopodpisana pod novelo zakona o<br />
KGZS: »Med zakonodajnim postopkom<br />
smo v SLS, poleg ostalih institucij, tudi<br />
Zakonodajno-prav<strong>ne</strong> službe DZ, glasno<br />
opozarjali na <strong>ne</strong>doslednosti zakona.<br />
Ker je bil umik omenje<strong>ne</strong>ga zakona ena<br />
od poglavitnih zahtev kmetov med lanskoletnimi<br />
protesti, ocenjujemo, da je<br />
prvopodpisana z odločitvijo ustav<strong>ne</strong>ga<br />
sodišča izgubila vso kredibilnost za pogajanja<br />
ter bi se zato morala posloviti.«<br />
V Slovenski ljudski stranki pričakujejo,<br />
da bo podobno usodo doživela tudi novela<br />
Zakona o živalih.<br />
<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
24 ZDRAVJE<br />
PETER MERŠE<br />
MATEJ GRAH,<br />
DZ RS<br />
NAROBE SVET:<br />
<strong>ne</strong> pomagamo si živeti,<br />
ampak umreti<br />
Parlamentarni odbor za zdravstvo je obravnaval predlog razpisa posvetoval<strong>ne</strong>ga<br />
referenduma o evtanaziji. Poleg zakonodajno prav<strong>ne</strong> službe so povabili<br />
tudi več predstavnikov civil<strong>ne</strong> družbe in strokov<strong>ne</strong> javnosti. V izrazito raznoliki debati<br />
se je pokazalo, da si še prisotni v dvorani niso enotni, o čem naj bi državljani sploh<br />
odločali, saj ni jasno, ali bo glas ZA hkrati pomenil tudi podporo zakonu Srebr<strong>ne</strong> niti,<br />
ki bi v Slovenijo pri<strong>ne</strong>sel eno najbolj razrahljanih ureditev na tem področju na svetu.<br />
Zagovorniki so posebej živčno<br />
napadali termin »svetost<br />
življenja«, čeprav v razpravi<br />
nasprotnikov sploh ni bil omenjen.<br />
Poudarjajo tudi, da bi radi ljudi<br />
povprašali, ali naj se to področje zakonsko<br />
uredi, ter implicirali, da trenutno ni<br />
urejeno. O tem in drugih argumentih<br />
zagovornikov in nasprotnikov razmišljamo<br />
v komentarju uredništva.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
REFERENDUMSKO VPRAŠANJE<br />
Po tem, ko je Državni zbor v prvem branju<br />
pred časom zavrnil predlog Srebr<strong>ne</strong><br />
niti, ki bi v Sloveniji uzakonil evtanazijo,<br />
so se poslanci koalicije zavezali, da bodo<br />
pripravili posvetovalni referendum, na<br />
katerem bi iskali potrditev ljudi, da sporni<br />
zakon vendarle sprejmejo, in glede na<br />
javno objavlje<strong>ne</strong> meritve jav<strong>ne</strong>ga m<strong>ne</strong>nja<br />
so suvereni, da lahko tudi zmagajo. Ankete<br />
so sicer podobno visoko naklonjenost<br />
kazale tudi družinskemu zakoniku, ki je<br />
nato prepričljivo padel na referendumu.<br />
Predlog referendumskega vprašanja:<br />
»Ali ste za to, da se sprejme zakon,<br />
ki bo urejal pravico do pomoči pri<br />
prostovolj<strong>ne</strong>m končanju življenja?« je<br />
Zakonodajno pravna služba označila<br />
kot izrazito <strong>ne</strong>jasen in posledično v<br />
nasprotju z ustavo in več zakoni.<br />
»Nejasno vprašanje krši pravico volivca,<br />
da korektno izrazi svojo voljo in je<br />
v nasprotju z interesi prav<strong>ne</strong> države,« v<br />
imenu zakonodajno prav<strong>ne</strong> službe DZ<br />
opozarja Nataša Voršič. Nejasno vprašanje<br />
je v nasprotju z interesi prav<strong>ne</strong> države,<br />
saj naj referendum poda jasen izid brez<br />
možnosti različnih interpretacij. Iz tega<br />
vprašanja ni jasno, ali gre zgolj za pomoč<br />
pri samomoru ali tudi za evtanazijo, kar je<br />
še posebej sporno, ker se glede tega vprašanja<br />
v slovenski javnosti odloča prvič.<br />
Po m<strong>ne</strong>nju zakonodajno prav<strong>ne</strong><br />
službe tako predlagano referendumsko<br />
vprašanje krši ključna referendumska<br />
načela učinkovitega izvrševanja pravice,<br />
pošte<strong>ne</strong> izvedbe in informira<strong>ne</strong>ga<br />
izjavljanja na referendumu ter predlagatelje<br />
referenduma poziva, naj jas<strong>ne</strong>je<br />
določajo, kaj sprašujejo ljudi.<br />
Nataša Voršič, vodja<br />
zakonodajno-prav<strong>ne</strong><br />
službe DZ: »Nejasno (referendumsko)<br />
vprašanje<br />
krši pravico volivca, da<br />
korektno izrazi svojo voljo<br />
in je v nasprotju z interesi<br />
prav<strong>ne</strong> države.«<br />
Ankete so podobno visoko<br />
naklonjenost kazale tudi<br />
družinskemu zakoniku,<br />
ki je nato prepričljivo padel<br />
na referendumu.<br />
MOŽNE MANIPULACIJE<br />
Da je vprašanje zavajajoče, opozarja<br />
tudi profesorica in kandidatka za<br />
evropsko poslanko SLS dr. Sara Ahlin<br />
Doljak, ki pravi, da argumenti predlagateljev<br />
<strong>ne</strong> zdržijo moral<strong>ne</strong> presoje, saj<br />
želijo dekriminalizirati uboj, medtem<br />
ko je po aktualni slovenski zakonodaji<br />
evtanazija pač kazniva.<br />
Opozorila je tudi na porast prošenj<br />
iz obupa v državah, ki so evtanazijo že<br />
uzakonile, ter potrebo po zaostrovanju<br />
tamkajšnjih zakonodaj. Zbra<strong>ne</strong> je izzvala<br />
z vprašanjem: »Kaj se je zgodilo z nami, da<br />
si <strong>ne</strong> pomagamo živeti, ampak umreti?«<br />
Profesor in zdravnik Matjaž Zwitter<br />
opozarja, da je <strong>ne</strong>sprejemljivo, da zakon<br />
v celoti temelji na avtonomiji človeka,<br />
saj je marsikdo ob koncu življenja zelo<br />
dovzeten za manipulacije. Opozarja<br />
tudi, da velika večina ljudi ni prebrala<br />
zakona, o katerem bi odločali, in da bo<br />
večina ljudi odločala na podlagi laž<strong>ne</strong><br />
premise, ali želijo trpeti ali <strong>ne</strong>.<br />
Še bolj ostra je bila Alenka Križnik<br />
iz društva Hospic, ki je opozorila, da<br />
imamo v Sloveniji težavo že z dostopom<br />
do zdravstva, ter izrazila zaskrbljenost<br />
nad primerjanjem stroška evtanazije s<br />
paliativno oskrbo, s čimer silimo v razmislek,<br />
da smo vredni le, dokler družbi
ZDRAVJE<br />
25<br />
doprinašamo, ko potrebujemo pomoč,<br />
pa <strong>ne</strong> več.<br />
Opozarja tudi na odsotnost oskrbe<br />
v Hospicih (Slovenija ima vsega 12<br />
hospic postelj) in težave, kot so zamenjava<br />
pacientov, dolge čakal<strong>ne</strong> dobe in<br />
pomanjkanje nastanitvenih kapacitet<br />
za bolnike in starostnike. V <strong>ne</strong>bo vpijoča<br />
je razlika med omejevanjem gibanja<br />
po zakonu o dušev<strong>ne</strong>m zdravju, kjer je<br />
vpeljanih bistveno več mehanizmov,<br />
kot bi jih predlagatelji vključili v predlog<br />
o medicinski usmrtitvi.<br />
Prav Hipokrat, ki predstavlja<br />
temelj zdravništva, se je<br />
zavzel, da se barbarstvo<br />
ubijanja bolnikov umak<strong>ne</strong>.<br />
SMRTONOSNA UČINKOVINA<br />
Helena Zevnik Rozman iz Slovenske<br />
karitas ob tem dodaja, da se stisk lotevamo<br />
na napačen način, saj je odgovor<br />
nanje človek, <strong>ne</strong> smrtonosna učinkovina.<br />
Opozarja na ironijo, da bi medicinsko<br />
usmrtitev (evtanazijo) plačevali iz<br />
zdravstve<strong>ne</strong>ga zavarovanja, medtem ko<br />
paliativna oskrba ni krita, večina slovenskih<br />
bolnic pa zanjo nima niti tima.<br />
Namesto da ljudi sprašujemo po<br />
končanju življenja, bi bilo primer<strong>ne</strong>je,<br />
da bi jih vprašali po ustrezni zdravstveni<br />
oskrbi, še dodaja, predlog v zdajšnjem<br />
stanju zdravstve<strong>ne</strong>ga sistema pa je povsem<br />
<strong>ne</strong>primeren.<br />
Čeprav je predsedujoča razpravi udeležence<br />
ves čas opozarjala, da se pogovarjamo<br />
zgolj o vprašanju ureditve tega vprašanja,<br />
so tudi zagovorniki jasno povedali,<br />
da je govora o <strong>ne</strong>davno vlože<strong>ne</strong>m zakonu<br />
Srebr<strong>ne</strong> niti, ki bi področje »urejal«.<br />
Spomenka Hribar je očitala lažno<br />
sklicevanje na svetost življenja in Hipokratovo<br />
prisego, češ da je zdravljenje<br />
povzročanje odsotnosti boleči<strong>ne</strong> ter da<br />
je trpljenje osebno, medtem ko drugi<br />
zagovorniki poudarjajo predvsem pomen,<br />
da se o tem vprašanju družba obširno<br />
pogovori in o tem razmišlja.<br />
Igor Pribac je jasen, da vprašanje,<br />
kot je zastavljeno sedaj, vključuje tudi<br />
evtanazijo oz. medicinsko usmrtitev,<br />
pri kateri je zdravnik dolžan usmrtiti<br />
pacienta, če ta za to zaprosi. Zagovorniki<br />
poudarjajo tudi, da si želijo absoluten<br />
nadzor nad svojim telesom, torej tudi<br />
nad smrtjo, ter da se tisti, ki imajo etič<strong>ne</strong><br />
ali verske zadržke do ubijanja bolnih<br />
ljudi, lahko pač odločijo, da se <strong>ne</strong> bodo<br />
evtanazirali. Nasprotnike pa označujejo<br />
za ljudi, ki si želijo zaprto družbo.<br />
RAZPRAVA POSLANCEV<br />
Razprava poslancev se je vrtela okoli<br />
istih argumentov, kot so jih v začetku<br />
izpostavili gostje, pri čemer koalicija<br />
očita opoziciji, da se boji ljudstva in<br />
referendumskega odločanja, opozicija<br />
pa je opozarjala na zavajajočo komunikacijo<br />
do ljudi ter prej izpostavlje<strong>ne</strong><br />
pomanjkljivosti zakona ter zavajajoče<br />
referendumsko vprašanje.<br />
Jelka Godec (SDS) je opozorila tudi<br />
na dvoličnost vladajoče koalicije, ki <strong>ne</strong><br />
zagotavlja zdravstve<strong>ne</strong>ga sistema, bi pa<br />
poskrbela, da se lahko ubije vsakdo, <strong>ne</strong><br />
le tisti, ki si lahko privošči potovanje v<br />
Švico v ta namen. »Opletate z besedo<br />
dostojanstvo. Iz tabuja smrti ste naredili<br />
absurdno situacijo, ko življenje <strong>ne</strong><br />
pomeni nič več,« je odgovorila kolegom<br />
iz koalicije. Nataša Sukič (Levica) ob<br />
tem zagotavlja, da evtanazija <strong>ne</strong> pomeni<br />
konca paliativ<strong>ne</strong> oskrbe in da opozicija<br />
vprašanje pometa pod preprogo ter<br />
da za dušev<strong>ne</strong> bolnike ni tablet, ki bi jim<br />
lajšale trpljenje, medtem ko Iva Dimic<br />
(NSi) opozarja, da je koalicija zavrnila<br />
zakon o paliativni oskrbi ter da ima življenje<br />
smisel tudi ob preizkušnjah.<br />
Kljub vsem opozorilom Zakonodajno<br />
prav<strong>ne</strong> službe je koalicija na odboru z<br />
devetimi glasovi za in štirimi proti odločila,<br />
da je referendumsko vprašanje<br />
primerno za nadaljnjo obravnavo. <br />
KOMENTAR AVTORJA:<br />
Ubiti človeka nikoli ni odgovor na trpljenje<br />
Ob razpravi velja podati več komentarjev.<br />
Prvič, čeprav predlagatelji skušajo prikazati,<br />
da vprašanje še ni urejeno in ga je »potrebno<br />
zakonsko urediti«, je dejstvo, da je zakonodaja<br />
zelo jasna. Ubijanje ljudi je kaznivo dejanje<br />
in <strong>ne</strong>sprejemljivo <strong>ne</strong> glede na okolišči<strong>ne</strong>,<br />
četudi <strong>ne</strong>kateri sami to hočejo. Sprememba<br />
zakonodaje na tem področju bo torej posegla<br />
v urejeno področje, kjer bodo skušali dodajati<br />
izjeme, da bi bilo v <strong>ne</strong>katerih primerih ubijanje<br />
ljudi vendarle lahko zakonito in <strong>ne</strong> kaznivo.<br />
Drugič, zakon je že spisan. Ni sicer<br />
zagotovila, da bo takšen tudi sprejet, je pa<br />
dejstvo, da mu je koalicija naklonjena in<br />
je zato dobra osnova za razmislek, kaj nas<br />
čaka, če bo na referendumu zmagal odgovor<br />
ZA. To pa pomeni, da bo Slovenija zelo<br />
verjetno dobila zakonodajo, ki bo po vrhu<br />
vsega skoraj brez varovalk.<br />
Tretjič, uvajanje evtanazije ni <strong>ne</strong>kaj napred<strong>ne</strong>ga<br />
in sodob<strong>ne</strong>ga. Ubijanje bolnikov,<br />
da bi jih »odrešili muk«, je bilo splošno prisotno<br />
v času antike. Prav Hipokrat, ki predstavlja<br />
temelj zdravništva, se je zavzel, da se<br />
to barbarstvo umak<strong>ne</strong>, in zato v Hipokratovi<br />
prisegi njegovi študentje obljubijo, da bodo<br />
zdravili in <strong>ne</strong> ubijali. Ker je Hipokratova<br />
miselnost skozi zgodovino civilizira<strong>ne</strong>ga<br />
sveta prevladala, je to da<strong>ne</strong>s standard sodob<strong>ne</strong><br />
medici<strong>ne</strong>. Ni res, kot trdi Spomenka<br />
Hribar, da je zdravljenje le odprava bolečin.<br />
Zdravljenje je doseganje čim višjega zdravja<br />
pacienta. Včasih je kakšno zdravljenje tudi<br />
boleče, a je potrebno, da se izboljša zdravje<br />
pacienta. Če bi le odpravljali bolečino, potem<br />
bi zdravniki le delili protibolečinske učinkovi<strong>ne</strong><br />
in ubijali ljudi, ko te <strong>ne</strong> bi več prijele.<br />
Takš<strong>ne</strong>ga zdravstva pa nočemo.<br />
Četrtič, nobena zakonska rešitev <strong>ne</strong> bo<br />
odpravila trpljenja. Razmislek, da za dušev<strong>ne</strong><br />
bolnike ni tablet, ki bi jim lajšale trpljenje,<br />
pa je strašljiva in morbidna, saj implicira,<br />
da bi bilo bolje dušev<strong>ne</strong> bolnike kar pobiti,<br />
da <strong>ne</strong> bodo trpeli.<br />
Petič, dejansko spremljamo poskus,<br />
kako uvesti ideološko vprašanje namesto<br />
razmisleka o prihodnosti Slovenije in Evrope,<br />
ki naj bi krojilo evropske volitve. Z ideološkim<br />
vprašanjem pa bi rada koalicija ljudi<br />
z vprašanjem, za katerega verjame, da ima<br />
večino, prepričala, da se razdvojijo in stopijo<br />
na njeno stran, kljub temu da nima nikakrš<strong>ne</strong><br />
ideje, kako izboljšati zdravstveni sistem in<br />
vse drugo. Namesto tega bi tako rajši enostavno<br />
rešila problem – za tiste, za katere<br />
zdravstveni sistem <strong>ne</strong> bo mogel poskrbeti<br />
in ki si <strong>ne</strong> bodo mogli privoščiti zdravljenja<br />
pri zasebnikih ali v tujini, bo enostavno poskrbela<br />
z evtanazijo. In čakal<strong>ne</strong> vrste bodo<br />
morda naposled krajše. Kaj vse to poteg<strong>ne</strong><br />
za sabo, pa je <strong>ne</strong> zanima, ko bo govorila o<br />
strahu pred trpljenjem in dostojanstvu, ki naj<br />
bi ju s svojim zakonom reševala.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
26 SVET<br />
MARTIN<br />
NAHTIGAL<br />
PATRICK PLEUL/<br />
PROFIMEDIA<br />
Nemška notranja ministrica:<br />
VEČ MIGRACIJ, VEČ KRIMINALA<br />
Podatki, ki jih je objavilo <strong>ne</strong>mško notranje ministrstvo in so sprožili široko razpravo,<br />
kažejo, da so kazniva dejanja v največjem evropskem gospodarstvu dosegla najvišjo<br />
vrednost po letu 2016. Lani je bilo 41 odstotkov vseh osumljencev kaznivih dejanj tujcev<br />
oziroma oseb brez <strong>ne</strong>mškega državljanstva, pri čemer predstavljajo tujci v Nemčiji<br />
le 15 odstotkov prebivalstva. Medtem se v Avstriji soočajo z izzivom opismenjevanja.<br />
Zvezni kriminalistični urad je sporočil, da<br />
je v Nemčiji zabeležil 5,5-odstotno letno<br />
povečanje števila kaznivih dejanj, in sicer<br />
na 5,94 milijona primerov leta 2023.<br />
Obe<strong>ne</strong>m pa je v Avstriji završal podatek, da 64<br />
odstotkov oseb, ki sta jim bila leta 2023 podeljena<br />
azil ali subsidiarna zaščita, potrebuje osnovno<br />
opismenjevanje. 65 odstotkov jih zna brati in<br />
pisati v svojem mater<strong>ne</strong>m jeziku, vendar se morajo<br />
naučiti še pis<strong>ne</strong>ga latinskega jezika. 35 odstotkov<br />
jih sploh <strong>ne</strong> zna brati in pisati, poročajo<br />
avstrijski mediji.<br />
Prejšnjo najvišjo raven je Avstrijski integracijski<br />
sklad (ÖIF) izmeril leta 2022. Takrat je bilo <strong>ne</strong>pismenih<br />
70 odstotkov novo priznanih beguncev<br />
in prosilcev za zaščito. Leta 2019 je bilo skupno<br />
število <strong>ne</strong>pismenih oseb »le« 48 odstotkov.<br />
To pa ni bilo vedno tako: leta 2015 je bil delež<br />
sirske mladi<strong>ne</strong>, ki ni znala brati in pisati, 14-odstoten,<br />
med odraslimi pa 29-odstoten. Nato je<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
SVET<br />
27<br />
Notranja ministrica<br />
iz vrst socialdemokratov<br />
je obljubila, da se bo<br />
z naraščajočim kriminalom<br />
spopadla tako,<br />
da bo pospešila<br />
deportacije migrantov.<br />
Nemška policista stražita 64 migrantov, ki so<br />
jih oktobra lani zajeli v bližini <strong>ne</strong>mško-poljske<br />
meje. Migranti so povedali, da so v državo<br />
prišli po t. i. Balkanski poti.<br />
sledil porast: leta 2022 je bil delež <strong>ne</strong>pismenih<br />
v obeh skupinah že 78-odstoten.<br />
Med Afganistanci je tisto leto<br />
39 odstotkov mladih in 53 odstotkov<br />
odraslih potrebovalo tečaj pismenosti.<br />
Vendar pa je večina ljudi, ki jih podpira<br />
ÖIF, Sircev (88 odstotkov), sledijo jim<br />
Afganistanci s šestimi odstotki.<br />
DVIG KRIMINALITETE<br />
Podatki, ki jih je predstavila zvezna<br />
ministrica za notranje zadeve Nancy<br />
Faeser, kažejo, da se je število tujih<br />
osumljencev povečalo za 14,5 odstotkov,<br />
število <strong>ne</strong>mških osumljencev pa za<br />
2,2 odstotka. Faeserjeva je priznala, da<br />
večje priseljevanje v Nemčijo vpliva na<br />
stopnjo kriminala, vendar je dejala, da<br />
bo njena država sprejela ukrepe za večjo<br />
integracijo.<br />
Podatki so pokazali, da so bili v kazniva<br />
dejanja vpleteni predvsem migranti<br />
iz Gruzije in arabskega Magreba.<br />
Ukrajinci so bili v kazniva dejanja vpleteni<br />
manj od povprečja, saj je večina<br />
ukrajinskih migrantov žensk in otrok.<br />
Kljub naraščajoči stopnji kriminala je<br />
Faeserjeva vztrajala, da Nemčija ostaja<br />
»ena najvar<strong>ne</strong>jših držav na svetu«.<br />
V Zvezni republiki Nemčiji je delež<br />
tujcev približno 15 odstotkov. Vendar<br />
so podatki hkrati pokazali, da je 41 odstotkov<br />
vseh osumljencev v državi tujcev.<br />
31,5 odstotka vseh osumljencev v<br />
primeru posilstva ali spol<strong>ne</strong>ga nadlegovanja<br />
predstavljajo tujci ter 53,4 odstotka<br />
vseh osumljencev kaznivih dejanj<br />
zoper življenje.<br />
Zvezni urad kriminalistič<strong>ne</strong> policije<br />
(BKA) je izpostavil tri dejavnike, ki bi<br />
lahko prispevali k porastu: na eni strani<br />
so to posledice, ki so nastale po uvedbi<br />
programa COVID, inflacija in povečan<br />
obseg migracij v kratkem obdobju, zaradi<br />
česar imajo posamezni migranti<br />
manj možnosti za integracijo.<br />
POSPEŠITEV DEPORTACIJ<br />
Faeserjeva, socialdemokratka v vladi<br />
kanclerja Olafa Scholza, je obljubila,<br />
da se bo z naraščajočim kriminalom<br />
spopadla tako, da bo pospešila deportacije<br />
migrantov. »Vsak, ki se <strong>ne</strong> drži<br />
pravil, mora oditi,« je dejala in dodala,<br />
da pravila <strong>ne</strong> bodo veljala za Ukrajince<br />
zaradi voj<strong>ne</strong>.<br />
Več predstavnikov opozicijske Krščansko-demokratske<br />
unije (CDU) <strong>ne</strong>kdanje<br />
kanclerke Angele Merkel je pozvalo<br />
k strožji politiki do migrantov, da<br />
bi se spopadli s povečanjem skup<strong>ne</strong>ga<br />
kriminala med tujci. Namestnica vodje<br />
parlamenta CDU Andrea Lindholz je<br />
dejala, da mora vlada bolje upravljati<br />
priseljevanje in »vedeti moramo, kdo<br />
vstopa v državo«.<br />
Tudi Richard Graup<strong>ne</strong>r iz Alternative<br />
za Nemčijo (AfD) na Bavarskem<br />
je dejal: »Tega, na kar AfD opozarja<br />
že leta, ni več mogoče skrivati ...<br />
novi statistični podatki o kriminalu<br />
so sprožili razpravo o 'kriminalu tujcev'.«<br />
Vlado je tudi pozval, naj pospeši<br />
deportacije. Po ocenah <strong>ne</strong>mškega zunanjega<br />
ministrstva deportacija Sircev<br />
trenutno ni mogoča.<br />
Državni notranji minister za Severno<br />
Porenje-Vestfalijo Herbert Reul je<br />
komentiral povečanje števila kaznivih<br />
dejanj. Za časnik Bild je prejšnji teden<br />
povedal, da se je družbeno vedenje v<br />
Nemčiji v zadnjem času spremenilo, saj<br />
se spori rešujejo »z rokami namesto z<br />
besedami«. Pojavila so se tudi opozorila,<br />
da bo nadaljnje naraščanje kriminala<br />
povzročilo večji pritisk na policijo.<br />
Jochen Kopelke, policist, ki vodi največji<br />
<strong>ne</strong>mški policijski sindikat, je za<br />
<strong>ne</strong>mško tiskovno agencijo povedal, da<br />
si je treba takoj bolj prizadevati za zagotovitev<br />
dodat<strong>ne</strong>ga števila policistov in<br />
okrepitev njihovih pooblastil.<br />
OPISMENJEVANJE<br />
V Avstriji pa se soočajo z izzivom opismenjevanja.<br />
Mladi, ki zdaj prihajajo v<br />
državo, večinoma prihajajo iz obmejnih<br />
mest v Siriji ali pa so na primer živeli v<br />
begunskih taboriščih v Turčiji. Ne gre<br />
za izobraženo elito, temveč za ljudi,<br />
ki jih je vojna razselila za več let in si<br />
še niso upali narediti koraka v Evropo<br />
(tudi zaradi sredstev). Zdaj so se odločili.<br />
Zdaj sem prihaja ge<strong>ne</strong>racija najstnikov<br />
in mladih odraslih, ki od otroštva<br />
ali najstniških let <strong>ne</strong> poznajo drugega<br />
kot vojno – in imajo zato praviloma<br />
malo ali nič dostopa do izobraževanja.<br />
V ideal<strong>ne</strong>m primeru <strong>ne</strong>kdo potrebuje<br />
šest mesecev, da se nauči brati in<br />
pisati, za DiePresse pravi Carla Pirker,<br />
strokovnjakinja za podporo pri tečaju<br />
<strong>ne</strong>mšči<strong>ne</strong> pri ÖIF. Vendar ljudje takrat<br />
niso na ravni osnovnošolskega otroka,<br />
saj imajo povsem drugačen besedni<br />
zaklad – vsaj v mater<strong>ne</strong>m jeziku – in so<br />
v življenju že veliko videli. »Ne moremo<br />
primerjati otrok in odraslih,« pravi. Težava<br />
pogosto ni v pismenosti, temveč v<br />
tem, da se ti ljudje pogosto niso nikoli<br />
zares naučili učiti. Več kot eno uro sedeti<br />
pri miru, se osredotočiti na <strong>ne</strong>kaj,<br />
poslušati učitelja ali si trajno zapomniti<br />
stvari je zanje pogosto težko. »Zato zač<strong>ne</strong>jo<br />
na povsem drugačni točki,« pojasnjuje<br />
Pirkerjeva.<br />
Vendar pa ni mogoče posplošiti,<br />
koliko časa potrebuje takšna oseba za<br />
dokončanje specialistič<strong>ne</strong>ga usposabljanja<br />
in vstop na trg dela. »Pri nas je<br />
bilo veliko novinarjev in vsi so postavljali<br />
isto vprašanje,« pravi Pirkerjeva.<br />
Težko je podati odgovor. »Afganistanka<br />
pri šestdesetih letih, ki je na tečaju opismenjevanja,<br />
prinaša <strong>ne</strong>kaj drugega kot<br />
sirski fant pri 24 letih.«<br />
<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
28<br />
INTERVJU<br />
ALENKA VIRANT, RAVNATELJICA<br />
Šola pač ni <strong>ne</strong>ka Aqualuna,<br />
da bi hodili sem v kopalkah<br />
Učenci so sami predlagali pravila glede oblačenja in vedenja. – Otroci v šoli in na ekskurzijah nimajo<br />
telefonov. – Otroci so odkriti in pošteni. – Med epidemijo so starši viseli na oknih in sem enostavno zagrnila<br />
žaluzije. – Zagovarjam kredo in običajno tablo. – Če <strong>ne</strong> razumeš jezika, nimaš česa iskati v učilnici.<br />
– Predmetnik je dober, samo treba ga je očistiti balasta.<br />
PETER MERŠE<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
INTERVJU<br />
29<br />
Slovenijo je pretresla medijsko odmevna<br />
grožnja, da bi se lahko tudi<br />
pri nas na kateri izmed osnovnih<br />
šol zgodilo kaj podob<strong>ne</strong>ga, kot se<br />
je na Finskem, ko je osnovnošolec<br />
ubil e<strong>ne</strong>ga in poškodoval dva<br />
sošolca. Ravnatelji ste najprej za<br />
grožnjo slišali iz medijev?<br />
Tako je, najprej iz medijev, nato pa je<br />
priletela <strong>ne</strong>ka okrožnica z ministrstva,<br />
naj se z otroki pogovarjamo, brez kakšnih<br />
konkretnih protokolov, kako na<br />
to reagirati.<br />
Kakšen odziv pristojnih bi se<br />
vam zdel smiseln ob takš<strong>ne</strong>m<br />
dogajanju?<br />
Ministrstvo za šolstvo bi se vsekakor<br />
moralo povezati z Ministrstvom za notranje<br />
zadeve in pripraviti konkret<strong>ne</strong><br />
predloge, protokole za dano situacijo.<br />
Ne da moramo sami iskati po policijskih<br />
stra<strong>ne</strong>h in se, ko se kaj zgodi, ena<br />
na ena z otroki pogovarjati. Takrat je<br />
treba konkretno odreagirati.<br />
Skratka, potrebovali bi načrt, ki bi<br />
nas vnaprej pripravil, da <strong>ne</strong> bomo panični.<br />
Vsak dan s strahom prihajati v<br />
šolo in službo pa res ni dobro. V sredo je<br />
bil velik del Slovenije doma.<br />
Na <strong>ne</strong>katerih šolah tisti dan niso<br />
nosili šolskih torb, drugod so<br />
zaklepali vrata, najemali dodat<strong>ne</strong><br />
varnostnike. Za kakš<strong>ne</strong> ukrepe ste<br />
se odločili vi?<br />
Mi smo podeželska šola in smo običajno<br />
zelo odprti. V sredo smo imeli vse zaklenjeno,<br />
nismo imeli dežur<strong>ne</strong>ga učenca,<br />
povečali smo nadzor učiteljev in s<br />
strani policijske postaje. Naš rajonski<br />
policist Bogdan, ki je vedno tu, da priskoči<br />
na pomoč, je krožil s svojo ekipo<br />
po okolici. Kljub temu smo bili med odmorom<br />
z otroki zunaj, po odmoru pa<br />
smo se spet zaklenili. Enako vrtec in<br />
obe podružnični šoli.<br />
Če bi to zadostovalo, <strong>ne</strong> vem. K sreči<br />
se je izkazalo, da ni bilo potrebe, lahko<br />
pa rečem, da ni bilo prijetno.<br />
Nedavno je vaša šola sprejela nova<br />
šolska pravila, ki vključujejo tudi<br />
kodeks oblačenja in so bila precej<br />
odmevna po vseh Sloveniji. Kako<br />
je prišlo do teh sprememb?<br />
Začelo se je spontano. Lani maja smo se<br />
na razrednih urah začeli pogovarjati o<br />
morebitnih spremembah šolskih pravil.<br />
Učenci so sami predlagali, kaj bi se jim<br />
zdelo smiselno spremeniti, in tako so<br />
se pojavili predlogi, da bi bilo smiselno<br />
spremeniti tudi pravila glede oblačenja<br />
in vedenja.<br />
Ker smo inter<strong>ne</strong> akte prilagajali novim<br />
pravilnikom glede pregleda torb in<br />
odvzema pametnih naprav, sem se odločila,<br />
da zadevo izpeljemo kot proces.<br />
Najprej smo dali otrokom možnost, da<br />
so predlagali svoje ideje za spremembe,<br />
potem smo to sprejeli na pedagoški<br />
konferenci, dali v potrditev svetu<br />
staršev. Malo me je skrbelo, kako bodo<br />
odreagirali starši, ampak so čisto vsi to<br />
sprejeli pozitivno.<br />
Kakšen je bil končni rezultat?<br />
Zdaj imamo natančno napisana navodila<br />
oblačenja. Gornji del mora segati<br />
do pasu, <strong>ne</strong> sme se kazati zadnjice, kot<br />
<strong>ne</strong>primer<strong>ne</strong> smo označili <strong>ne</strong>spoštljive<br />
napise, tako tuje kot slovenske, omejena<br />
je dolžina nohtov. Pred leti se nam je<br />
zgodilo, da so eni starši tožili šolo, ker<br />
se je deklici zlomil noht.<br />
Sprejeli smo tudi možnost odvzema<br />
mobitelov. Če jim je odvzet, ga <strong>ne</strong> morejo<br />
dobiti kar nazaj, ampak morajo starši<br />
V osnovni šoli bi potrebovali<br />
diferenciacijo učnih načrtov.<br />
priti v šolo in se ob dogovorje<strong>ne</strong>m terminu<br />
sestati z razrednikom.<br />
Starši so me v celoti podprli. Nekateri<br />
so šli še dlje in predlagali prepoved<br />
ličenja in barvanja las, ampak tega potem<br />
nismo vključili, ker smo ocenili, da<br />
tako pretiranih problemov na tem področju<br />
nimamo. Drži, da tudi prej niso<br />
bili pretirano <strong>ne</strong>primerno oblečeni, se<br />
je pa dogajalo. Hkrati je to preventiva<br />
za v prihodnje. Če da<strong>ne</strong>s <strong>ne</strong> postavimo<br />
temeljev, se hiša hitro zamaje.<br />
Se tudi v šoli ukvarjate z vzgojo<br />
glede oblačenja ali to prepuščate<br />
staršem?<br />
Nikakor nimamo namena diktirati,<br />
kako naj bo kdo oblečen. To prepuščamo<br />
učencem in njihovim staršem, ki so<br />
za to odgovorni. Mi zgolj postavljamo<br />
pravila igre, postavimo <strong>ne</strong>ke smisel<strong>ne</strong><br />
omejitve. Kot pri nogometu: če je avt, je<br />
avt. Če je omejitev hitrosti v naselju 50,<br />
<strong>ne</strong> smeš voziti 60.<br />
Seveda pa učenci včasih tudi izigravajo<br />
starše. Oblečejo si pulover, pod<br />
njim pa prekratko majčko. V šoli pa pulover<br />
slečejo. Ampak pri nas k sreči tega<br />
ni veliko. Veljajo pa pravila tudi za ekskurzije<br />
in d<strong>ne</strong>ve dejavnosti. Tudi takrat<br />
<strong>ne</strong> moreš imeti majice s kletvicami.<br />
Smo se znašli v družbi, kjer se že<br />
zdravorazumske ideje označuje<br />
za skrajnost?<br />
Šola pač ni <strong>ne</strong>ka Aqualuna, da bi hodili<br />
sem v kopalkah. Mislim, da je prav, da<br />
spoštujemo človeka in dostojanstvo in<br />
tudi, da zaščitimo otroke. Šola je odprt<br />
prostor. Lahko se kdo pripelje mimo in<br />
fotografira, potem bi se pa kaj znašlo na<br />
spletu. Otroška pornografija je da<strong>ne</strong>s<br />
vsepovsod. V času digitalizacije je treba<br />
biti pazljiv.<br />
Kako vzgajati otroke, da bodo sami<br />
prišli do tega, da si bodo želeli to,<br />
kar je zanje dobro?<br />
Pomembna je domača vzgoja. Če pa<br />
doma tega pogovora ni, ga moramo opraviti<br />
v šoli. V takih primerih naredimo<br />
SWOT analizo. Postavimo na eno stran<br />
dobre strani in slabe strani <strong>ne</strong>ke odločitve<br />
in potem tehtamo.<br />
Če smo odkriti in pošteni, se prava<br />
odločitev izkristalizira. Otroci so odkriti<br />
in pošteni. Po premisleku tudi spremenijo<br />
m<strong>ne</strong>nje, če ugotovijo, da morda prej<br />
niso imeli čisto prav. Se je pa treba pogovarjati<br />
in jasno predstaviti stvari, potem<br />
pa umu prepustiti prosto pot.<br />
Bi bila taka sprememba pravil<br />
smiselna v vsaki šoli?<br />
Kaj svetujete kolegom ravnateljem<br />
glede tega?<br />
Vsaka šola je specifična. Da<strong>ne</strong>s sem govorila<br />
s kolegico, ki je popolni nasprotnik<br />
mojega ravnanja. Če <strong>ne</strong>kje <strong>ne</strong> čutijo,<br />
da je to dobro, potem morda ni smiselno,<br />
da ravnatelj to forsira. Prav tako, če<br />
s tem itak nimajo težav.<br />
Te stvari so zelo odvis<strong>ne</strong> od posamez<strong>ne</strong><br />
šole in zato tudi ministrstvo <strong>ne</strong><br />
daje kakšnih obvez, ampak zadevo prepušča<br />
v presojo šolam. Kar je po svoje<br />
prav. So pa te stvari v zelo veliki meri<br />
odvis<strong>ne</strong> od ravnatelja.<br />
Poleg oblačil nova šolska pravila<br />
omejujejo tudi uporabo mobilnih<br />
naprav in pametnih ur. Kako velik<br />
problem predstavljajo te naprave?<br />
Prepoved uporabe je bila že v prejšnjem<br />
pravilniku. Zdaj smo dorekli postopek<br />
odvzema. Prej ni bilo nikjer določeno,<br />
kaj narediti v primeru, da uče<strong>ne</strong>c pravilo<br />
krši in napravo uporablja.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
30<br />
INTERVJU<br />
Pravila določajo, da če telefon pri<strong>ne</strong>sejo<br />
v šolo, ga zakle<strong>ne</strong>jo v garderobno<br />
omarico. Večina pa telefonov v šolo niti<br />
<strong>ne</strong> nosi. Če je kakšna nujna situacija,<br />
imamo telefon, s katerega lahko pokličejo<br />
starše ali dežur<strong>ne</strong> telefonske številke<br />
v tajništvu.<br />
Uporaba mobilnih telefonov med<br />
poukom je zelo moteča, poleg tega pa bi<br />
se lahko zgodilo, da bi prišlo do s<strong>ne</strong>manja,<br />
objavljanja na družbenih omrežjih<br />
in podobno, kar je zelo velik problem.<br />
Če kdo uporablja telefon, ga učitelj<br />
odvzame, razrednik o tem obvesti<br />
starše in se dogovori, kdaj bodo telefon<br />
prevzeli. Lahko je to tudi v naslednjih<br />
d<strong>ne</strong>h. Kazen mora biti. Če otroku vzameš<br />
telefon in mu ga po treh minutah<br />
vr<strong>ne</strong>š, nisi naredil ničesar. In seveda za<br />
vsak prekršek dobijo opomin.<br />
Še opažate kakš<strong>ne</strong> mobil<strong>ne</strong> telefo<strong>ne</strong><br />
v šoli kljub prepovedi?<br />
Ni mobilnih telefonov. Niti ko gremo<br />
na ekskurzije. Jih <strong>ne</strong> nosijo s sabo. Jih<br />
imajo učiteljice, če bi nastopila kakšna<br />
stiska. Takrat lahko pridejo do učiteljice<br />
in ona pokliče starše. Nekateri otroci<br />
da<strong>ne</strong>s so zelo razvajeni.<br />
Včasih slišimo zgodbe, ko<br />
prihajajo v šolo starši z odvetniki,<br />
denimo zaradi slabe oce<strong>ne</strong> oziroma,<br />
kot ste omenili v prvem delu,<br />
V Sloveniji imamo tudi šole,<br />
kjer je v razredu po 70 %<br />
tujcev, ki <strong>ne</strong> znajo slovensko.<br />
zaradi zlomlje<strong>ne</strong>ga nohta. Doživljate<br />
tako vmešavanje staršev v<br />
šolski proces?<br />
Na žalost. Ocenjujem, da je 95 % vseh<br />
staršev zelo v redu in z njimi dobro<br />
sodelujemo. 5 % pa je takšnih, ki kar<br />
naprej delajo probleme. Ti so glasni in<br />
mečejo slabo luč na vse. Tudi pri nas<br />
imamo <strong>ne</strong>kaj staršev, s katerimi imamo<br />
ves čas probleme, so glasni in prihajajo<br />
z odvetniki.<br />
Včasih spremljamo dogajanje, ko<br />
se v šolah izvajajo delavnice, ki posegajo<br />
v pravico staršev, da vzgajajo<br />
otroke po svojih vrednotah.<br />
Kje najti mejo med izključevanjem<br />
staršev tam, kjer morajo biti vključeni,<br />
in preprečevanjem ekscesov,<br />
ko hodijo v šolo z odvetniki?<br />
Težko je postaviti mejo. Starši so različni,<br />
prav tako njihovi pogledi. Eni se<br />
preprosto morajo vmešavati.<br />
Epidemija covida 19 je bila zanimiva<br />
šok situacija. Dobili smo navodila, da<br />
šole zapremo in da starši <strong>ne</strong> smejo več<br />
vanje. Starši, ki so bili navajeni otroka<br />
pripeljati do razreda, posebej v nižjih razredih,<br />
so zdaj morali ostati izven šole.<br />
In potem so gledali v šolo skozi žaluzije.<br />
To je bil direktni poseg v učni proces.<br />
Učiteljice so me klicale, da starši visijo<br />
na oknih, in sem prišla in enostavno<br />
zagrnila žaluzije. Eni starši pač želijo<br />
vse narediti po svoje. Sama zagovarjam<br />
tezo, da je učitelj strokovno usposobljen,<br />
suveren in profesionalen ter dela<br />
po najboljših močeh v dobrobit otroka.<br />
Ampak <strong>ne</strong>kateri ljudje enostavno <strong>ne</strong> zaupajo<br />
nikomur, tudi šoli <strong>ne</strong>.<br />
Nacionalno preverjanje znanja<br />
(NPZ) naj bi predstavljalo poenotenje<br />
standarda med različnimi<br />
šolami. Pred leti je nastala tudi<br />
lestvica, ki je primerjala šole in<br />
je bil to velik škandal. Slovenci<br />
se očitno <strong>ne</strong> maramo primerjati.<br />
Kako gledate na te razlike, so <strong>ne</strong>katere<br />
šole res boljše kot druge?<br />
Po eni strani so NPZ dobri, ker pokažejo,<br />
kaj naj bi otroci znali. Sama imam izkušnjo<br />
poučevanja v gimnaziji, kjer sem<br />
več kot 30 let dijake pripravljala na maturo.<br />
Ampak to je drugače, ker se maturo<br />
ocenjuje in jo vsi jemljejo zelo resno.<br />
NPZ ni obvezen in učenci ga vzamejo<br />
zelo na lahko. Na <strong>ne</strong>katerih šolah<br />
učitelji vzamejo NPZ bolj resno kot drugod<br />
in potem nasta<strong>ne</strong>jo razlike. Če bi bil<br />
obvezen, bi ga morda vzeli bolj resno.<br />
Je pa tako, da je vsaka osnovna šola<br />
specifična, za razliko od srednje šole pa<br />
je obvezna za vse. Srednjo šolo si dijaki<br />
izberejo glede na interese in akademski<br />
nivo. Tukaj pa so vsi otroci skupaj in<br />
učni načrti so tako preobsežni. Niso vsi<br />
za vse. Eni se lažje učijo, drugi so bolj<br />
praktiki. Če imaš veliko otrok, ki nimajo<br />
ambicije »se mrcvariti« na faksu, je<br />
drugače, kot če si osnovna šola v okolišu<br />
z elito – tam je normalno, da bo tudi<br />
NPZ potem višji.<br />
Mislim, da bi tudi v osnovni šoli potrebovali<br />
<strong>ne</strong>ke vrste diferenciacijo učnih<br />
načrtov. Premalo je zgolj nivojski pouk.<br />
Nekje do petega razreda bi bila šola<br />
lahko za vse enaka, potem pa bi že bila<br />
smiselna diferenciacija med poklicnimi<br />
Alenka Virant je ravnateljica Vzgojno-izobraževal<strong>ne</strong>ga zavoda<br />
Rogatec, ki vključuje osnovno šolo in vrtec. Leta 2020 je<br />
bila med nominirankami za iskro leta na Radiu Štajerski val<br />
z izjavo, v kateri je oktobra kritično opisovala težave v šoli<br />
zaradi odrejenih karanten za več učiteljev.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
INTERVJU<br />
31<br />
in gimnazijskimi programi. Nemčija in<br />
Avstrija imata tak sistem. Sprašujem se,<br />
če mora res vsak uče<strong>ne</strong>c znati vse, kar je<br />
v načrtu, in kje bo to zanj uporabno. Za<br />
mnoge je tudi pretežko.<br />
Dajmo jih že prej usmeriti in jim dati<br />
priložnost na področjih, na katerih so<br />
dobri. Nekdo, ki bo šel denimo za zdravnika<br />
ali pravnika, pa bo morda tudi v trenutni<br />
količini snovi užival. Mislim, da so<br />
tukaj potreb<strong>ne</strong> korenite spremembe.<br />
Ob vsej količini snovi pa <strong>ne</strong>kateri<br />
po končani osnovni šoli <strong>ne</strong> znajo<br />
niti brati in pisati, ali Slovenija<br />
pada tudi na bralni pismenosti?<br />
Ne moremo reči tega. Ministrstvo sicer<br />
temu problemu posveča veliko pozornosti,<br />
saj vse manj otrok piše in bere.<br />
Da<strong>ne</strong>s so najpomemb<strong>ne</strong>jši telefoni in<br />
računalniki. Zato mislim, da bi bilo<br />
prav, da bi tudi doma starši uporabo teh<br />
naprav vsaj <strong>ne</strong>koliko omejili. Še v gimnaziji<br />
sem imela primere, ko v tretjem<br />
letniku dijak ni znal sestaviti niti enostav<strong>ne</strong>ga<br />
dopisa.<br />
To ni samo problem Slovenije, ampak<br />
vsega sveta, v katerega vstopata<br />
digitalizacija in umetna inteligenca, zaradi<br />
česar se zdi, da branja in pisanja <strong>ne</strong><br />
potrebujemo več.<br />
Na naši šoli sem lani zagotovila <strong>ne</strong>kaj<br />
interaktivnih tabel, ampak vseeno<br />
zagovarjam kredo in običajno tablo. Z<br />
gibanjem razvijaš umske sposobnosti.<br />
Tako smo nastali ljudje. Z uporabo rok<br />
so se nam začeli razvijati možgani. Sicer<br />
pa se možgani polenijo in delujejo<br />
počas<strong>ne</strong>je. Kar samo vidiš, je manj verjetno,<br />
da tudi osta<strong>ne</strong> v spominu.<br />
Na šoli imate tudi učence iz<br />
Ukraji<strong>ne</strong>, Bos<strong>ne</strong>, Rusije, Kosova.<br />
Kako poteka integracija, sploh za<br />
<strong>ne</strong>koga, ki jezika še <strong>ne</strong> zna?<br />
Z ministrstva imamo konkretna navodila.<br />
Ti otroci imajo dodat<strong>ne</strong> ure slovenšči<strong>ne</strong><br />
in prvo leto niso ocenjeni, razen<br />
pri športni vzgoji, likovni in glasbi, kjer<br />
jih lahko ocenimo. Prvo leto naj bi bilo<br />
namenjeno učenju jezika in privajanju,<br />
drugo leto naj bi jezik že obvladali.<br />
Eni ga, drugi <strong>ne</strong>. Ker imamo malo<br />
učencev iz drugih držav, nimamo veliko<br />
tovrstnih problemov. Tisti, ki so, pa<br />
se lepo integrirajo.<br />
Pa je smiselno, da je v učilnici <strong>ne</strong>kdo,<br />
ki jezika sploh <strong>ne</strong> razume?<br />
Osebno mislim, da <strong>ne</strong>. Če <strong>ne</strong> razumeš<br />
jezika, nimaš kaj iskati v učilnici. Mislim,<br />
da bi jih morali dati skupaj s starši<br />
Pravila določajo, da če telefon pri<strong>ne</strong>sejo v<br />
šolo, ga zakle<strong>ne</strong>jo v garderobno omarico.<br />
Večina pa telefonov v šolo niti <strong>ne</strong> nosi.<br />
na obvezen tečaj slovenšči<strong>ne</strong>, ko znajo<br />
jezik, pa bi jih vključili v pouk. Imajo sicer<br />
dodat<strong>ne</strong> ure slovenšči<strong>ne</strong>, kar pa <strong>ne</strong><br />
zadošča. Nesmiselno je tudi, da jih že<br />
prvo leto »vlečemo« skozi pouk.<br />
V Sloveniji imamo tudi šole, kjer je v<br />
razredu po 70 % tujcev, ki <strong>ne</strong> znajo slovensko.<br />
Tukaj mislim, da je pomembno,<br />
da smo strogi, da ohranimo slovenski<br />
jezik in ga spoštujemo. Če mi spoštujemo<br />
kulturo, ko gremo v drugo državo,<br />
zakaj <strong>ne</strong> bi ljudje, ki prihajajo k nam,<br />
spoštovali našega jezika.<br />
Vrniva se k NPZ, ki bi ga jemali bolj<br />
resno, če bi bil obvezen – je smiselno,<br />
da je faktor za vpis v srednjo<br />
šolo preverjanje znanja, ki na eni<br />
šoli preverja fiziko, na drugi pa<br />
športno vzgojo?<br />
To ni smiselno. Mi imamo letos smolo,<br />
da imamo fiziko, ki je eden težjih predmetov,<br />
pa še brez učitelja smo. Prejšnji<br />
je šel v pokoj, mi pa imamo zdaj učiteljico<br />
matematike, ki šele opravlja modul<br />
iz fizike. Tako da <strong>ne</strong> gre za to, da bi<br />
bili naši učenci slabši, ampak je situacija<br />
na šoli takšna. Tudi v tej luči gre<br />
razumeti rezultat.<br />
Iskreno, NPZ-je bi ukinila, preverjanje<br />
kakovosti šol pa opravila na<br />
drug način.<br />
Pravite, da je učni načrt preobsežen<br />
in vsebuje preveč balasta. Kaj<br />
bi ohranili in kaj odstranili, da bi<br />
šola res bila priprava na življenje?<br />
Šolski sistem izvira še iz časa Marije<br />
Terezije, je okorel in se težko spreminja.<br />
Spremembe terjajo svoj čas. Ampak<br />
pogovori bi morali teči v to smer. Predmetnik<br />
kot tak mislim da je dober, samo<br />
treba ga je očistiti balasta.<br />
Če je notri vse to, kar imamo trenutno,<br />
potem učitelj težko dela drugače<br />
kot s frontalno razlago, saj sicer sploh<br />
<strong>ne</strong> predela celot<strong>ne</strong> snovi. Poleg diferenciacije<br />
bi bilo treba tudi zmanjšati količino<br />
snovi, da bi lahko vključevali več<br />
projekt<strong>ne</strong>ga dela in drugih oblik, kjer bi<br />
učenci sami prišli do zaključkov.<br />
Če <strong>ne</strong>ka snov ni bistvena, bi jo<br />
dala ven.<br />
Vaša šola ima tudi čebelnjak, vrt.<br />
Kako pomembni so ti vidiki vzgoje,<br />
ki otroke navadijo na vrtnarjenje,<br />
čebelarjenje, ribištvo?<br />
Zelo pomembni. Zagovarjam sobivanje<br />
z naravo, učenje ročnih spretnosti<br />
in empatije. Narava ni pokvarjena. Pokvarjeni<br />
smo lahko samo ljudje.<br />
Na tak način razvijajo čute, spoznavajo<br />
okolje, kar je v vsakem primeru<br />
dobro. Na vrtičku delajo že v vrtcu.<br />
Potem imamo tudi konje. Narava v tem<br />
hitrem času otrokom pomaga, lahko bi<br />
rekli celo, da deluje terapevtsko, ko se<br />
otrok sprosti in najde <strong>ne</strong>k notranji mir.<br />
Bogu hvala, vse to lahko imamo.<br />
Kakšna ljubljanska šola v centru mesta<br />
to težje izvaja. Po svetu, denimo Španija,<br />
Portugalska, Grčija, pa imajo šole<br />
ograje<strong>ne</strong>. Pri nas k sreči tega <strong>ne</strong> potrebujemo<br />
in upam, da pri tem tudi osta<strong>ne</strong>.<br />
Trudim se v vsakem človeku videti<br />
<strong>ne</strong>kaj dobrega. Tudi v bolj problematičnih<br />
učencih je dobro, samo potegniti<br />
ga je treba na plano. Potrebujejo malo<br />
spodbude, ob kateri lahko rastejo. Tega<br />
bi se morali zavedati tudi starši. <br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
32<br />
AKTUALNO<br />
Facebook @socialnidemokrati.si<br />
PETER MERŠE<br />
Tesna zmaga zmer<strong>ne</strong>jšega Hana (53, levo)<br />
nad radikal<strong>ne</strong>jšim Brglezom (56).<br />
HAN,<br />
najpreprostejša opcija<br />
Predčasni volilni kongres Socialnih demokratov (SD) je pri<strong>ne</strong>sel pester in tesen boj za<br />
mesto predsednika stranke. V drugi krog glasovanja sta se uvrstila Matjaž Han in Milan<br />
Brglez, ki je za prvim zaostal za 11 glasov. Tudi v drugem krogu je Brglez prejel le 10<br />
glasov manj kot Han.<br />
Predčasni volilni kongres Socialnih<br />
demokratov je pri<strong>ne</strong>sel<br />
pester in tesen boj za mesto<br />
predsednika stranke. V drugi<br />
krog glasovanja sta se uvrstila Matjaž<br />
Han in Milan Brglez, ki je za prvim zaostal<br />
za enajst glasov. Tudi v drugem<br />
krogu je Brglez prejel le 10 glasov manj<br />
kot Han.<br />
Preostala kandidata nista bistveno<br />
zaostala, pri čemer je Jani Prednik v drugem<br />
krogu podprl Brgleza, Beočanin pa<br />
se do sotekmovalcev ni opredeljeval.<br />
Ne zgodi se pogosto, da se za mesto<br />
predsednika stranke potegujejo štirje<br />
kandidati, ki so si hkrati tudi sorazmerno<br />
enakovredni. Razlika med prvim in<br />
četrtouvrščenim je znašala le 46 glasov.<br />
384 delegatov je v prvem krogu največ<br />
glasov namenilo gospodarskemu ministru<br />
Matjažu Hanu, ki se je v boj vključil<br />
šele včeraj. Zbral je 115 glasov. 104 glasove<br />
je zbral evropski posla<strong>ne</strong>c Milan<br />
Brglez, vodja poslancev Jani Prednik<br />
je prejel 96, ajdovski župan Tadej Beočanin<br />
pa 69 glasov. V drugem krogu je<br />
Han s 182 glasovi za 10 glasov prehitel<br />
Brgleza, ki jih je zbral 172.<br />
Ob nastopu predsedniške funkcije<br />
se je Han zahvalil protikandidatom,<br />
pozval k skup<strong>ne</strong>mu nastopu in sporočil,<br />
da je slišal tudi kritič<strong>ne</strong> glasove, ki so se<br />
oglasili tekom kongresa. Vidno razočarani<br />
Brglez je povedal, da pričakuje sodelovanje<br />
s Hanom.<br />
Ge<strong>ne</strong>ralna tajnica stranke je pričakovano<br />
postala Živa Živkovič, ki jo je<br />
podpirala večina predsedniških kandidatov,<br />
kot edino tudi Han, ki sicer<br />
ni imel svoje ekipe. Prepričljivo so bili<br />
izvoljeni tudi podpredsedniki in podpredsednice:<br />
evropski posla<strong>ne</strong>c Matjaž<br />
Nemec, predsednik podmladka Luka<br />
Goršek, pravosodna ministrica Andreja<br />
Katič ter poslanka Meira Hot.<br />
Izredni volilni kongres je sicer posledica<br />
fiaska pri nakupu sod<strong>ne</strong> stavbe<br />
na Litijski in s tem povezanih afer, ki so<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Komentar AKTUALNO 33<br />
Han velja za zmer<strong>ne</strong>ga<br />
kandidata, ki se<br />
zna pogovarjati z<br />
gospodarstveniki.<br />
najprej od<strong>ne</strong>sle pravosodno ministrico<br />
Dominiko Švarc Pipan in ge<strong>ne</strong>ral<strong>ne</strong>ga<br />
sekretarja stranke Klemna Žiberta,<br />
nato pa k preverjanju podpore prisilile<br />
celotno vodstvo. Aktualna predsednica<br />
Tanja Fajon se je na koncu odločila, da<br />
sploh <strong>ne</strong> bo kandidirala.<br />
Odločitve za predčasni kongres, kot<br />
pravi, <strong>ne</strong> obžaluje, saj je prepričana, da je<br />
dogajanje zadnjega meseca pokazalo, da<br />
bo stranka tako »dobila nov začetek«.<br />
HAN TIK PRED ZDAJCI<br />
Trojici kandidatov, ki je že mesec dni<br />
izvajala kampanjo po vsej Sloveniji, se<br />
je tik pred zdajci pridružil še Han, ki je<br />
sprva zatrjeval, da <strong>ne</strong> bo kandidiral,<br />
kar so mu mnogi v stranki tudi zamerili<br />
- deležen je bil številnih kritik na<br />
samem kongresu.<br />
V svojem nagovoru delegatom se<br />
je odzval na kritike, da je »preskočil«<br />
volilno kampanjo, v kateri so preostali<br />
trije kandidati zadnji mesec hodili po<br />
terenu in konsolidirali stranko. »Kot<br />
minister sem vsakod<strong>ne</strong>vno na terenu,<br />
kjer se srečujem s članicami in člani<br />
stranke. Zame se kampanja <strong>ne</strong> zač<strong>ne</strong><br />
mesec dni pred volitvami, ampak prvi<br />
dan po volitvah.«<br />
Ker nihče od preostale trojice v mesecu<br />
kampanje ni bistveno dominiral<br />
nad drugima dvema, je Hanova kandidatura<br />
tik pred kongresom pomembno<br />
premešala karte med kandidati.<br />
Pokazalo se je tudi, da podpisi delegatov,<br />
ki omogočajo kandidaturo, še <strong>ne</strong><br />
pomenijo tudi glasu za kandidata. Han<br />
je namreč na začetku kongresa zbral<br />
157 podpisov, v prvem krogu pa prejel<br />
le 115 glasov. Hana je podprla tudi Tanja<br />
Fajon, čeprav tega ni storila uradno.<br />
V VLADI<br />
Kot aktualni minister in eden najbolj<br />
priljubljenih politikov v državi se je<br />
Han zdel najpreprostejša izbira, saj bi<br />
se z njegovo izvolitvijo odpravili tudi<br />
dvomi po potrebi rošade v ministrskih<br />
vrstah. Premier Robert Golob namreč<br />
od koalicijskih part<strong>ne</strong>ric pričakuje, da<br />
bodo predsedniki strank tudi v vladi.<br />
Han je sicer pred kongresom zatrdil, da<br />
ta vidik nanj ni vplival in da je kandidiral<br />
zgolj na predlog članov stranke.<br />
Preostali trije kandidati so sicer napovedali,<br />
da ministrske funkcije v tej vladi<br />
<strong>ne</strong> bi prevzeli. Beočanin bi ostal župan<br />
Ajdovšči<strong>ne</strong>, Prednik vodja strankinih<br />
poslancev, Brglez pa evropski posla<strong>ne</strong>c.<br />
Da je potrebna prenova stranke so<br />
napovedovali vsi kandidati, so pa med<br />
njimi precejšnje razlike, v katero smer<br />
želijo prenovo zapeljati.<br />
HAN: DIALOŠKOST,<br />
GOSPODARSTVO<br />
Matjaž Han je pojasnil, da se je težko<br />
odločil za kandidaturo, a napovedal, da<br />
lahko Socialni demokrati v petih letih<br />
posta<strong>ne</strong>jo vodilna stranka na levi. Poudaril<br />
je vključujočo držo, dialoškost in<br />
širino, kot ključ<strong>ne</strong> vrednote pa izpostavil<br />
varovanje demokracije, človekovih<br />
pravic, poštenosti in dobrega.<br />
Zagotovil je, da bo stranka pod njegovim<br />
vodstvom ostala v vladi, kjer si<br />
želi moč<strong>ne</strong>jše vloge SD, od vlade pa bo<br />
zahteval več rezultatov. Velja za zmer<strong>ne</strong>ga<br />
kandidata, ki se zna pogovarjati z<br />
gospodarstveniki.<br />
Precej <strong>ne</strong>navadno se je odvila tekma<br />
za novega šefa SD. Najprej <strong>ne</strong>kdanja šefica,<br />
ki se je oklicala za voditeljico, Tanja<br />
Fajon, ki ni odstopila, marveč sklicala<br />
izredni volilni kongres. Čeprav je takrat<br />
predčasno končala svojo funkcijo, ni<br />
povedala, da se <strong>ne</strong> bo več potegovala<br />
za ponovitev mandata in se je to izkazalo<br />
šele <strong>ne</strong>kaj tednov kas<strong>ne</strong>je. Uslužni<br />
provladni mediji tako sploh niso objavili<br />
novice o dejanskem odstopu Fajonove.<br />
Več tednov so mediji poročali o predvolilnih<br />
konvencijah stranke, o soočenjih<br />
treh kandidatov po vsej državi. Ustvarili<br />
so vtis, da bo eden od treh zmagovalec.<br />
Potem pa se dan pred kongresom<br />
pojavi še četrti kandidat, ki je rekel, da<br />
<strong>ne</strong> bo kandidiral. Seveda je to vse zakonito,<br />
legalno, tako kot veleva pravilnik<br />
<strong>ne</strong>kdanje partije. Ni pa to demokratično.<br />
Če so več tednov javnost prepričevali, da<br />
gre za tekmo treh, <strong>ne</strong> more zmagati četrti.<br />
Če pa se to zgodi, to ni demokratično,<br />
ni pošteno do javnosti.<br />
BRGLEZ NA TRDO LEVO<br />
Če je Matjaž Han veljal za kandidata<br />
»liberal<strong>ne</strong>ga krila« Socialnih demokratov,<br />
pa je Milan Brglez nagovarjal predvsem<br />
levo krilo stranke ter kritiziral<br />
tudi Pahorjevo tretjo pot, ki je stranko<br />
edinkrat do sedaj pripeljala v vlogo vodil<strong>ne</strong><br />
stranke v vladi, kar je označil za<br />
»udinjanje kapitalizmu, namesto, da bi<br />
mu natikali uzde.«<br />
V social<strong>ne</strong>m dialogu ga zanima<br />
predvsem part<strong>ne</strong>rstvo s sindikati, <strong>ne</strong><br />
pristaja pa na povečevanje produktivnosti<br />
in doda<strong>ne</strong> vrednosti kot temelja<br />
za višje plače. Namesto poudarjanja politič<strong>ne</strong>ga<br />
dialoga se je pripravljen pogovarjati<br />
izključno s part<strong>ne</strong>rji, ki zagovarjajo<br />
splav, spoštujejo pravice manjšin,<br />
vladavino prava in se zavzemajo za mir.<br />
Kako točno si predstavlja te kriterije, sicer<br />
ni pojasnil.<br />
Tudi on možnosti izstopa iz koalicije<br />
<strong>ne</strong> vidi, želi pa spremeniti postopke<br />
odločanja v stranki. Po zgledu Levice bi<br />
o vstopu in izstopu iz koalicije odločalo<br />
celotno članstvo.<br />
Brglez naj bi užival predvsem podporo<br />
borcev, delno pa tudi Mladega<br />
foruma, predvsem skrajno levega krila,<br />
ter starejšega in bolj radikalno levega<br />
dela stranke.<br />
<br />
Komentar Tina Mamića: UMIRJENOST<br />
Matjaž Han se je pojavil bojda zaradi<br />
botrov iz ozadja. Nič čud<strong>ne</strong>ga. Zmaga se<br />
je namreč nasmihala Milanu Berglezu,<br />
ki bi s svojo pasivnostjo in <strong>ne</strong>karizmatičnostjo<br />
verjetno postal stečajni upravitelj<br />
starodav<strong>ne</strong> stranke. Izginotje SD bi bila<br />
škoda za slovensko demokracijo, čeprav<br />
gre za prav<strong>ne</strong> in ideološke naslednike<br />
krvave komunistič<strong>ne</strong> partije. V primerjavi<br />
z instant strankami je namreč SD<br />
res<strong>ne</strong>jša in zaradi stalnosti v resnici tudi<br />
bolj demokratična.<br />
Matjaž Han, ki ima sicer samo triletno<br />
trgovsko šolo, je v trenutni vladi opravilno<br />
najsposob<strong>ne</strong>jši minister. Odlikuje<br />
ga tudi umirjenost, ki je na levici zadnja<br />
desetletja res ni na pretek. Pohvalijo pa<br />
ga tudi gospodarstveniki, saj je v družbi<br />
politikov, ki grozijo podjetnikom z bajo<strong>ne</strong>ti,<br />
svetla izjema. Han ima za razliko od<br />
mestoma izjemno agresiv<strong>ne</strong> Tanje Fajon<br />
<strong>ne</strong>kaj talentov svojega predhodnika Boruta<br />
Pahorja. Ali bo iz te moke kaj kruha,<br />
pa bomo šele videli.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
34<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
MARTIN<br />
NAHTIGAL<br />
FACEBOOK<br />
@ZADRUGITIR<br />
Drugi tir: <strong>ne</strong>transparentno<br />
in s kartelnimi dogovori<br />
Projektni svet za civilni nadzor nad izvajanjem izgradnje drugega tira železniške proge<br />
Divača–Koper (PSCN) je objavil svoje sedmo poročilo o delih na drugem tiru. V vseh svojih<br />
poročilih, vključno s tem, ocenjuje, da projekt <strong>ne</strong> poteka optimalno in da posamez<strong>ne</strong><br />
odločitve niso sprejete transparentno in gospodarno.<br />
PSCN opozarja na števil<strong>ne</strong> težave, kot je<br />
ocenjena vrednost projekta, do problema<br />
pogodbe z Deloittom. Poleg tega pa opozarja<br />
tudi na vpliv makroekonomskih razmer<br />
in omejitvenih ukrepov ter sledenje evropskim<br />
usmeritvam varčevanja z e<strong>ne</strong>rgijo, smotr<strong>ne</strong><br />
rabe virov in elektrifikacije.<br />
NESMOTRNA PORABA<br />
PSCN je vlado opozoril na vrednost projekta, saj<br />
je osnovni investicijski program vrednost projekta<br />
postavljal na 1,2 milijarde evrov, pri tem pa<br />
na prihodkovni strani predvidel, da se bo iz dveh<br />
osnovnih virov zbralo skoraj 2,7 milijarde evrov.<br />
Iz pribitka k cestnini 1,6 milijarde evrov in iz takse<br />
na ladijski prevoz 1,1 milijarde evrov, kar bi<br />
pomenilo, da je skupaj s sredstvi EU in komercialnih<br />
bank na voljo preko tri milijarde evrov.<br />
Večina teh sredstev, ugotavlja PSCN, naj bi<br />
bila namenjena »plačilom za dosegljivost« po<br />
zgraditvi infrastrukture, pri čemer teh plačil in<br />
razlogov zanje prvi investicijski program vsebinsko<br />
ni opredelil, prav tako pa ni pojasnil, kako<br />
namerava sedanja vlada zagotavljati namenskost<br />
teh sredstev oziroma vplačil v 45 letih do izteka<br />
upravljanja teh sredstev. Izdelavo prvot<strong>ne</strong>ga<br />
programa investicije je že takrat PSCN ocenil kot<br />
preplačano, ki ga je pripravil Deloitte.<br />
Zato je bil povsem <strong>ne</strong>primeren in zakonsko<br />
sporen tudi A<strong>ne</strong>ks k prvotni pogodbi v vred-<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
35<br />
nosti 680.000 evrov za izdelavo investicijskega<br />
programa. PSCN je pozval<br />
družbo 2TDK, da ta a<strong>ne</strong>ks razveljavi<br />
kot <strong>ne</strong>upravičen in zahteva vračilo<br />
preplačila. Do uresničitve pozivov ni<br />
prišlo. PSCN pa še vedno čaka rezultate<br />
preverbe smotrnosti porabe jav<strong>ne</strong>ga<br />
denarja za namen izdelave prvega investicijskega<br />
programa.<br />
(NE)STRATEŠKO NAČRTOVANJE<br />
PSCN ugotavlja, da mora vlada zagotoviti<br />
tudi nadgradnjo in obnovo preostalega<br />
železniškega omrežja na območju<br />
pa<strong>ne</strong>vropskih koridorjev, pri čemer je<br />
poleg povečanja povprečnih potovalnih<br />
hitrosti nujen prehod na ustrezno elektrifikacijo<br />
in polaganje dodat<strong>ne</strong>ga tira<br />
na približno 100 kilometrih za gradnjo<br />
manj zahtev<strong>ne</strong>ga subpanonskega dela<br />
Slovenije za enostav<strong>ne</strong>jšo povezavo s<br />
ključnimi zalednimi gospodarstvi Madžarske,<br />
Slovaške in juž<strong>ne</strong> Poljske.<br />
Za Slovenijo je namreč strateškega<br />
pomena boljša povezava od Hodoša ob<br />
zahodni madžarski meji do zahod<strong>ne</strong><br />
Slovaške. V tem primeru odpade trenutni<br />
problem, kjer se tovor v te države<br />
pelje preko Šentilja in Gradca po dolini<br />
Mure in se odmika globoko v Alpe ter se<br />
nato preko prelaza Semmering ponovno<br />
vrača v Panonsko nižino.<br />
PSCN tudi opozarja, da je ključno<br />
priti do pol<strong>ne</strong> dvotirnosti, torej dveh<br />
vzporednih tirov, ter predlaga, da se zaradi<br />
zamud v tem projektu povečujejo<br />
možnosti za čedalje večji delež sočasnosti<br />
gradnje »des<strong>ne</strong>ga« in »levega« tira<br />
nove proge. Vendar za to predlogo potekajo<br />
priprave strokovnih podlag.<br />
Sklep vlade o projektu »nadgradnje<br />
predvide<strong>ne</strong> proge v dvotirno progo« je<br />
bil namreč sprejet že 8. junija 2017, vendar<br />
se nadaljuje postopek dopolnitve<br />
dokumentacije, čeprav je po sedmih<br />
letih z d<strong>ne</strong> 4.3. 2024 pripravljena dokumentacija<br />
v enomesečni javni razpravi.<br />
Pri tem PSCN opozarja, da prihaja<br />
do <strong>ne</strong>normalno visokih cen priprave<br />
strokovnih podlag, kar bi veljalo<br />
podrob<strong>ne</strong>je preverjati. Poleg tega je<br />
vedno znova pereč problem vrednotenje<br />
razpisanih cen na javnih natečajih<br />
in finančnih evalvacij ter sistematično<br />
oddajanje previsokih ponudb z elementi<br />
kartel<strong>ne</strong>ga dogovarjanja.<br />
Ves čas pa ostaja odprto vprašanje<br />
rezervacije ter <strong>ne</strong>namenske razporeditve<br />
sredstev držav<strong>ne</strong>ga proračuna, ki se<br />
bodo natekla z naslova takse na pretovor<br />
in pribitek k cestnini za tovorna vozila.<br />
Enačba s tremi <strong>ne</strong>znankami<br />
(cena projekta, roki izgradnje,<br />
kvaliteta izvedbe) se bo težko<br />
izšla po željah, pri tem pa bo<br />
verjetno najkrajšo potegnil<br />
žep davkoplačevalcev.<br />
BREZ TERMINSKEGA PLANA<br />
Ena izmed temeljnih težav pa je očitno<br />
komuniciranje med civilnim nadzorom<br />
PSCN in investitorjem ter državnimi<br />
organi. 2TDK namreč po navajanjih poročila<br />
PSCN <strong>ne</strong> izroča dokumentacije,<br />
pogosto je ta <strong>ne</strong>čitljiva, <strong>ne</strong>digitalizirana<br />
itd. Kar daje vtis, da ovira civilni nadzor,<br />
kjer je le mogoče.<br />
Poleg tega pa <strong>ne</strong> obstaja potrjen in<br />
merodajen terminski plan, ki bi kazal<br />
realno stanje poteka projekta, na kar<br />
zadnji dve leti PSCN stalno opozarja,<br />
saj trenutno ni mogoče transparentno<br />
ugotoviti odstopanj in opredeliti zamud<br />
oziroma rezerv.<br />
Pomanjkljivo predhodno sondiranje<br />
terena in <strong>ne</strong>ustrezen izbor trase je pri<br />
projektu premostitve kanjona Glinščice<br />
s pritokom potrdilo sistemski problem<br />
projektiranja, saj je zaradi težav, ki bi<br />
jih lahko odkrili s temeljitim sondiranjem,<br />
verjetno prišlo do <strong>ne</strong>nadomestljive<br />
izgube časa in zamude v realizaciji<br />
projekta. Poleg tega se gradbinci soočajo<br />
z obsežnimi jamskimi sistemi, ki<br />
še podaljšujejo čas gradnje, povečujejo<br />
kumulativ<strong>ne</strong> zamude in višajo <strong>ne</strong>predvide<strong>ne</strong><br />
stroške.<br />
Glede na podatke PSCN ocenjuje, da<br />
bo zastavlje<strong>ne</strong> roke za pričetek obratovanja<br />
proge zelo težko doseči, saj so prisotni<br />
tudi primanjkljaj kadra ter vedno<br />
znova težave z napotovanjem in nameščanjem<br />
delavcev.<br />
DAVKOPLAČEVALSKI ŽEP<br />
Čeprav je NIP2 že tretji posodobljeni<br />
dokument in drugo noveliranje izhodišč<strong>ne</strong>ga<br />
investicijskega programa, je<br />
tudi v NIP2 napačno opredeljena dolžina<br />
železniške proge. Dolžina namreč <strong>ne</strong><br />
znaša 27,1 km, temveč le 25,6 km.<br />
NIP2 spreminja tudi podatke o deležu<br />
<strong>ne</strong>povratnih sredstev EU, kjer ti podatki<br />
še vedno temeljijo na optimizmu<br />
državnih načrtovalcev, saj vse potreb<strong>ne</strong><br />
pogodbe še niso podpisa<strong>ne</strong>. Niti ni<br />
ustreznih pojasnil za <strong>ne</strong>normalno visoko<br />
določe<strong>ne</strong> finanč<strong>ne</strong> rezerve, s katerimi<br />
se projekt vrača v pretirano finančno<br />
zastavlje<strong>ne</strong> prvega investicijskega<br />
programa, zlasti z ozirom na dejstvo, da<br />
je glavnina del, ki take rezerve zahtevajo,<br />
pretežno opravljena.<br />
Poleg tega je bil <strong>ne</strong>pojasnjeno zmanjšan<br />
predvideni obseg transporta tovora<br />
po novi progi. V frekventnost vlakov pa<br />
niso vračunana druga »ozka grla« slovenskega<br />
železniškega omrežja.<br />
V PSCN so skeptični, da se bo ta<br />
enačba s tremi <strong>ne</strong>znankami (cena<br />
projekta, roki izgradnje, kvaliteta izvedbe)<br />
izšla po želji investitorja ter v<br />
skladu s sedaj predstavljenimi izračuni.<br />
Pri tem pa bo verjetno najkrajšo<br />
potegnil žep davkoplačevalcev. <br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
36<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
NENAD<br />
GLÜCKS<br />
Prevozniška družba Arriva<br />
tudi za moške uporablja<br />
ŽENSKI SLOVNIČNI SPOL<br />
Komentar<br />
Pri prevozniškem podjetju Arriva, ki je ob družbi Nomago največji ponudnik avtobusnih<br />
prevozov v Sloveniji, so se pridružili skrajni različici feminizma. Ne zavzemajo se zgolj<br />
za enakopravnost moških in žensk, pač pa na oglasnih panojih s pačenjem slovenšči<strong>ne</strong><br />
vsiljujejo kar »enakost«. Pri tej ideologiji se, na sploh po vzoru iz Zahoda, vse bolj posega<br />
v jezik, češ da ga je potrebno očistiti »patriarhalnosti«.<br />
Na primer, na Filozofski fakulteti v Ljubljani so<br />
pred <strong>ne</strong>kaj leti kljub nasprotovanju jezikoslovcev<br />
v pravilnike zapisali, da se izraz »študentke« (vsaj<br />
začasno) uporablja tako za ženske kot za moške.<br />
Tokrat so se odprave dom<strong>ne</strong>v<strong>ne</strong> patriarhalnosti v slovenskem<br />
jeziku lotili pri prevozniškem podjetju Arriva. V Kamniku<br />
je podjetje ob glavni cesti postavilo velik oglasni<br />
pano, na katerem piše »zaposlujemo voznice«. Ob zapisu je<br />
tudi fotografija čed<strong>ne</strong> mladenke. Oglas vzbuja pozornost,<br />
saj nakazuje, kot da bi družba v tokratni akciji privabljanja<br />
kadra zaposlovala izključno ženske. V tem primeru bi šlo<br />
seveda za diskriminacijo moških in kršitev zakonodaje, oziroma<br />
še več, za kršitev ustave. Bolj verjetno se nam je tako<br />
zdelo, da gre za še eno domislico odpravljanja »družbe<strong>ne</strong><br />
patriarhalnosti« in nismo se zmotili.<br />
PRAVOPISNA PRAVILA<br />
Na podjetje smo naslovili vprašanje, ali res zaposlujejo zgolj<br />
voznice. Če <strong>ne</strong>, zakaj uporabljajo besedo voznice tako za<br />
ženske kot moške kandidate? <strong>Zakaj</strong>, če so že hoteli poudariti,<br />
da zaposlujejo tako voznike kot voznice, niso na panoju navedli<br />
obojih? Velja izpostaviti, da se po slovenskem pravopisu<br />
v množini pri spolno mešanih skupinah kot <strong>ne</strong>vtralna oblika<br />
uporablja moški slovnični spol. Na primer, če uporabimo izraz<br />
volivci, je jasno, da gre tako za moške kot za ženske. Medtem<br />
ženskega slovnič<strong>ne</strong>ga spola <strong>ne</strong> uporabljamo kot spolno<br />
Pri avtobus<strong>ne</strong>m prevozniškem podjetju Arriva vabijo k<br />
zaposlitvi »po načelu enakih možnosti«. Ženski slovnični<br />
spol po njihovem velja tudi za moške!?<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
37<br />
OD NEMŠKIH ŽELEZNIC<br />
V ROKE AMERIŠKI<br />
INVESTICIJSKI DRUŽBI<br />
Do oktobra lani je bila Arriva v Sloveniji<br />
kot del mednarod<strong>ne</strong> skupi<strong>ne</strong> (sedež<br />
skupi<strong>ne</strong> je v Veliki Britaniji) v lasti<br />
družbe Deutsche Bahn – Nemške<br />
železnice. Tedaj je <strong>ne</strong>mški logistični<br />
velikan v državni lasti z ameriško<br />
investicijsko družbo na področju infrastrukture<br />
I Squared Capital podpisal<br />
dogovor o prodaji svojega hčerinskega<br />
podjetja Arriva, ki upravlja<br />
z avtobusi in vlaki v Veliki Britaniji in<br />
še desetih drugih evropskih državah.<br />
Njena hčerinska družba v Sloveniji je<br />
s prevzemi ob podjetju Nomago pridobila<br />
največji tržni delež pri avtobusnih<br />
prevozih na našem trgu. Arriva v<br />
Sloveniji razpolaga z 550 avtobusi,<br />
zaposlujejo okoli 950 ljudi, Nomago<br />
pa ima prek 700 avtobusov.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
<strong>ne</strong>zaznamova<strong>ne</strong> oblike. Beseda volivke<br />
se <strong>ne</strong> nanaša na vse, pač pa izključno na<br />
ženske. Poleg tega izbira slovnič<strong>ne</strong>ga<br />
spola <strong>ne</strong> odraža nujno biološkega spola.<br />
Recimo priča, žrtev, stranka in baraba<br />
so samostalniki ženskega slovnič<strong>ne</strong>ga<br />
spola, rabijo pa se za oba biološka spola.<br />
RAZLAGA ARRIVE<br />
Toda (tudi) pri Arrivi v imenu zavzemanja<br />
za »enake možnosti« zganjajo<br />
nasilje nad jezikom. Pravijo, da zaposlujejo<br />
skladno z zakonodajo in po načelu<br />
enakih možnosti. »Pano, ki ga omenjate,<br />
je del vseslovenske oglas<strong>ne</strong> kampanje,<br />
ki je trenutno v teku in k zaposlitvi<br />
v družbi Arriva vabi po načelu enakih<br />
možnosti. Kampanja poleg oglasnih panojev<br />
obsega še tiska<strong>ne</strong> in radijske oglase<br />
ter oglase na Facebooku in Googlu.«<br />
Ob pomoči agencije so se odločili, da se<br />
na panojih izmenično pojavljata moški<br />
ali ženska ter skladno s tem besedilo v<br />
moški ali ženski obliki. Tako so še dodatno<br />
želeli poudariti, da zaposlujejo po<br />
načelu enakih možnosti. Za tak način<br />
komunikacije so se odločili iz več razlogov.<br />
Delovno mesto voznika avtobusa<br />
mnogokrat zasedajo moški, v družbi<br />
Arriva pa je zaposlenih tudi 33 voznic<br />
avtobusov, na kar so ponosni. »Poleg<br />
tega se zavedamo, da zgodovinska <strong>ne</strong>zaznamovanost<br />
moškega slovnič<strong>ne</strong>ga<br />
spola da<strong>ne</strong>s ni več razumljena kot edina<br />
primerna in se vse bolj uporablja vzporedna<br />
raba ženskih oblik slovnič<strong>ne</strong>ga<br />
spola.« Zato se, kot so pojasnili, tudi na<br />
oglasnih panojih vzporedno pojavljata<br />
dve različici, ki izražata oba slovnična<br />
spola. Dodajajo, da nobe<strong>ne</strong>ga kandidata<br />
niso zavrnili zgolj zaradi spola.<br />
ODKLANJANJE »SPOLJENJA«<br />
Pri podjetju so se torej kar sami domislili,<br />
da »se da<strong>ne</strong>s vse bolj uporablja<br />
vzporedna raba ženskih oblik slovnič<strong>ne</strong>ga<br />
spola«!? Za komentar smo prosili<br />
slovenistko doc. dr. Saško Štumberger<br />
(51) z Oddelka za slovenistiko Filozofske<br />
fakultete v Ljubljani. Slednja ob podobnih<br />
pojavih, ki jih k nam uvažajo iz<br />
Zahoda, že več let opozarja, da jezik <strong>ne</strong><br />
deluje tako, da bi oblike poljubno spreminjali.<br />
Takšnim spremembam je dala<br />
izraz »spoljenje«. Njen odziv glede razlage<br />
pristojnih v Arrivi je sarkastičen,<br />
objavljamo ga v celoti.<br />
»V stavkov<strong>ne</strong>m valu, ko stavkajo<br />
zdravniki, zobozdravniki, tožilci in<br />
sodniki, so torej v družbi Arriva povsem<br />
mirni, ker bodo storitve opravljale<br />
zdravnice, zobozdravnice, tožilke in<br />
sodnice. Seveda tega nihče <strong>ne</strong> verjame,<br />
ravno tako kot <strong>ne</strong> verjame, da lahko<br />
med stavko učiteljev in vzgojiteljev otroka<br />
pripelje k učiteljici ali vzgojiteljici.<br />
Trditev o (zgodovinski) <strong>ne</strong>zaznamovanosti<br />
moškega slovnič<strong>ne</strong>ga spola<br />
je pri Arrivi namenjena dokazovanju<br />
naprednosti pri sprejemanju iz tuji<strong>ne</strong><br />
Trditev o (zgodovinski)<br />
<strong>ne</strong>zaznamovanosti<br />
moškega slovnič<strong>ne</strong>ga spola<br />
je pri Arrivi namenjena<br />
dokazovanju naprednosti<br />
pri sprejemanju iz tuji<strong>ne</strong><br />
uvože<strong>ne</strong>ga novoreka.<br />
uvože<strong>ne</strong>ga novoreka. Novorek se v jezik<br />
uvaja s pozicij moči, utemeljitve pa<br />
so bolj izjema kot pravilo, saj velikokrat<br />
razkrijejo <strong>ne</strong>utemeljenost trditev.<br />
Ko nas v Arrivi prepričujejo o zgodovinskosti<br />
spolno <strong>ne</strong>zaznamova<strong>ne</strong>ga<br />
moškega spola, to poč<strong>ne</strong>jo z rabo besednih<br />
zvez kot ›delovno mesto voznika<br />
avtobusa‹, pri tem pa poudarjajo,<br />
da ›doslej nobe<strong>ne</strong>ga kandidata nismo<br />
zavrnili zgolj zaradi spola (moškega ali<br />
ženskega)‹.<br />
Utemeljitev v Arrivi tako kaže, da<br />
<strong>ne</strong>zaznamovanost moškega slovnič<strong>ne</strong>ga<br />
spola pri samostalnikih voznik<br />
in kandidat deluje tudi v njihovem <strong>ne</strong>zgodovinskem<br />
besedilu, zato lahko<br />
pričakujemo, da bo tako kmalu tudi<br />
na plakatih.«<br />
<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
38 AKTUALNO<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
PET MILIJONOV EVROV<br />
za hrano za migrante<br />
Ekonomist dr. Matej Lahovnik je na X-u zapisal, da je Urad za oskrbo in integracijo migrantov<br />
v vseh svojih sedmih letih obstoja plačal več kot pet milijonov evrov gostilni in piceriji<br />
iz Sinje Gorice. Preverili smo, kdaj je bilo nakaza<strong>ne</strong>ga največ denarja, kakšen je bil namen<br />
transakcij in s katerimi državnimi institucijami je gostilna še sodelovala.<br />
Po podatkih, razvidnih iz Erarja,<br />
je Urad za oskrbo in integracijo<br />
migrantov pri gostilni in piceriji<br />
Nibi, Sebina Bašić s.p. iz Sinje<br />
Gorice v občini Vrhnika v zadnjih sedmih<br />
letih (torej ves čas obstoja Urada<br />
za oskrbo in integracijo migrantov)<br />
naročil za 5.387.714 evrov hra<strong>ne</strong>. Če bi<br />
ta z<strong>ne</strong>sek pretvorili v pice, to pomeni<br />
približno pol milijona pic, a šlo je za<br />
tri obroke d<strong>ne</strong>vno, <strong>ne</strong> pa za naročanje<br />
pic, kot je bilo razbrati iz debate, ki je<br />
sledila na X-u. Gostilno in picerijo Nibi<br />
so izbrali na omenje<strong>ne</strong>m Uradu in Ministrstvu<br />
za notranje zadeve na podlagi<br />
javnih naročil.<br />
Gostilna je sicer sodelovala tudi z<br />
drugimi državnimi institucijami. Prejela<br />
je sredstva tudi od Zavoda za zaposlovanje<br />
(v letih 2020, 2021 in 2023),<br />
Zavoda za zdravstveno zavarovanje<br />
Slovenije (nazadnje leta 2022), pa tudi<br />
od Ministrstva za finance in Ministrstva<br />
za obrambo.<br />
Kot piše na Erarju, gre v glav<strong>ne</strong>m za<br />
podkonto oskrbe in integracije migrantov,<br />
v letu 2022 ter v januarju 2023 pa<br />
so sredstva namenjena beguncem iz<br />
Ukraji<strong>ne</strong>. Sebina Bašić zadev ni želela<br />
komentirati, napotila nas je na MNZ.<br />
Za pojasnila smo povprašali tudi Urad,<br />
a do zaključka redakcije še nismo prejeli<br />
odgovora.<br />
Gostilna in pizzerija Nibi<br />
je bila dobavitelj različnih<br />
državnih institucij.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
STROŠKI BLAGE<br />
MIGRANTSKE POLITIKE<br />
Pogovarjali smo se z bivšim ministrom<br />
za notranje zadeve Alešem Hojsom. Pravi,<br />
da je vprašanje, ali je obračun tak, kot<br />
bi moral biti, oziroma ali kdo kontrolira<br />
ta z<strong>ne</strong>sek, ki je res enormno visok. Po<br />
njegovem bi bilo treba pogledati tudi<br />
število d<strong>ne</strong>vnih obrokov, ki jih gostilna<br />
zagotavlja, ter število migrantov, ki so<br />
bili takrat pri nas, da bi lahko ugotovili,<br />
ali se stvari še kako drugače zlorabljajo.<br />
Hojs ugotavlja, da se sedaj, v času Golobove<br />
vlade, na veliko uvaža migrante<br />
preko naše države. Nihče <strong>ne</strong> skrbi za to,<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Komentar SVOBODNO GOSPODARSTVO 39<br />
da bi te ilegal<strong>ne</strong> prestope meje preprečili<br />
oziroma migrante vračali Hrvaški. Po<br />
njegovem m<strong>ne</strong>nju je prejšnji, Janševi vladi<br />
to bolje uspevalo. Levica in SD sta takrat<br />
tudi nasprotovali postavitvi vojske<br />
na mejo in če tega nasprotovanja <strong>ne</strong> bi<br />
bilo, bi bila učinkovitost še dosti boljša.<br />
Golobova koalicija je med drugim<br />
izjavila, da bo podrla ograjo in da so migranti<br />
kulturna obogatitev, Golob sam<br />
pa je rekel tudi, da bomo zadeve rešili<br />
SHUTTERSTOCK<br />
ZNESKI ZA MIGRANTE<br />
Kot je razvidno iz Erarja (aplikacije<br />
za prikaz porabe jav<strong>ne</strong>ga denarja v<br />
Republiki Sloveniji), je največji posel<br />
gostilna opravila v avgustu leta 2022,<br />
in sicer za približno 340.000 evrov, a<br />
v dveh nakazilih, in sicer 1. 8. in 25.<br />
8. Temu sledi julij leta 2023, ko je<br />
bil nakazan z<strong>ne</strong>sek v višini približno<br />
309.000 evrov, prav tako v dveh nakazilih,<br />
in sicer 24. 7. in 31. 7.<br />
Tretji najvišji z<strong>ne</strong>sek je bil nakazan 15.<br />
6. 2022, in sicer približno 265.000<br />
evrov. Zadnji podatki so za letošnji<br />
marec, v katerem je Urad gostilni Nibi<br />
22. 3. nakazal 231.000 evrov. Z državo<br />
sicer gostilna največ posluje v poletnih<br />
mesecih, a se z<strong>ne</strong>ski v zadnjem<br />
času povečujejo. V letošnjem marcu<br />
je bil nakazan z<strong>ne</strong>sek (prej omenjenih<br />
231.000 evrov) precej večji od lanskega<br />
marčevskega, ki je znašal okoli<br />
113.500 evrov.<br />
tako, da bomo ilegal<strong>ne</strong> migracije legalizirali,<br />
kar je po Hojsovem m<strong>ne</strong>nju ena<br />
večjih <strong>ne</strong>umnosti, ki jih je povedal. To je<br />
posledično pripeljalo tudi do enormnih<br />
stroškov, kar je razvidno tudi v primeru<br />
navede<strong>ne</strong> gostil<strong>ne</strong>.<br />
<br />
Matej Lahovnik<br />
@ LahovnikMatej<br />
Urad za oskrbo migrantov<br />
je torej v eni piceriji naročil<br />
kar za 5.387.714 € hra<strong>ne</strong>, kar<br />
je izraženo v picah cca. pol<br />
milijona pic.<br />
erar.si<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
40<br />
ZGOD(B)OVINA<br />
RENATO<br />
PODBERSIČ ML.<br />
ODILO GLOBOČNIK –<br />
nacistični zloči<strong>ne</strong>c<br />
slovenskih korenin<br />
Odilo Globočnik je po m<strong>ne</strong>nju številnih zgodovinarjev eden izmed najbolj brezvestnih<br />
zločincev druge svetov<strong>ne</strong> voj<strong>ne</strong>. Njegovo ime pomeni <strong>ne</strong>kaj izjemno krutega, zloveščega<br />
in zverinskega, kar pooseblja absolutno zlo. Toda marsikdo v Sloveniji še da<strong>ne</strong>s ni slišal<br />
zanj, kaj šele, da bi vedel, da je bil ta vojni zloči<strong>ne</strong>c celo slovenskega rodu.<br />
Rodil se je pred sto dvajsetimi leti<br />
v Trstu, odraščal pa na Koroškem,<br />
slovenski rod njegovega<br />
očeta je izhajal iz Tržiča na Gorenjskem.<br />
V mladih letih je bil ilegalni<br />
nacistični pretepač na Koroškem. Zagnanost<br />
in skoraj fanatična lojalnost nacistični<br />
viziji sta mu pri<strong>ne</strong>sli hitro napredovanje<br />
znotraj nacistič<strong>ne</strong> stranke.<br />
ROD IN DRUŽINA<br />
Globočnikov prapraded, Josef Globotschnig<br />
(1761–1817) je bil ranocelnik v<br />
Tržiču, domačija se je imenovala »Pri<br />
padarju«. Rochus (Rok) Globotschnig<br />
(1787–1837), Odilov praded, je nadaljeval<br />
očetov zdravniški poklic. Prvi sin Franz<br />
Johann Globotschnik, Odilov ded, se je<br />
rodil 25. marca 1821 v Tržiču. Že v mladosti<br />
je kazal veliko veselje do risanja.<br />
Brez dovoljenja staršev je pobegnil na<br />
Dunaj, kjer je živel v veliki revščini in<br />
se s težavo boril za vsakdanji kruh. Poz<strong>ne</strong>je<br />
je na akademiji na Dunaju študiral<br />
slikarstvo. Ukvarjal se je s slikanjem<br />
nabožnih podob, med drugim je naslikal<br />
veliko oltarno podobo sv. Štefana za<br />
istoimensko župnijsko cerkev v Ribnici<br />
in veliko akvarelno sliko »Razgled na<br />
Ljubljano in okolico raz Golovec«, ki jo<br />
je leta 1883 poklonil cesarju Francu Jožefu.<br />
Umrl je 24. februarja 1891 na svojem<br />
domu v Ljubljani.<br />
Franz Johann Globotschnik se je<br />
poročil z Jožefo Stegnar, v zakonu se<br />
jima je rodilo šest otrok. V Ljubljani<br />
drugorojeni sin Franz (1870–1919) se je<br />
že podpisoval kot Globočnik in je ubral<br />
pot aktiv<strong>ne</strong>ga častnika v cesarsko-kraljevi<br />
vojski, med drugim je služil tudi v<br />
znamenitem 17. (kranjskem) pehot<strong>ne</strong>m<br />
polku. Poročil se je z Anno Petschinka,<br />
češko-<strong>ne</strong>mškega rodu iz banatskega<br />
Vršca, 24. oktobra 1898 v cerkvi Mariji<strong>ne</strong>ga<br />
v<strong>ne</strong>bovzetja v Slavini pri Postojni.<br />
Ob sklenitvi zakonske zveze je ženin<br />
kot poštni uradnik živel v Št. Petru na<br />
Krasu (da<strong>ne</strong>s Pivka).<br />
Po poroki sta se zakonca Globočnik<br />
naselila v Trstu, kjer se jima je kot tretji<br />
otrok rodil sin Odilo. Ob popisu prebivalstva<br />
leta 1910 je družina kot občevalni<br />
jezik navedla <strong>ne</strong>mščino. Tudi otroci so<br />
med sabo komunicirali zgolj v <strong>ne</strong>mščini.<br />
TRŽAŠKO OBDOBJE<br />
Odilo se je rodil 21. aprila 1904 v skromni<br />
hiši v ulici Via Giulia v Trstu, krstili<br />
so ga 19. julija v župnijski cerkvi pri Sv.<br />
Ivanu. V krstni knjigi so ga vpisali kot<br />
GLOBOČNIK V NAŠI ZAVESTI<br />
Nekateri slovenski zgodovinarji, veljalo bi izpostaviti pokoj<strong>ne</strong>ga dr. To<strong>ne</strong>ta Ferenca, so<br />
Odila Globočnika sicer omenjali, vendar pa o njem pri nas ni izšla nobena (znanstvena)<br />
monografija. Zanimivo je, da dr. Ferenc Odila Globočnika zapiše brez strešice (Globocnik),<br />
medtem ko se je sam Odilo, sicer deklariran nacist, v dokumentih podpisoval s<br />
strešico. O Globočniku, e<strong>ne</strong>m ključnih izvajalcev holokavsta in »me<strong>ne</strong>džerju smrti«<br />
obstajajo številni članki v različnih svetovnih jezikih in štiri znanstve<strong>ne</strong> monografije.<br />
Ameriški dramatik Erwin H. Ler<strong>ne</strong>r (1935–2017) je zadnja tri desetletja svojega življenja<br />
posvetil izčrp<strong>ne</strong>mu raziskovanju življenja in zločinov Odila Globočnika. To svojo<br />
strast je utemeljeval z razlogom, da je Globočnik v javnosti precej manj znan kot ostali<br />
visoki nacistični zločinci. Ler<strong>ne</strong>r je napisal tudi scenarij za film o Globočniku, zanj je<br />
prejel tri nagrade. Toda nikakor ni uspel dobiti producenta za film, ki mu je najprej<br />
izbral naslov v »Nazi Plunder«.<br />
»Globočnik« na ime Odilo Lothar Ludovicus.<br />
Krstil ga je kaplan Anton Čok, sicer<br />
doma iz zna<strong>ne</strong> narodnobuditeljske<br />
druži<strong>ne</strong> iz Lonjerja pri Trstu.<br />
Pomenljivo je prvo ime Odilo, dotlej<br />
se ni v družini tako imenoval nihče. V<br />
njem zveni staro<strong>ne</strong>mško-germanska<br />
junaška mistika, hkrati pa je ime povezano<br />
s cesarsko-kraljevima imenoma<br />
Lothar Ludovicus. Odilo se je namreč<br />
imenoval bavarski k<strong>ne</strong>z iz rodu Agilofingerjev<br />
(700–748), ime pa izhaja iz besede<br />
»odhil« (imetje, posestvo).<br />
Jeseni 1910 je začel Odilo obiskovati<br />
1. A razred osnov<strong>ne</strong> šole v <strong>ne</strong>mškem<br />
jeziku, ki je imela vhod iz Ul. Sv. Frančiška<br />
v Trstu. Družina Globočnik se je po<br />
prvi svetovni vojni naselila v Celovcu.<br />
AVSTRIJSKO OBDOBJE<br />
V politič<strong>ne</strong>m življenju se je mladi Odilo<br />
prvič pojavil leta 1922, ko se je priključil<br />
koroškim nacionalističnim paravojaškim<br />
organizacijam. Leta 1931 je na<br />
Koroškem vstopil v nacistično stranko<br />
(NSDAP), koroško strankino vodstvo<br />
je prizadev<strong>ne</strong>mu mlademu članu zaupalo<br />
tudi prvo funkcijo, saj je postal<br />
vodja propagande nacistič<strong>ne</strong> organizacije<br />
obratnih celic. Poleg sovraštva do<br />
Judov sta se na Koroškem izražala tudi<br />
nasprotovanje do Slovencev, ki naj bi<br />
ogrožali <strong>ne</strong>mško Koroško, in izrazita<br />
protikapitalistična usmerjenost. Prav<br />
ta radikalna gesla in sovraž<strong>ne</strong> podobe<br />
so postale Odilovo politično zatočišče.<br />
Leta 1933 je napredoval v namestnika<br />
gavlajterja oz. stranki<strong>ne</strong>ga pokrajinskega<br />
vodje za celotno Avstrijo. Čeprav<br />
je šlo za pri oblasteh <strong>ne</strong>priznano funkcijo<br />
znotraj nacistič<strong>ne</strong> stranke, je to<br />
vendarle kazalo na Globočnikovo moč<br />
in vpliv med nacisti. Marca 1938 najdemo<br />
Globočnika med protagonisti priključitve<br />
(Anschluss) avstrijske republike<br />
k tretjemu rajhu in maja istega leta je<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Kolumna ZGOD(B)OVINA AKTUALNO 41<br />
bil imenovan za gavlajterja nacistič<strong>ne</strong><br />
stranke na Dunaju. Ob koncu julija 1938<br />
je Globočnik kot dunajski gavlajter slovesno<br />
prisegel v Celovcu. Zdi se, da so<br />
nacisti glavno koroško mesto izbrali za<br />
omenjeno slovesnost prav zaradi vodil<strong>ne</strong><br />
vloge koroških nacistov ob priključitvi<br />
Avstrije k <strong>ne</strong>mškemu rajhu.<br />
VOJNO OBDOBJE<br />
Novembra 1939 ga je Heinrich Himmler,<br />
ki je Globočnika ljubkovalno nazival<br />
kar »Globus«, povišal v čin SS-Brigadeführer,<br />
kar bi ustrezalo činu ge<strong>ne</strong>ralmajorja.<br />
Odilo je postal načelnik SS<br />
in policije za okrožje Lublin v t. i. Ge<strong>ne</strong>ralni<br />
guberniji, ki je obsegala večino<br />
Poljske, ki so jo zasedli Nemci.<br />
Ta predel Evrope, kjer je že pred vojno<br />
živelo veliko Judov, se je naglo začel<br />
polniti z judovskimi pregnanci, ki so jih<br />
Nemci sem vozili iz drugih okupiranih<br />
držav in jih nastanili v getih, kjer so vladali<br />
lakota, umazanija in teror. Njihov<br />
Odilo Globočnik na naslovnici<br />
knjige Hudičev sostorilec.<br />
položaj se je usodno zaostril v začetku<br />
leta 1942, ko so nacisti sprejeli odločitev<br />
o »dokončni rešitvi judovskega vprašanja«.<br />
Nastala so nacistična uničevalna<br />
taborišča, prave tovar<strong>ne</strong> smrti, kamor so<br />
vozili Jude iz vse Evrope. Tokrat je stopil<br />
na odprto sceno sam Globočnik, kajti<br />
prav on je odgovoren za izvedbo »akcije<br />
Reinhard« med letoma 1942 in 1943, to je<br />
za skoraj dva milijona pobitih Judov med<br />
holokavstom na okupira<strong>ne</strong>m Poljskem.<br />
Od septembra 1943 do konca druge<br />
svetov<strong>ne</strong> voj<strong>ne</strong> so Odilo in njegovi<br />
»strokovnjaki« svoje krvavo delo nadaljevali<br />
v Operativni coni Jadransko primorje<br />
s sedežem v Trstu. Preganjali so<br />
pripadnike odpora, politič<strong>ne</strong> nasprotnike<br />
in Jude, tudi na Primorskem so<br />
Globočnikovi podrejeni odgovorni za<br />
števil<strong>ne</strong> medvoj<strong>ne</strong> zloči<strong>ne</strong>. Žrtve so zapirali<br />
v tržaško Rižarno, kjer so mnoge<br />
pobijali na krute nači<strong>ne</strong>, večino pa pošiljali<br />
naprej v nacistična taborišča.<br />
GLOBOČNIKOV KONEC<br />
V noči z 29. na 30. april 1945 se je Odilo<br />
Globočnik skupaj z najožjimi sodelavci<br />
umaknil v Furlanijo in zatem na Koroško.<br />
Pobegli nacisti so se zadrževali v<br />
gorski koči nad Belim jezerom (Weissensee)<br />
v Ziljskih Alpah. V zgodnjih<br />
jutranjih urah 31. maja 1945 jih je zajela<br />
posebna britanska patrulja, ki je v sodelovanju<br />
z britansko obveščevalno službo<br />
iskala voj<strong>ne</strong> zločince po Avstriji. Tistega<br />
d<strong>ne</strong> se je na avstrijskem Koroškem klavrno,<br />
z zaužitjem skrite kapsule ciankalija,<br />
končalo življenje Odila Globočnika. Zavezniki<br />
so ga zakopali v Špaterjanu (Paternion)<br />
na občinskem travniku, imenova<strong>ne</strong>m<br />
»Svinjska trata«.<br />
Precej let po končani vojni so po svetu<br />
zakrožile nikoli potrje<strong>ne</strong> dom<strong>ne</strong>ve,<br />
da je Odilo Globočnik preživel povojno<br />
iskanje in zasledovanje tako zaveznikov<br />
kot tudi judovskih organizacij. Britanci<br />
naj bi ga izročili Američanom, ki<br />
naj bi ga rekrutirali za svoje vohunske<br />
potrebe med hladno vojno. Te zgodbe<br />
seveda niso resnič<strong>ne</strong>, dokazujejo pa žalostni<br />
sloves Globočnika in zanimanje<br />
zanj. Odilo Globočnik tako ostaja eden<br />
največjih krvnikov delno slovenskega<br />
rodu v zgodovini človeštva. <br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
42<br />
DRUŽBA<br />
URBAN ŠIFRAR<br />
SINIŠA KANIŽAJ/<br />
DRUŽINA<br />
KRISTUS NI PRAVLJICA,<br />
ki jo slovenski starši<br />
pravijo svojim otrokom,<br />
da bi se lepše obnašali<br />
Ljubljano je obiskal verjetno najslav<strong>ne</strong>jši katoliški youtuber na svetu, Avstralec Matt<br />
Fradd. V svojem podkastu Pints With Aquinas, ki ima več kot pol milijona naročnikov,<br />
se v dolgih, sproščenih debatah z dobro izbranimi gosti pogovarja o najrazlič<strong>ne</strong>jših<br />
teoloških in družbenih temah.<br />
V<br />
Slovenijo je prišel na povabilo Katoliške mladi<strong>ne</strong><br />
in Založbe Družina ter je v telovadnici Zavoda sv.<br />
Stanislava nagovoril okoli 600 ljudi, odgovoril pa je<br />
tudi na <strong>ne</strong>kaj vprašanj Domovi<strong>ne</strong>.<br />
AVSTRALEC V AVSTRIJI<br />
Matt Fradd (40), ki je grkokatoličan, in sicer letos z ženo in<br />
s štirimi otroki živi v avstrijskem mestu Gaming, kjer na<br />
univerzi predava filozofijo človeške osebe, je močno prepoznaven<br />
tudi med slovenskimi katoličani. Zaradi velikega<br />
zanimanja so morali organizatorji dogodek prestaviti na<br />
večje prizorišče, ki je bilo na koncu zapolnjeno praktično do<br />
zadnjega kotička. Večer je povezoval Benjamin Siter, začel<br />
pa se je s Fraddovim pričevanjem, v katerem je orisal svojo<br />
zgodbo spreobrnitve.<br />
SPREOBRNITEV<br />
Kot mlad fant je Matt v nasprotju z družinskim običajem <strong>ne</strong>hal<br />
hoditi k sv. maši in ugotavljal, da vera pravzaprav nima smisla.<br />
Življenje pa se mu je spremenilo na Svetov<strong>ne</strong>m d<strong>ne</strong>vu mladih v<br />
Rimu, ko je ob srečevanju s katoličani z vseh koncev sveta prosil<br />
Boga, naj mu pokaže, ali je resničen, in spoznal osebo Jezusa<br />
Kristusa ter se vrnil v Avstralijo povsem prenovljen – kot »eden<br />
tistih kristjanov, ki so tako srečni, da ti je slabo«.<br />
Kot je poudaril, je ugotovil, da so odgovori, ki jih na ključna<br />
življenjska vprašanja – kdo sem, zakaj sem tu, kam grem ...<br />
– ponuja ateizem, pravzaprav obupni. Prav Katoliška cerkev,<br />
z vsem, kar veruje od prvih stoletij naprej, pa je tista, ki daje<br />
življenju pomen in ima resnico. Kljub vsem škandalom, ki jo<br />
spremljajo in lahko prihajajo iz župnije, iz Vatikana, iz dejanj<br />
papeža ... popolna skupnost <strong>ne</strong> more obstajati, ker bi jo vsak<br />
od nas, ko bi se ji pridružil, pokvaril. »Ne moreš zapustiti Petra<br />
zaradi Jude. Še več, <strong>ne</strong> moreš zapustiti Petra zaradi Petra,«<br />
je zatrdil Fradd.<br />
Na njegovo željo so bili med in po dogodku na voljo duhovniki<br />
za sv. spoved, h kateri je govornik prisot<strong>ne</strong> ves čas<br />
(uspešno) spodbujal, prav tako je pred oder postavil ikono<br />
Kristusa in nagovore začenjal z molitvijo. Uvod<strong>ne</strong>mu pričevanju<br />
so sledila vprašanja publike. Kako je lahko Fradd sprejel<br />
vero v resnično navzočnost Jezusa v sveti hostiji? Dejal je, da<br />
je bilo zanj pri takšnih vprašanjih vedno pomembno ugotoviti,<br />
kaj je verovala prva Cerkev, kaj so verovali Peter in drugi<br />
apostoli, ki so vero prejeli <strong>ne</strong>posredno od Kristusa, Boga in<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
človeka – in glede vere v to, da je posvečeni kruh resnično<br />
Kristusovo telo, je veljala med verniki popolna enotnost vse<br />
do 12. ali 13. stoletja, ko se je začel pojavljati <strong>ne</strong>kakšen protoprotestantizem.<br />
TRADICIONALNA LATINSKA MAŠA<br />
Poslušalce je zanimalo Fraddovo m<strong>ne</strong>nje o tradicionalni latinski<br />
maši. V naši družbi hrepenimo po tem, da bi bila naša<br />
lakota po Bogu vzeta resno. In kadar je liturgija površna, kadar<br />
je bolj podobna slabemu koncertu, kadar se mašnik obnaša<br />
bolj kot komediant kot pa kot duhovnik, smo prizadeti.<br />
Prav je, da smo, meni Fradd, saj »mi želimo poljubiti tla, ga počastiti,<br />
poklekniti na tla in prejeti Kristusa, ker nam pomeni<br />
tako veliko«, zato se mu zdi vse večja priljubljenost tradicional<strong>ne</strong><br />
svete maše razumljiva. Sam je grkokatoličan in se torej<br />
udeležuje vzhod<strong>ne</strong> liturgije, a če bi moral izbirati med tradicionalno<br />
latinsko mašo in mašo po novem obredu, bi izbral<br />
prvo, je dejal.<br />
Spregovoril je tudi o tem, kako se soočiti s sušo v duhov<strong>ne</strong>m<br />
življenju (z vztrajanjem v molitvi), kako svoje otroke<br />
učiti o spolnosti (najprej tako, da se z njimi letom primerno<br />
pogovarjamo), kaj storiti, če družina ovira tvojo poklicanost<br />
v duhovništvo (<strong>ne</strong> oziraš se na to), v tretjem delu večera pa<br />
je poslušalcem namenil izjemno odločen in močan govor o<br />
resnosti duhov<strong>ne</strong>ga boja, s katerim bi se moral soočiti vsak<br />
izmed nas. Po koncu si je Fradd vzel kako uro časa za podpisovanje<br />
knjig, ki so ob tej priložnosti izšle pri Družini, in<br />
pogovore s svojimi sledilci.<br />
Matt Fradd (40):<br />
Ugotovil sem, da<br />
so odgovori, ki jih<br />
na ključna življenjska<br />
vprašanja<br />
ponuja ateizem,<br />
pravzaprav obupni.
DRUŽBA<br />
43<br />
Ena od pomembnih tem, ki ste se<br />
ji začeli posvečati že zgodaj, je<br />
zasvojenost s pornografijo. Kaj bi<br />
sporočili možem in ženam, ki se z<br />
njo borijo da<strong>ne</strong>s?<br />
Prva stvar, ki se je moramo zavedati,<br />
je, da je pornografija grda in dela moške<br />
šibke. In <strong>ne</strong> bi si smeli želeti biti<br />
šibki. Morali bi biti močni in nadzorovati<br />
svoje strasti. Spoznati moramo,<br />
da je zares pogubna za nas. Na mnoge<br />
nači<strong>ne</strong>, oropa nas moškosti in vodi<br />
lahko v mnoge <strong>ne</strong>gativ<strong>ne</strong> posledice,<br />
ki so bile dobro dokumentira<strong>ne</strong>, vodi<br />
pa lahko tudi v pekel.<br />
Zato je prva stvar, ki jo mora človek<br />
storiti, če se je želi osvoboditi, prepoznati,<br />
kako resno je. Ne moreš si misliti,<br />
češ da je pri zmerni uporabi v redu ali<br />
kaj podob<strong>ne</strong>ga. Vedno je zla in napraviti<br />
moramo trdno odločitev, da se bomo<br />
tega z<strong>ne</strong>bili in storili vse, kar je v naši<br />
moči. Tudi mlade ženske, ki se soočajo<br />
s tem, morajo prepoznati isto – da bo<br />
uničila vašo čudovito ženskost.<br />
In kaj storiti? Torej, priznamo, da<br />
je slaba. Gremo k spovedi in se pokesamo<br />
svojih grehov. Potem storimo vse<br />
v naši moči, da <strong>ne</strong> pridemo v bližnjo<br />
priložnost za greh. To lahko pomeni<br />
<strong>ne</strong> imeti pamet<strong>ne</strong>ga telefona ali pa mu<br />
blokirati spletni dostop, imeti osebo, ki<br />
nas spremlja, na katero se lahko za<strong>ne</strong>sem,<br />
včasih tudi terapije, da spoznam,<br />
zakaj se vedno znova vračam k tej<br />
stvari, ki jo sovražim.<br />
Obstajajo tudi dobre stvari na spletu<br />
– ustvaril sem 21-d<strong>ne</strong>vni program za<br />
moške, imenovan Strive21.com. Podobno<br />
obstaja tudi za ženske, program se<br />
imenuje Magdala Ministries in ga močno<br />
priporočam, je pa še mnogo stvari, ki<br />
bi jih lahko rekli. Ra<strong>ne</strong>, ki smo jih morda<br />
sprejeli, niso bile zada<strong>ne</strong> čez noč, za<br />
ljudi naše ge<strong>ne</strong>racije je običajno, da smo<br />
bili priča pornografiji, ko smo bili zelo<br />
mladi. In to je <strong>ne</strong>kaj, kar nas je kot stalna<br />
dieta spremljalo vsa ta leta. Zato je treba<br />
veliko časa, da se »odnaučimo« in spremenimo<br />
svoje navade ter vedenje. Zato<br />
moramo biti potrpežljivi sami s sabo – s<br />
celim svetom, ampak predvsem sabo.<br />
Vsak dan moramo začeti delo na novo<br />
in nikdar obupati ter zaupati, da je Bog<br />
usmiljen in ljubeč ter nas <strong>ne</strong> bo zapustil.<br />
Mnogi mladi prepoznavajo problem,<br />
ki ga ima Katoliška cerkev<br />
trenutno z liturgijo, zdi se jim, da<br />
je obred izpraznjen velikega dela<br />
lepote in smisla. Kakšno rešitev<br />
vidite vi?<br />
Da, najprej bi rekel, da moramo svoje<br />
duhovnike in škofe pohvaliti, kadar<br />
<strong>ne</strong>kaj delajo dobro, spoštujejo liturgijo<br />
in jo pobožno darujejo, pohvaliti<br />
bi jih morali za to in jih spodbuditi,<br />
naj nadaljujejo.<br />
Mislim, da imate prav. Živimo v<br />
sekularni, modernistični družbi in<br />
hrepenimo, da bi bila naša lakota po<br />
Bogu vzeta resno. Želimo imeti kraj,<br />
kjer lahko tako rekoč poljubimo tla in<br />
iskreno častimo s svojo tradicijo. Včasih<br />
moramo biti morda bolj potrpežljivi,<br />
kot bi si želeli. Morda želimo obhajil<strong>ne</strong><br />
mizice, ad orientem in gregorijanski<br />
koral. Morda se to <strong>ne</strong> more zgoditi čez<br />
noč zaradi stanja v naši župniji, a morda<br />
obstajajo <strong>ne</strong>katere stvari, s katerimi<br />
lahko zač<strong>ne</strong>mo. In, kot rečeno – takrat<br />
je pomembno spodbuditi naše duhovnike.<br />
Ti prejemajo mnogo kritik in se<br />
močno trudijo, da bi vse ohranili sreč<strong>ne</strong>.<br />
Težko mora biti zanje, ko jim ljudje<br />
<strong>ne</strong>prestano govorijo, da <strong>ne</strong>kaj delajo narobe<br />
in jih kritizirajo. A vsi vemo, kako<br />
je, ko nas <strong>ne</strong>kdo spodbudi. Čutimo se<br />
motivirani za nadaljevanje v pravi smeri<br />
in duhovniki niso nič drugačni.<br />
In <strong>ne</strong> bi smeli zbežati, kaj<strong>ne</strong>?<br />
Ne, seveda <strong>ne</strong>. Ne smemo zapustiti<br />
Cerkve. Včasih posta<strong>ne</strong>mo frustrirani<br />
in nam prekipi, ker živimo v kaotič<strong>ne</strong>m<br />
svetu. Tu so voj<strong>ne</strong> in govorice o vojnah.<br />
Grozljive stvari prihajajo od Evropske<br />
unije, katere parlament je volil za vključitev<br />
splava med temelj<strong>ne</strong> pravice. To<br />
je demonsko. In ko vidiš kaj takega in<br />
čutiš, da nimaš nobe<strong>ne</strong>ga nadzora, je to<br />
strašljiv kraj za življenje.<br />
Skušnjava je, da bi pograbili oblast<br />
na <strong>ne</strong>naraven način in da bi to lahko<br />
pomenilo, da moramo zapustiti Cerkev<br />
in najti čisto liturgijo in čisto Cerkev in<br />
čisto duhovništvo z dobrimi, svetimi<br />
ljudmi. Ne bi bilo dobro, če bi bili to mi?<br />
A težava je, da smo vsi grešniki. Če zapustiš<br />
Cerkev v iskanju druge skupnosti,<br />
ta <strong>ne</strong> bo popolna in boš ravno tako<br />
doživel deziluzijo ter šel drugam in spet<br />
drugam. Tudi če bi našel popolno skupnost,<br />
<strong>ne</strong> bi bila več popolna, ko bi se ji<br />
enkrat pridružil ti, ker si beden.<br />
Ta potrpežljivost je zahtevna. Mnogim<br />
od nas se zdi, kot da živimo v veliki<br />
soboti. Preprosto <strong>ne</strong> vemo in čakamo.<br />
Želimo rešitev, želimo, da Kristus<br />
vsta<strong>ne</strong> od mrtvih. Želimo slavo, želimo<br />
zmago. A čutimo sramoto. Ampak, pomislimo<br />
na našo Sveto Mati, ko drži<br />
zlomljeno telo svojega sina. To ni videti<br />
veličastno, ni videti kot karkoli, ampak<br />
kot da smo izgubljeni. A ravno to je tisto,<br />
v kar zaupamo, da je to Božja Cerkev<br />
in da jo bo on poživil. Mi bi se morali<br />
ukvarjati s tem, da se pokesamo lastnih<br />
grehov, rastemo v svoji svetosti ter se s<br />
tem več ukvarjati kot s tem, ali so papež<br />
ali pa naši škofje dovolj sveti za nas.<br />
Verjetno so. Gotovo je to pomembno,<br />
ampak nadzor imamo le nad sabo ...<br />
Gotovo ste videli že veliko spreobrnjenj<br />
in dejavnikov, ki so ljudi<br />
pripeljali do spoznanja Jezusa<br />
Kristusa. Mnogi mladi kristjani<br />
pri nas hodijo v Cerkev le zavoljo<br />
druži<strong>ne</strong> ali tradicije in, če <strong>ne</strong> prej,<br />
izgi<strong>ne</strong>jo po birmi, nikdar pa v<br />
veri <strong>ne</strong> grejo globlje. Kaj bi morali<br />
storiti zanje?<br />
Včasih se mi zdi, da z odraščanjem dobimo<br />
občutek, da je krščanstvo le ena od<br />
tradicij naše države in našega ljudstva.<br />
Ampak z njim <strong>ne</strong> smemo delati, kot da<br />
gre za tip hra<strong>ne</strong>, ki jo jemo, slog glasbe<br />
ali kaj podob<strong>ne</strong>ga. Naša religija ni na istem<br />
nivoju. In tako Kristus ni pravljica,<br />
ki jo slovenski starši pravijo svojim otrokom,<br />
da bi se lepše obnašali. Kristus<br />
je druga oseba Svete Trojice, učlovečeni<br />
Bog, ki je prišel, da bi nas rešil pekla, in<br />
le v njem lahko najdemo srečo. Le vanj<br />
lahko položimo svoje upanje in na koncu<br />
nismo razočarani. Morda moramo<br />
spoznati, da nas vse stvari, na katere se<br />
obr<strong>ne</strong>m oin niso Kristus, vedno pustijo<br />
<strong>ne</strong>zadovolj<strong>ne</strong>, kljub obljubam sveta.<br />
Samo Kristus nas bo osrečil in potešil<br />
našo žejo. Mi pa se obračamo na druge<br />
stvari, ki nas, če niso krepost<strong>ne</strong> ali dobre,<br />
pustijo razočara<strong>ne</strong>. Zato lahko rečemo,<br />
da Bog želi od tebe, da hrepeniš po<br />
več, <strong>ne</strong> manj, ampak več. Le v njem so<br />
lahko tvoja hrepe<strong>ne</strong>nja zadovoljena.<br />
Mladim bi torej morali to pokazati?<br />
Da. Mislim, da je pomembno pokazati<br />
razumskost naše vere in da imamo dobre<br />
razloge, da verjamemo, da Bog obstaja.<br />
Dobre razloge imamo za prepričanje,<br />
da je ateizem zmoten. Dobre razloge<br />
imamo za prepričanje, da je Bog razodel<br />
sebe v zgodovini, da so Evangeliji<br />
za<strong>ne</strong>sljivi, da je Kristus resnično vstal<br />
od mrtvih. Da je to, kar Cerkev uči glede<br />
stvari, ki so še da<strong>ne</strong>s <strong>ne</strong>priljublje<strong>ne</strong>, res<br />
pot do razcveta človeka. In tako dalje. <br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
44<br />
MIDVA<br />
Ena od velikih stisk poročenih: po <strong>ne</strong>kaj letih<br />
zamre spolnost.<br />
MILAN KNEP<br />
SHUTTERSTOCK<br />
O zakonski ljubezni in vzgoji<br />
Vsak človek, mlad ali v letih, srečno poročen ali <strong>ne</strong>, si rad ogleda kak ljubezenski film.<br />
Zgodb, ki so različice arhetipskih likov Izaka in Rebeke, Jakoba in Rahele, Orfeja<br />
in Evridike, Tristana in Izolde, Romea in Julije, Friderika in Veronike Deseniške,<br />
se <strong>ne</strong> naveličamo. V nas vedno znova prebudijo prvinske sanje o popolni sreči v dvoje.<br />
Kljub večtisočletni oddaljenosti natančno<br />
vemo, kaj je občutil Izak, ko se<br />
je vodnjaku približevala Rebeka. Svetopisemski<br />
pisatelj je zapisal: »Bila je zelo<br />
lepa, devica, ki je še ni spoznal noben moški.«<br />
Tudi Rebeka je bila prevzeta ob pogledu na Izaka.<br />
Sramežljivo zadržana in obvladana, da <strong>ne</strong> bi<br />
že prvi hip razkrila svojih čustev, je rekla: »Pij,<br />
Gospod! Tudi tvojim kamelam grem zajemat<br />
vodo, dokler se <strong>ne</strong> napijejo.«<br />
Te zelo preproste Rebeki<strong>ne</strong> besede so sicer<br />
govorile o napajanju kamel, a vibracija besed<br />
je oddajala iskre strasti in naklonjenosti med<br />
dvema mladima človekoma. V Izaku se je vžgal<br />
ogenj ljubezni, v kateri je bilo <strong>ne</strong>kaj presež<strong>ne</strong>ga<br />
in vseobsegajočega. Ob pogledu na Rebekino<br />
milino se je zanj ustavil čas, vsa preteklost<br />
in vsa prihodnost sta se zgostili v tisti od Boga<br />
podarjeni trenutek. Neopisljiva vz<strong>ne</strong>mirjenost<br />
je prišla <strong>ne</strong>nadejano, zastonj in se hip za tem izgubila<br />
v večnost.<br />
Po tem s čustvi nabitem srečanju ob vodnjaku<br />
sta se Izak in Rebeka zlila v eno, spočeta je<br />
bila vzajemna pripadnost, ki se je razpotegnila v<br />
večnost. V duši sta slišala petje istih angelov, ki<br />
so navdihnili tudi Visoko pesem: »Glas mojega<br />
ljubega! Glej, prihaja: skače čez gore, preskakuje<br />
griče. … Glej, že stoji za našim zidom, pogleduje<br />
skozi okna, oprezuje skozi mrežo. Moj ljubi spregovori<br />
in mi reče: Vstani, moja draga, lepotica<br />
moja, odpravi se! Golobica moja v skalnih duplinah,<br />
v zavetju peči<strong>ne</strong>, pokaži mi svojo postavo,<br />
daj mi slišati svoj glas; zakaj tvoj glas je prijeten<br />
in tvoja postava je prikupna. Moj ljubi je moj in<br />
jaz sem njegova … Deni me kakor pečat na svoje<br />
srce. … <strong>Zakaj</strong> močna kakor smrt je ljubezen, … velike<br />
vode <strong>ne</strong> morejo pogasiti ljubezni …«<br />
Na takšen način se spoč<strong>ne</strong> vsaka prava ljubezen.<br />
Vsi, ki so poročeni, so hrepe<strong>ne</strong>li po takšni<br />
ljubezni, mnogi so jo doživeli, a vsem je ni bilo<br />
dano izkusiti; pri marsikom je do poroke prišlo<br />
veliko bolj prozaično, vsakdanje, <strong>ne</strong> da bi čustva<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Komentar<br />
MIDVA<br />
45<br />
Kako naj zakonca živita, da<br />
se njuna zveza <strong>ne</strong> bo sesula<br />
v prah in pod seboj pokopala<br />
nju<strong>ne</strong> srečo ter <strong>ne</strong>izbrisno<br />
ranila tudi njunih otrok?<br />
ljubezni prodrla do vsake celice njegovega<br />
bitja in ju po<strong>ne</strong>sla v brezmejnost.<br />
KONEC LJUBEZNI<br />
A tako tista izkušnja ljubezni, ki vam je<br />
bila vtisnjena kakor pečat na vaše srce<br />
in se je zdelo, da njenih plamenov <strong>ne</strong><br />
morejo pogasiti velike vode, kot ljubezen,<br />
ki ni spominjala Orfejevo harfo, s<br />
katero je skušal Evridiko obdržati pri<br />
življenju, imata lahko podoben ko<strong>ne</strong>c,<br />
o katerem govori Jezus v evangeliju:<br />
»Prišli bodo d<strong>ne</strong>vi, ko od tega, kar vidite,<br />
<strong>ne</strong> bo ostal kamen na kamnu, ki bi <strong>ne</strong><br />
bil razrušen.«<br />
Kako je mogoče, da lahko premi<strong>ne</strong><br />
tudi najbolj vroča ljubezen? <strong>Zakaj</strong> lahko<br />
usah<strong>ne</strong> vsaka part<strong>ne</strong>rska ljubezen,<br />
tako tista, ki se je začela s popolno prežetostjo<br />
dveh oseb, kot tista, pri kateri<br />
romantič<strong>ne</strong>ga pridiha skoraj ni bilo?<br />
Na to vprašanje zna povsem zadovoljivo<br />
odgovoriti vsak izmed vas, zato<br />
ni potrebno, da še sam kaj dodajam.<br />
Raje bom vprašanje obrnil, in se vprašal,<br />
kako naj dva, moški in ženska, ki sta<br />
se vzljubila in ustvarila zakon, živita,<br />
da se njuna zveza <strong>ne</strong> bo sesula v prah in<br />
pod seboj pokopalanju<strong>ne</strong> srečo ter <strong>ne</strong>izbrisno<br />
ranila tudi njunih otrok?<br />
Ker se že leta ukvarjam z zakonsko<br />
pastoralo, sem v vseh teh letih predelal<br />
ogromno gradiva, slišal veliko predavanj<br />
uglednih psihologov in terapevtov,<br />
a kaj tako jas<strong>ne</strong>ga, kot je zapisal papež<br />
Frančišek v apostolski spodbudi Amoris<br />
Laetitia (veselje ljubezni), doslej še<br />
nisem prebral in <strong>ne</strong> slišal.<br />
Papež je izumil, odkril, prvo in najvaž<strong>ne</strong>jše<br />
vprašanje, ki si ga mora vsak<br />
dan, zastaviti vsak, ki je poročen, vsak,<br />
ki ima otroke. Tega vprašanja, tega papeževega<br />
odkritja, vam <strong>ne</strong> bom takoj<br />
izdal, pač pa vas želim s papeževo pomočjo,<br />
po njegovem postopku, prek njegovega<br />
zaporedja vprašanj, pripeljati do<br />
prvega in najvaž<strong>ne</strong>jšega vprašanja.<br />
STARŠI IN OTROCI<br />
Začnimo pri odnosu med starši in otroki.<br />
Navadno starše najbolj skrbi,<br />
V Izaku se je vžgal ogenj ljubezni, v kateri je<br />
bilo <strong>ne</strong>kaj presež<strong>ne</strong>ga in vseobsegajočega.<br />
kje je najin otrok, kajti ni vseeno, ali<br />
je doma ali v slabi družbi, ali je pred<br />
računalnikom in zapravlja čas, ali pa<br />
je za svojo delovno mizo in se uči, ali<br />
odhaja ko<strong>ne</strong>c tedna v dvomljivo družbo,<br />
da kot oče in mati do zgodnjih jutranjih<br />
ur trepetava, ali se bo vrnil, in<br />
šele potem, ko slišiva, da se je izmuznil<br />
v svojo sobo, mukoma zaspiva.<br />
Naslednje važno vprašanje, ki <strong>ne</strong><strong>ne</strong>hno<br />
spreletava starše, je, kako je naji<strong>ne</strong>mu<br />
otroku? Želiva mu vse najboljše,<br />
zato naju zanima njegovo počutje in<br />
zadovoljstvo. Ko je majhen, ga peljeva<br />
v lutkovno gledališče, kupiva mu smuči<br />
in kopalno opremo, zasipava ga z igračami,<br />
večkrat na dan ga vprašava, kaj<br />
bo jedel, ali ga zebe, kaj si želi za rojstni<br />
dan in kaj naj naročiva Miklavžu.<br />
Papež Frančišek nadaljuje: »Res je,<br />
dragi starši, treba je vedeti, kje je vaš<br />
otrok. A skrb, kje se prostorsko nahaja,<br />
v vas prebuja predvsem dolžnost,<br />
da mu sledite in ga nadzirate. Vi veste,<br />
da otrok tega <strong>ne</strong> mara, veste pa tudi, da<br />
nadziranje otroka ni bistvo vzgoje. Z<br />
dobrim nadzorom ga še <strong>ne</strong> boste dobro<br />
vzgojili. Tudi <strong>ne</strong><strong>ne</strong>hno drezanje vanj,<br />
kako mu je, kaj si želi, kaj še lahko naredite<br />
zanj, lahko posta<strong>ne</strong> zanj nadležno.<br />
In tudi če mu naredite več, kot ima želja,<br />
ste še vedno na mestu, ali pa vaš odnos<br />
do otroka, vaš vliv nanj, celo nazaduje.«<br />
Kaj tema dvema vprašanjema in<br />
naporu, da bi nanju do popolnosti odgovorila,<br />
še manjka? Vesta, da <strong>ne</strong>kaj<br />
manjka. Toda kaj manjka? Papež odgovarja:<br />
prvo in najvaž<strong>ne</strong>jše vprašanje,<br />
ki si ga morate pri vzgoji in svojem odnosu<br />
do otroka zastaviti, je, kje je duša<br />
mojega otroka?<br />
DUŠA OTROKA<br />
Takšna zastavitev vzgoje pomeni popoln<br />
obrat od običaj<strong>ne</strong> prakse. Ko odgovarjate<br />
na prvi dve vprašanji, ki sta sicer važni in<br />
ju <strong>ne</strong> morete opustiti, je iniciativa na vaši<br />
strani. Vsi hočemo, pri vsem, kar delamo,<br />
vedno imeti pobudo, ker si domišljamo,<br />
da se takrat, ko imamo pobudo, vse odvija<br />
v skladu z našimi predvidevanji.<br />
A se v resnici <strong>ne</strong>. Na tem mestu se<br />
spomnimo Marije iz Ja<strong>ne</strong>zovega evangelija,<br />
ki je sedla h Gospodovim nogam.<br />
Marta, njena sestra, je bila takšna, kot<br />
smo vsi, ki hočemo biti gospodarji trenutka<br />
in razmer. Marija pa je utihnila in<br />
omogočila Jezusu, da je prevzel iniciativo.<br />
Kaj pomeni, da starši sedete k otrokovim<br />
nogam? Ne morda dobesedno,<br />
pač pa tako, da ste z njim, samo z njim,<br />
da skaklja ob vas, in vam govori <strong>ne</strong>povezano,<br />
po občutku, kakor pride.<br />
In če ste z njim na takšen način,<br />
boste morda <strong>ne</strong>kega d<strong>ne</strong> dojeli, zakaj je,<br />
denimo, pasiven, kdo ga v šoli ponižuje,<br />
od kod brezvoljnost, ali nasprotno, hiperaktivnost,<br />
kaj se nahaja v njegovih<br />
čustvih, česa ga je strah, kaj ga zares<br />
Ugotovitev odtujenosti<br />
vajinih duš je začetek<br />
modrosti, je prvi korak<br />
k obnovi vaji<strong>ne</strong> ljubezni.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
46<br />
MIDVA<br />
Komentar<br />
Vem, da to ni tako preprosto, kot je<br />
bilo pravkar rečeno. Če bosta kot mož<br />
in žena iskala dušo drug drugega, kot<br />
predlaga papež, bosta našla tudi pot do<br />
duše vaji<strong>ne</strong>ga otroka, in to tako v njegovem<br />
zgodnjem otroštvu, kot v obdobju<br />
pubertete, ko se zdi, da je prepad med<br />
vami in otrokom vse globlji.<br />
Pojdita na duhov<strong>ne</strong> vaje, pridružita<br />
se zakonski skupini, drug drugega<br />
pokrižajta, izkazujta si <strong>ne</strong>žnost in skupaj<br />
molita, če sta utrujena vsaj na kratko,<br />
molita za vaji<strong>ne</strong> otroke, zase, za Cerkev,<br />
za stiske sodob<strong>ne</strong>ga sveta. Naj se v stiku<br />
vajinih duš, ki nasta<strong>ne</strong> po molitvi, stika<br />
vsa vajina družina ter ves preostali svet.<br />
veseli. Otrok bi vam vse to rad zaupal,<br />
toda kdaj naj se srečata vaša in njegova<br />
duša? Kako naj vam govori o tem, kar<br />
je skrito na dnu njegovega srca, ko se<br />
vsega, kar je v njem, niti <strong>ne</strong> zaveda in <strong>ne</strong><br />
zna opisati?<br />
Papež se zaveda, da je naloga, ki jo<br />
imate starši, zelo težka, zato vas v apostolski<br />
spodbudi Amoris Laetitia sprašuje:<br />
ali res hočete vedeti, kje je duša vašega<br />
otroka? <strong>Zakaj</strong> papež <strong>ne</strong>koliko podvomi,<br />
ali starši to res hočete? Ker biti kot Marija,<br />
stopiti v ozadje, kot oče in mati utihniti<br />
sebi, in prisluškovati otrokovi duši,<br />
zahteva samozatajevanje, odpoved sebi,<br />
pravi papež. V tem pa se <strong>ne</strong> znajdete najbolje,<br />
in ob vsem, kar je nad vami, vam<br />
zmanjkuje časa in potrpljenja. Predvsem<br />
pa tega morda sploh <strong>ne</strong> znate, ker nimate<br />
izkušnje, kako so vaši starši <strong>ne</strong>koč odkrivali<br />
vašo dušo.<br />
Papež vas tu pripelje tako rekoč na<br />
rob obupa, ko pravite: midva, kot oče<br />
in mati, enostavno <strong>ne</strong> veva, kako naj se<br />
približava duši svojega otroka, tega <strong>ne</strong>mara<br />
sploh nisva zmožna. Ne takrat, ko<br />
je otrok majhen, in mu manjka besed in<br />
izkušenj, da bi opisal svoj otroški notranji<br />
svet, <strong>ne</strong> na prehodu v mladostno<br />
obdobje, ko je njegova duša napolnjena<br />
z raztreščenimi občutji.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
Telesna privlačnost, ki je umrla, lahko znova<br />
vsta<strong>ne</strong> iz groba.<br />
DVE GALAKSIJI<br />
Na tej točki, ko se zdi, da vaša vzgoja<br />
odpoveduje, se odpira prostor za Gospoda.<br />
Toda kako naj Gospod vstopi<br />
med vaju, ko pa morda vajini duši <strong>ne</strong><br />
krožita okoli istega Sonca, temveč pripada<br />
dvema različnima galaksijama.<br />
Ta ugotovitev odtujenosti vajinih duš<br />
je začetek modrosti, je prvi korak k obnovi<br />
vaji<strong>ne</strong> ljubezni.<br />
Na tem mestu sledi vprašanje za<br />
moža: kje je duša moje že<strong>ne</strong>, in vprašanje<br />
za ženo: kje je duša mojega moža?<br />
Trdim, da <strong>ne</strong> obstaja nobeno zgolj človeško<br />
sredstvo, ki bi ga poznala psihologija<br />
ali terapevtska stroka, ki bi vajini<br />
duši, nahajajoči se v tujih galaksijah,<br />
znova pripeljalo na krožnico istega<br />
Sonca, Jezusa Kristusa.<br />
Samo on, ki je Gospod <strong>ne</strong>bes in zemlje,<br />
bo dal možu zgovornost, o kateri govori<br />
da<strong>ne</strong>s evangelij, ki ji bo žena znova<br />
prisluhnila, ker bo v njej slišala pesem<br />
angelov iz visoke pesmi: »Vstani golobica<br />
moja /…/ in (zopet) pridi, /…/ (znova) mi<br />
pokaži svojo postavo.« Žena <strong>ne</strong> bo odlašala,<br />
ampak bo ponovila prvot<strong>ne</strong> besede:<br />
»Moj ljubi je moj in jaz sem njegova, /…/<br />
(znova) me deni kot pečat na svoje srce.«<br />
Hrepe<strong>ne</strong>nje po <strong>ne</strong>besih ni<br />
v tem, da poročeni jokate<br />
nad ruševinami zakonske<br />
ljubezni, in čakate, da bo muk<br />
čim prej ko<strong>ne</strong>c, pač pa v tem,<br />
da po Kristusu že sredi tega<br />
sveta okušata prihodnji vek,<br />
ko bo ljubezen vse v vsem.<br />
SPOLNOST<br />
Starši in vsi drugi vzgojitelji iščejo čarobno<br />
formulo, kako otroka naučiti<br />
reda, delovnih navad, vztrajnosti, ga<br />
pridobiti za prave vrednote in trdno voljo.<br />
Vsak, ki vzgaja, se sprašuje, kakšna<br />
naj bo prava spolna vzgoja, vzgoja za<br />
odložitev zadovoljitve itd. Papež tudi<br />
tu obrača na glavo uveljavlje<strong>ne</strong> vzgoj<strong>ne</strong><br />
principe, in pravi, da je vzgoja glede<br />
vsega, kar smo našteli, možna šele potem,<br />
ko najdemo dušo svojega otroka,<br />
sicer je vzgoja <strong>ne</strong>kaj zunanjega. Otrok<br />
bo sprejel vašo vzgojo, če boste prej<br />
iskali in našli njegovo dušo.<br />
Videti je, da so na področju part<strong>ne</strong>rskih<br />
odnosov odpravljeni vsi tabuji. A<br />
niso. Naj omenim samo eno od velikih<br />
stisk poročenih: zakaj po vroči ljubezni<br />
v prvem obdobju zakona po <strong>ne</strong>kaj letih<br />
zamre spolnost. Možem osta<strong>ne</strong> samozadovoljevanje<br />
in pornografija in stud<br />
nad samim seboj, že<strong>ne</strong> pa kljubujejo,<br />
samota nazadnje popolnoma preplavi<br />
<strong>ne</strong>kdanje občutke edinosti.<br />
Telesna privlačnost, ki je umrla,<br />
lahko znova vsta<strong>ne</strong> iz groba. Če se bosta<br />
vajini duši srečali v Kristusu, bo mož<br />
skozi nagubano kožo svoje že<strong>ne</strong> zopet<br />
videl njeno prvotno lepoto, golobico, ki<br />
si jo bo želel ob sebi. Zakrament zakona<br />
bo znova stvarnost, drug drugega bosta<br />
tudi na ravni telesa in čustev videla,<br />
kot vaju vidi Kristus. To je velika skrivnost,<br />
pravi sv. Pavel, a je resnična, ko sta<br />
v občestvu Cerkve eno v Kristusu.<br />
Hrepe<strong>ne</strong>nje po <strong>ne</strong>besih ni v tem, da<br />
poročeni jokate nad ruševinami zakonske<br />
ljubezni in vzgoje, in čakate, da bo<br />
muk čim prej ko<strong>ne</strong>c, pač pa je hrepe<strong>ne</strong>nje<br />
po <strong>ne</strong>besih v tem, da po Kristusu, ki<br />
vstopa v vajini duši po molitvi, iskreni<br />
spovedi in obhajanju evharistije, že sredi<br />
tega sveta okušata prihodnji vek, ko<br />
bo ljubezen vse v vsem.
Kolumna<br />
ALEŠ ČERIN/<br />
PREPROSTOST.SI<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Ali je otrok RAZRVAN<br />
in <strong>ne</strong> more SPATI<br />
VZGOJA<br />
Starši otroku <strong>ne</strong> dovolijo piti kave. A kofeinske so tudi osvežil<strong>ne</strong> pijače (npr. Coca-Cola). Pa še<br />
Red Bull in podob<strong>ne</strong> e<strong>ne</strong>rgijske pijače. Zanimivo je prebrati, kaj piše na plastenki in pločevinki.<br />
47<br />
Za izobraževanje laboratorijskih<br />
analitikov za HPLC (High<br />
Performance Liquid Chromatography)<br />
smo s kolegi razvili<br />
metodo za določanje količi<strong>ne</strong> kofeina<br />
v različnih pijačah: kavi, zele<strong>ne</strong>m čaju,<br />
Coca-Coli, Red Bullu in Cockti (deklarirano<br />
nima kofeina).<br />
Rezultati:<br />
• kava: 73 mg/skodelico (150 ml),<br />
• zeleni čaj: 53 mg/skodelico<br />
(150 ml),<br />
• Coca-Cola: 48 mg/plastenko<br />
(500 ml),<br />
• Red Bull: 76 mg/pločevinko<br />
(250 ml),<br />
• Cockta: ni prisoten.<br />
UČINKI KOFEINA<br />
Učinki kofeina so dobro znani in dobro<br />
opisani (Wikipedija). Naj naštejem<br />
samo <strong>ne</strong>kaj učinkov:<br />
• poživilo, ki stimulativno vpliva<br />
na centralni živčni sistem,<br />
• povzroči <strong>ne</strong>spečnost, povzroči<br />
glavobol (lahko ga tudi<br />
odpravi), poveča razdražljivost<br />
in omotičnost,<br />
• poveča hitrost bitja srca,<br />
zoži žile, razširi dihal<strong>ne</strong> poti in<br />
omogoča lažjo krčljivost določenih<br />
mišic,<br />
• šibek diuretik (pospešuje izločanje<br />
vode),<br />
• kofein je droga, ki tako kot druge<br />
povzroča zasvojenost. Med<br />
mnogimi učinki, ki jih ima na<br />
telo, deluje šibkeje od drog kot<br />
sta kokain in heroin. Ker deluje<br />
po enakih kanalih, povzroča<br />
zasvojenost.<br />
POTEM SE PA ČUDIMO …<br />
Naše analize so pokazale, da vsebuje<br />
0,5 litra Coca-Cole (<strong>ne</strong>kateri otroci<br />
zlahka spijejo 1 l na dan, kaj<strong>ne</strong>?), skoraj<br />
toliko kofeina kot skodelica kave (48<br />
mg). In če pomislimo, da imajo otroci<br />
znatno nižjo težo, je uči<strong>ne</strong>k kofeina še<br />
toliko večji. Primer: 20 kg težek otrok<br />
občuti štirikrat večji uči<strong>ne</strong>k kofeina kot<br />
80 kg težek odrasel človek. Po domače:<br />
20 kg otrok, ki spije pol litra Coca-Cole,<br />
je v primerjavi z odraslim izpostavljen<br />
učinku štirih skodelic kave. Ste že kdaj<br />
spili štiri skodelice kave naenkrat?<br />
Potem se pa čudimo, da so otroci<br />
<strong>ne</strong>rvozni, <strong>ne</strong> morejo spati, se težko<br />
koncentrirajo in so težko pri miru.<br />
Potem se pa čudimo, da dojenčki<br />
nočejo spati. Če mati doji, kofein, ki<br />
ga zaužije s kavo, osvežilnimi pijačami,<br />
… prehaja v materino mleko in učinkuje<br />
20 kg težek otrok občuti štirikrat večji uči<strong>ne</strong>k<br />
kofeina kot 80 kg težek odrasel človek.<br />
na dojenčka. Kako pa naj potem revež<br />
spi, če je ves umetno vz<strong>ne</strong>mirjen (več o<br />
dojenju v povezavi s kofeinom)?<br />
Poleg tega pa Coca-Cola po mojem<br />
m<strong>ne</strong>nju zavaja potrošnika. Na plastenki<br />
deklarira kofein kot del arome (citiram:<br />
»Sestavi<strong>ne</strong>: … arome (vključno s kofeinom)<br />
…«), kar sploh ni res. Kofein je pač<br />
bel prašek, grenak sicer in brez vonja. V<br />
količini kot ga je najti v tovrstnih pijačah,<br />
ga ljudje <strong>ne</strong> občutimo kot aromo.<br />
Sicer pa sploh <strong>ne</strong> povedo, koliko ga je v<br />
pijači. Zame izredno zavajajoče.<br />
Naša stara znanka Cockta <strong>ne</strong> vsebuje<br />
kofeina (tudi mi ga nismo dokazali).<br />
Priporočam. Če ni vode v bližini ... <br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
48<br />
DALMATINO<br />
LETALIŠKO<br />
sporočilo o spravi<br />
Kolumna<br />
Misijonarka iz Afrike s skoraj osmimi križi na hrbtu,<br />
ki redno spremlja slovensko notranjo politiko, pravi,<br />
da so se Hutujci in Tutsiji v Ruandi začeli spravljati.<br />
TINO MAMIĆ<br />
Čakanje na zamujajoče letalo je<br />
dokaj <strong>ne</strong>prijetna zadeva. Že letališča<br />
sama, ki so si tako izjemno<br />
podobna med seboj, so dolgočasna.<br />
Eno bolj od drugega. Razen če uživaš<br />
v vohanju različnih parfumov. A sam rad<br />
voham samo parfum na moji dragi.<br />
Zadnjič se mi je to, <strong>ne</strong> vohanje parfumov,<br />
marveč zamuda, zgodilo pri vračanju<br />
s plenar<strong>ne</strong> seje Evropskega parlamenta<br />
v Bruslju. Potem pa uzrem med<br />
sedeži novinarskega kolega, ki se glasno<br />
smeji ob pogovoru z <strong>ne</strong>ko redovnico.<br />
Pristopim in pozdravim. Drobna sestra<br />
usmiljenka je, kot mi pove kolega, s. Bogdana<br />
Kavčič, misijonarka iz Burundija.<br />
Po imenu sem jo poznal, po obrazu pa<br />
<strong>ne</strong>. Prihajala je na dopust, preko Bruslja,<br />
saj je Burundi <strong>ne</strong>kdanja belgijska kolonija<br />
in so promet<strong>ne</strong> in gospodarske povezave<br />
med državama zelo živah<strong>ne</strong>.<br />
Prijazna 79-letnica me je prese<strong>ne</strong>tila,<br />
saj je takoj povedala, da je spremljala<br />
videopos<strong>ne</strong>tek mojega intervjuja z načelnikom<br />
slovenskih skavtov, ki je bil<br />
<strong>ne</strong>davno objavljen na spletu. Bil sem začuden,<br />
da redovnica v Afriki spremlja<br />
portal <strong>Domovina</strong>. A potem je povedala,<br />
da tudi redno bere spletno Domovino,<br />
oziroma da posluša članke, ki se jih da<br />
poslušati. In dodala, da redno gleda politično<br />
oddajo Faktor Aljuša Pertinača<br />
na kanalu YouTube.<br />
GENOCID V RUANDI<br />
Že takoj je hitela zatrjevati, da se nič<br />
<strong>ne</strong> spozna na politiko, saj je v Afriki že<br />
vse od leta 1971. Mimogrede je omenila<br />
dve dejstvi o genocidu v Ruandi, ki ga je<br />
sama preživela, ki pa ju ljudje večinoma<br />
<strong>ne</strong> poznamo. Prvič: Genocid leta 1994<br />
Hutujev nad Tutsiji je bil reakcija nad<br />
početjem slednjih. To seveda nikakor<br />
<strong>ne</strong> opravičuje genocida, ga pa delno pojasnjuje.<br />
Drugič: Sprava med obema narodoma<br />
se je začela in lepo napreduje.<br />
Bolj kot pri nas, je še dodala s. Bogdana<br />
v narečju, kot so ga pred pol stoletja govorili<br />
na Mrzlem Vrhu nad Žirmi.<br />
»Iz hleva sem šla v Beograd,« je nato<br />
spremenila temo in se pošalila, ko je<br />
opisala pot v noviciat usmiljenk, ki je<br />
bil takrat v glav<strong>ne</strong>m mestu jugoslovanske<br />
države. Še bi jo kaj vprašal, a je tista<br />
zamuda tako hitro izpuhtela v zrak!<br />
Prosil sem jo za intervju, za katerega se<br />
je v svoji skromnosti takoj zahvalila. A<br />
pustimo času čas, v Sloveniji ostaja na<br />
dopustu še tri mesece. Ker novinar pri<br />
prvem <strong>ne</strong> nikoli <strong>ne</strong> od<strong>ne</strong>ha, mi mogoče<br />
uspe. Predvsem zaradi sprav<strong>ne</strong>ga sporočila,<br />
ki ga tako željno potrebujemo.<br />
Ja, redka letališča ohranim v svojem<br />
luknjastem spominu, a tega bruseljskega<br />
<strong>ne</strong> bom pozabil nikoli. <br />
Slovensko srečanje v Bruslju: sestra Bogdana<br />
Kavčič (79), novinar Alen Salihović (42),<br />
evropska poslanka Ljudmila Novak (64).<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Priporočila<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />
49<br />
LUKA LISJAK<br />
GABRIJELČIČ<br />
ANDREJ RAHTEN: ANTON KOROŠEC,<br />
SLOVENSKI DRŽAVNIK KRALJEVE JUGOSLAVIJE<br />
Andrej Rahten je bil dolgo vzhajajoča zvezda slovenskega<br />
zgodovinopisja. Njegova biografija Antona Korošca, verjetno<br />
najpomemb<strong>ne</strong>jšega slovenskega politika prve polovice<br />
20. stoletja in edi<strong>ne</strong>ga <strong>ne</strong>srbskega premierja Kraljevi<strong>ne</strong><br />
Jugoslavije, je dokazala, da je zvezda dokončno vzšla. Biografije<br />
zgodovinskih osebnosti so v drugih okoljih razširjen<br />
žanr in se redno uvrščajo med najbolj brana <strong>ne</strong>leposlovna<br />
dela; na Slovenskem so mnogo redkejše, pogosto preveč poljud<strong>ne</strong><br />
in <strong>ne</strong>malokrat z <strong>ne</strong>kritičnimi, včasih že skoraj hagiografskimi<br />
toni (to velja tudi za <strong>ne</strong>katere biografije izpod peresa znanih zgodovinarjev<br />
in univerzitetnih profesorjev). Rahtenova knjiga je, po drugi strani, rigorozna<br />
zgodovinska študija, ki temelji na globokem poznavanju politič<strong>ne</strong> stvarnosti medvoj<strong>ne</strong><br />
Jugoslavije in tedanje Evrope. Iz nje se nam izriše kompleksna in večplastna<br />
slika človeka, ki je že razmeroma zgodaj v svoji karieri presegel ozke okvire slovenske<br />
politike. Prednost knjige je, da Korošca prikaže predvsem v kontekstu, v katerega<br />
se umešča večji del njegovega zrelega življenja, to je jugoslovanske politike predvoj<strong>ne</strong>ga<br />
obdobja. Izriše se nam osebnost, ki je ni enostavno spraviti v predalčke<br />
– Rahten bralcu brez oklevanja prikaže vse paradokse Koroščeve kariere, njegove<br />
svetle in tem<strong>ne</strong>jše plati, njegove dosežke in <strong>ne</strong>uspehe. Med prve spada – kar je precej<br />
prese<strong>ne</strong>tljivo, glede na njegovo slabo famo med Hrvati – uspešno prizadevanje<br />
za pomiritev med Srbi in Hrvati; med druge pa dejstvo, da je prav omenjena pomiritev<br />
pripomogla k njegovi politični osamitvi v zadnjem letu življenja, Slovenija pa<br />
je tragični ko<strong>ne</strong>c prve Jugoslavije dočakala brez avtonomije. Še usod<strong>ne</strong>jši <strong>ne</strong>uspeh<br />
je bil, da Korošec s svojim precej avtokratskim slogom vodenja ni znal vzgojiti pravega<br />
naslednika. SLS je imela v trenutku Koroščeve smrti v Sloveniji hegemonski<br />
položaj, ki je mejil že na despotizem in so ga njeni slovenski nasprotniki vsekakor<br />
doživljali kot takš<strong>ne</strong>ga, česar za morda še moč<strong>ne</strong>jšo Mačkovo HSS na Hrvaškem <strong>ne</strong><br />
bi mogli trditi. Tako je ostala »ladja brez krmarja sred' orkana«.<br />
Cankarjeva založba, Ljubljana, 2022,<br />
608 strani, 45 evrov.<br />
ŠIRIN EBADI: IRAN SE PREBUJA<br />
Priporočilo začenjam z zimo pred 20 leti, ko je bila Nobelova<br />
nagrada za mir podeljena gospe Širin Ebadi, iranski<br />
pravnici. Njena knjiga spominov, ki jo ponujam, z Nobelom<br />
za vabo, se mi zdi vredna pohvalnih besed, tudi<br />
brez znamenite kolaj<strong>ne</strong>. Gre za življenjsko zgodbo bistre<br />
perzijske deklice, ki je v kulturi zaznamovani z dokajšnjim<br />
omalovaževanjem žensk postala pravnica. Ves čas<br />
je plavala proti toku, a to je postalo posebno težavno z<br />
islamsko revolucijo leta 1979. Širin in njen mož sta tedaj<br />
pridno vsak večer vpila s strehe »Allah Akbar« – kot<br />
ALENKA PUHAR<br />
je priporočal ajatola Homeini – a rezultati revolucije so bili vsak dan bolj čudaški<br />
in surovi: »Da<strong>ne</strong>s, ko je prepozno, se smejim svoji tedanji za<strong>ne</strong>senosti.« Toda<br />
smeh je grenak, prelomno poglavje knjige je zato podnaslovljeno »Grenki okus<br />
revolucije«. Širin Ebadi <strong>ne</strong> sme biti več sodnica, kljubuje pa prav zanimivo – hodi<br />
v pisarno in sedi križem rok, potem preklada papirje in osta<strong>ne</strong> brez dela. A uvajanje<br />
islamskega prava vdre tudi v domače življenje … Leta 1992 so ženskam spet<br />
dovolili opravljati pravniški poklic, Širin Ebadi je postala odvetnica za primere,<br />
ki »ilustrirajo tragično diskriminatornost teokratskega prav<strong>ne</strong>ga reda«. Šlo ji<br />
je predvsem za pravice žena in otrok. V teh d<strong>ne</strong>h, ko je na Bližnjem in Srednjem<br />
vzhodu spet zelo hudo, je knjige te vrste toliko bolj <strong>ne</strong>primerno ignorirati. <br />
Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008,<br />
269 strani.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
50<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
POSLEDICE<br />
PROTIINFLACIJSKE<br />
KOŠARICE<br />
»Popis cen živil je trgovce pognal v boj za<br />
nizke ce<strong>ne</strong>, živilcem pa pri<strong>ne</strong>sel dolgoročno<br />
škodo. Kakovostno domače meso na<br />
tuje, na naših policah pa ce<strong>ne</strong>na uvožena<br />
hrana. Vlada je z ma<strong>ne</strong>vrom pokopala<br />
dolgolet<strong>ne</strong> drage napore izobraževanja<br />
porabnikov o kakovostnih lokalnih živilih,«<br />
pišejo Finance.<br />
Vlada je predlansko jesen uvedla t. i.<br />
protiinflacijsko košarico živil, ki naj bi<br />
slovenskim porabnikom prek spremljanja<br />
in primerjave drobnoprodajnih cen<br />
med trgovci omogočila lažjo izbiro med<br />
primerljivimi izdelki.<br />
Direktor Loških mesnin Mitja Vodnjov<br />
pa je za Finance dejal, da je bil projekt<br />
popolnoma <strong>ne</strong>premišljen in je povzročil<br />
tekmovanje trgovcev v prikazovanju<br />
najnižjih cen: »Milo rečeno – katastrofalno.«<br />
Loške mesni<strong>ne</strong> so lani namreč prodale<br />
20 % manj sveže govedi<strong>ne</strong>, prodaja<br />
trgovcem pa je padla kar za polovico.<br />
Vodnjov je dodal, da bi po spodletelem projektu<br />
verjetno najbolj pomagalo, če vlada<br />
<strong>ne</strong> bi storila ničesar, saj da je bila »večina<br />
›gasilskih‹ ukrepov kontraproduktivnih«.<br />
Dumping multinacionalk je škodoval<br />
nacionalnim dobaviteljem, med drugim<br />
so tudi v Pomurskih mlekarnah zaznali<br />
znaten pritisk na ce<strong>ne</strong> izdelkov, tako<br />
nizke ce<strong>ne</strong> pa so zmogle ponuditi samo<br />
multinacionalke. Namestnik direktorja<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
Pomurskih mlekarn Jure Boj<strong>ne</strong>c je za<br />
Finance dejal, da je to povzročilo upad<br />
količinske prodaje v podjetju za <strong>ne</strong>kaj<br />
odstotkov glede na prejšnje leto.<br />
Več o posledicah za posamezna podjetja<br />
in širše lahko preberete na Financah.<br />
ZAVAJANJE<br />
GLEDE MARIHUANE<br />
Tednik <strong>Domovina</strong> o težkih,<br />
zelo perečih problemih<br />
spregovori na primeren<br />
in strpen način.<br />
Milena Miklavčič, pisateljica in kolumnistka<br />
Po poročanju portala spletnicasopis.eu<br />
je zakonodajno pravna služba Držav<strong>ne</strong>ga<br />
zbora tudi ob posvetoval<strong>ne</strong>m referendumu<br />
o rabi marihua<strong>ne</strong> v medicinske name<strong>ne</strong>, ki<br />
ga predlagajo poslanci Svobode, opozorila,<br />
da je vprašanje oblikovano zavajajoče.<br />
Na referendumu bi glasovali o tem, ali<br />
smo za to, da bi bila dovoljena pridelava,<br />
predelava, promet in uporaba konoplje v<br />
medicinske name<strong>ne</strong>. Zakonodajno pravna<br />
služba opozarja, da je po veljavni ureditvi<br />
raba konoplje v medicinske name<strong>ne</strong> že<br />
dovoljena in bi torej ljudje na referendumu<br />
odločali o tem, da se uvede <strong>ne</strong>kaj, kar je že<br />
uvedeno. Dovoljena pa ni domača pridelava<br />
konoplje, saj <strong>ne</strong> gre nujno za medicinske<br />
name<strong>ne</strong>, pišejo pri portalu.<br />
Pravniki v DZ so glede referenduma o<br />
marihuani zapisali, da so v prav<strong>ne</strong>m sistemu<br />
v medicinske name<strong>ne</strong> že dovoljeni<br />
promet, posest in uporaba konoplje v<br />
zdravilih, ni dovoljeno le gojenje konoplje<br />
v medicinske name<strong>ne</strong>. Tudi obrazložitev<br />
predloga navaja, da je uporaba konoplje v<br />
medicinske name<strong>ne</strong> dovoljena, ter da se<br />
želi nasloviti zlasti ureditev gojenja konoplje<br />
v medicinske name<strong>ne</strong> (ki po veljavni<br />
ureditvi ni dovoljena). Dodali so, da je obrazložitev<br />
sicer zelo splošna, <strong>ne</strong> vsebuje<br />
navedb virov za trditve, ki naj bi bile znanstveno<br />
dokaza<strong>ne</strong>, v delu tudi odstopa od<br />
vsebi<strong>ne</strong> referendumskega vprašanja, saj<br />
se nanaša na »osebno rabo« konoplje, kar<br />
<strong>ne</strong> prispeva k jasnosti predloga.<br />
Po besedah pravnikov je predlagano referendumsko<br />
vprašanje <strong>ne</strong>jasno in zavajajoče.<br />
Uporabljeni termini namreč nimajo<br />
povsem enoznač<strong>ne</strong>ga pomena, poleg<br />
tega izhaja vprašanje iz predpostavke, da<br />
v veljav<strong>ne</strong>m prav<strong>ne</strong>m sistemu vsebina, na<br />
katero se nanaša, kot celota ni dovoljena,<br />
čeprav dejansko ni dovoljeno zgolj gojenje<br />
konoplje v medicinske name<strong>ne</strong>.<br />
NAČETE KRIŽANKE<br />
Luka Jerman v svoji kolumni za revijo<br />
Outsider piše o težavah, ki pestijo Križanke,<br />
<strong>ne</strong>kdanji križniški samostan. Nekaj<br />
težav se je v letih popravilo, še vedno pa<br />
probleme povzroča dotrajana streha.<br />
»Streha ni edini stavbni člen kompleksa,<br />
ki je vidno načet: na več mestih odpada<br />
omet, razpoke so vid<strong>ne</strong> tako v samostanskih<br />
stavbah kot na obzidju, lokalno<br />
je poškodovan ornamentalni Plečnikov<br />
sgraffito, tudi sicer ni težko opaziti<br />
splošnih znakov <strong>ne</strong>urejenosti (Plečnikov<br />
hram, foajé za Pergolo nad zahodnim<br />
obzidjem). Toda zapletlo se je že pri poskusu<br />
prenove strehe, ki je pri vsaki stavbi<br />
ključni del, katerega stanje pogojuje tudi<br />
obstoj vseh ostalih elementov: zaradi<br />
različnih želja, povezanih s prihodnostjo<br />
stavbe, sta lastnika vsak na svojem bregu,<br />
njun spor pa načenja trdnost zidov, ki so<br />
predmet <strong>ne</strong>soglasja«, piše Jerman.<br />
Kljub željam po izboljšanju situacije,<br />
do tega ni prišlo. Mestna občina<br />
Ljubljana je namreč sporočila, da k<br />
projektu <strong>ne</strong> bo pristopila, s tem pa<br />
je kot solastnik objekta o<strong>ne</strong>mogočila<br />
vzdrževanje spomenika. Predlog<br />
prenove naj bi bil namreč <strong>ne</strong>primeren,<br />
preuranjen in pomanjkljiv.
Priporočilo<br />
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
WIKIPEDIA<br />
FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />
BERNARDKINA pesem<br />
Bernardka Soubirous se je rodila 7. 1. 1844 v Lurdu. Štirinajstletna je med nabiranjem<br />
suhljadi v votlini Massabiele prvič doživela prikazanje Marije, ki se ji je nato prikazala<br />
še sedemnajstkrat. Cerkvena preiskava je potrdila pristnost prikazovanj.<br />
Bernardka je kot redovnica usmiljenka umrla 16. 4. 1879 v Nevresu. Goduje 16. aprila.<br />
51<br />
Mlada Bernardka se s sestro in<br />
sosedo 11. 2. 1858 odpravi nabirat<br />
dračje. Pri votlini Massabielle<br />
doživi prvo videnje Gospe in to<br />
tudi zaupa dekletoma, a jo sestra izda<br />
mami. Bernardki se Gospa še prikazuje<br />
in ji naroči, naj prihaja k votlini 15 dni<br />
zapored. Starši ji sprva <strong>ne</strong> verjamejo<br />
in mama ji ostro nasprotuje ter ji celo<br />
prepove, da bi odšla k votlini. Toda za<br />
Bernardko se zavzame njena botra teta<br />
Bernarda. Toda mestna oblast, na čelu<br />
z županom, državnim tožilcem in komisarjem,<br />
želi zaustaviti norijo, saj se<br />
ji pridružuje vse več ljudi, ki romajo k<br />
votlini. Župnik Peyramale to spremlja z<br />
distanco in <strong>ne</strong> verjame Bernardki, da ji<br />
je Gospa naročila, naj postavijo kapelo.<br />
Ko Bernardko aretirajo, jo zaslišita državni<br />
tožilec in policijski komisar …<br />
ZAOBLJUBA<br />
Judovski pisatelj Franz Werfel se je med<br />
drugo svetovno vojno pred nacisti za<br />
pet tednov zatekel v Lurd, kjer se je srečal<br />
z Bernardkino zgodbo. Zaobljubil se<br />
je, da bo, če se bo rešil v ZDA, tam napisal<br />
roman Pesem o Bernardki, ki je izšel<br />
1941. Dve leti zatem<br />
je na podlagi romana<br />
režiser Henry King<br />
pos<strong>ne</strong>l film.<br />
SAINT BERNA-<br />
DETTE: THE SONG<br />
OF BERNADETTE<br />
MOVIE<br />
(YOUTUBE.COM)<br />
IZSTOPAJOČA<br />
KAKOVOST<br />
V primerjavi z večino<br />
filmov z versko tematiko<br />
iz zlate dobe<br />
Hollywooda ta močno<br />
izstopa po svoji kakovosti.<br />
Sodob<strong>ne</strong>mu gledalcu<br />
se morda klasika<br />
iz leta 1943 zdi morda<br />
<strong>ne</strong>kaj <strong>ne</strong>gledljivega,<br />
a vendarle je zgodba<br />
zastavljena s tako<br />
močnimi čustvenimi<br />
zapleti in poudarki, da<br />
ga priteg<strong>ne</strong> v vrti<strong>ne</strong>c<br />
dogajanja okoli videnj<br />
preproste in simpatič<strong>ne</strong><br />
deklice Bernardke.<br />
Morda se prav zaradi<br />
časov<strong>ne</strong> oddaljenosti,<br />
črno-bele tehnike in<br />
zgodovinske pati<strong>ne</strong><br />
zdi, kakor da bi skorajda<br />
bili priče samemu<br />
dogajanju leta 1858.<br />
DVOM IN<br />
SKEPTICIZEM<br />
Ne glede na to, da<br />
gledalca spodbuja k<br />
simpatiziranju z junakinjo<br />
in s tem posledično tudi k priznavanju<br />
čudežnih dogodkov Marijinih<br />
prikazanj, še vedno pušča dovolj odprtega<br />
prostora za dvom in skepticizem.<br />
Ne le ob strogih, sumničavih in mestoma<br />
celo komično <strong>ne</strong>rodnih oblastnikih,<br />
ampak tudi ob cerkvenih avtoritetah<br />
kot sta lurški župnik Dominique Peyramale<br />
in njegov škof v Tarbesu. Subtilnost<br />
in niansiranost filma omogočata,<br />
da njegova odkrito nadnaravna marijanska<br />
premisa vz<strong>ne</strong>miri tudi <strong>ne</strong>katoliško<br />
in <strong>ne</strong>krščansko občinstvo.<br />
Verodostojnost duhov<strong>ne</strong> resnice pa v<br />
filmu zapečati tretje dejanje, v katerem<br />
se pozornost z nadnaravnih pojavov<br />
preusmeri na pokorščino in trpljenje, ki<br />
vodita v odrešenje. Vsemu temu rahlo<br />
jemlje kredibilnost, da se Marija prikaže<br />
umirajoči Bernardki (kar se ni zgodilo),<br />
ob njej pa je župnik Peyramal, ki je<br />
dejansko umrl dve leti pred njo. <br />
O FILMU:<br />
• naslov: Bernardkina pesem<br />
(The Song of Bernadette)<br />
• čas trajanja: 156 minut<br />
• država in leto: ZDA 1943<br />
• režija: Henry King<br />
• igralska zasedba: Jennifer<br />
Jo<strong>ne</strong>s, Charles Bickford,<br />
Aubrey Mather<br />
ZANIMIVOSTI:<br />
Film je bil 1944 nominiran za osem<br />
oskarjev, prejel pa je štiri – e<strong>ne</strong>ga je<br />
za glavno žensko vlogo Bernardke<br />
prejela Jennifer Jo<strong>ne</strong>s.<br />
OCENA PRIMERNOSTI:<br />
G – film je primeren za vse gledalce.<br />
DOSTOPNOST:<br />
Saint Bernadette: The Song<br />
of Bernadette Movie (youtube.com)<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
52<br />
NARODNO-ZABAVNO<br />
IVAN SIVEC<br />
ARHIV IVANA SIVCA<br />
ŠTIRJE KOVAČI<br />
muzicirajo že 70 LET<br />
Glasba<br />
Sliši se komajda verjetno, pa vendar je res! Za seboj imajo več tisoč nastopov,<br />
trikrat so bil na gostovanju v Kanadi in ZDA, pos<strong>ne</strong>li so 47 nosilcev zvokov, harmonikar<br />
in nasploh duša ansambla – Franc Šegovc – pa je ustvaril več kot 800 skladb in več kot<br />
200 besedil. Kot najdlje stalno delujoča glasbena skupina so vpisani v Guin<strong>ne</strong>ssovo<br />
knjigo rekordov, Franc in njegova žena, pevka Hermina, pa sta poročena že 63 let.<br />
In kot da rekordov še ni ko<strong>ne</strong>c, Štirje<br />
kovači – sicer le kot gostje – še vedno<br />
nastopajo. Franc vsak dan vzame<br />
v roke harmoniko, tu in tam pa<br />
zloži tudi kako novo skladbo, čeprav bo<br />
16. maja dočakal 87 let. Ena od njihovih<br />
najbolj priljubljenih skladb – Rženova<br />
Tinka – bo na spletu kmalu dosegla<br />
milijon ogledov. Ob sedemdesetletnici<br />
muziciranja jih čaka kopica prireditev<br />
in slavnostnih nastopov.<br />
RJAVA ZEMLJA<br />
V avtobiografiji Franca Šegovca z naslovom<br />
Rjava zemlja lahko preberemo na<br />
ducate podrobnosti iz življenja vodje ansambla.<br />
Med drugim izvemo, da je živel<br />
na veliki koroški kmetiji s 16 hektari obdeloval<strong>ne</strong><br />
zemlje, poleg njega in staršev<br />
pa so na kmetiji živele še tri mlajše sestre.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
Mnoge Šegovčeve skladbe<br />
so tako rekoč ponarodele – le<br />
kdo <strong>ne</strong> pozna uspešnic, kot<br />
so Kam le čas beži, Rženova<br />
Tinka, Pridi zvečer ...<br />
Franc je rad poslušal münchensko<br />
radijsko postajo, zelo mu je bil všeč tudi<br />
pevec Louis Armstrong.<br />
»Ko so se pojavili Avseniki, se je tudi<br />
v meni <strong>ne</strong>kaj prelomilo. Pravzaprav sem<br />
začel ustvarjati tako rekoč vzporedno z<br />
njimi. Prvo skladbo v podob<strong>ne</strong>m slogu,<br />
kot so zastavili Avseniki, sem ustvaril<br />
že na začetku svoje glasbe<strong>ne</strong> poti, takoj<br />
ob prvih igranjih.«<br />
Prvi Kovači so bili: Ti<strong>ne</strong> Lakovšek, Maks<br />
Klančnik, Viktor Breznik in Franc Šegovc.<br />
Najprej je nastopal na manjših prireditvah,<br />
že leta 1952 je redno igral v slovenjgraških<br />
hotelih Pohorje in Korotan.<br />
Leta 1954, pred sedemdesetimi leti, so<br />
že pos<strong>ne</strong>li prve skladbe za tedanji Radio<br />
Ljubljana, in sicer za oddajo Za našo vas.<br />
»Prvi pos<strong>ne</strong>tek smo naredili kar zunaj,<br />
v naravi, na travniku za Tovarno<br />
kos in srpov. Pod jablano je bila precej<br />
boljša akustika kot znotraj, v hiši. Že<br />
leta 1957 smo dobili priložnost stal<strong>ne</strong>ga<br />
igranja v Portorožu, velika prelomnica<br />
pa je bilo leto 1964, ko smo se<br />
z radijskim prenosom, skupaj s Slaki, na<br />
Gospodarskem razstavišču predstavili<br />
celot<strong>ne</strong>mu slovenskemu občinstvu.<br />
Tedaj nam je radijska komisija (Franci<br />
Ogrizek, Avgust Stanko, Vilko Ovsenik<br />
in Boris Kovačič) dosodila prvo mesto,<br />
Slaki pa so bili tretji. Šlo je za natečaj,<br />
na katerem je časnik Kmečki glas izbral<br />
besedila, mi pa smo jih uglasbili in potem<br />
mnoge pos<strong>ne</strong>li za radijski arhiv.«<br />
Pred tem so se mnoge skladbe namreč<br />
predvajale samo po desetkrat,<br />
zatem pa so pos<strong>ne</strong>tke izbrisali, kar je<br />
seveda velika škoda.<br />
KAM LE ČAS BEŽI<br />
V teh sedemdesetih letih se ni nabralo<br />
samo veliko skladb in številnih nastopov,<br />
temveč so mnoge Šegovčeve skladbe<br />
že tako rekoč ponarodele. Le kdo <strong>ne</strong><br />
pozna uspešnic, kot so Kam le čas beži,<br />
Rženova Tinka, Pridi zvečer, Na paure,<br />
Luči Slovenj Gradca itn. Dr. Zmaga<br />
Kumer je <strong>ne</strong>koč zapisala, da pesem oz.<br />
skladba, ki se med ljudmi obdrži več kot<br />
petdeset let, samodejno prehaja v narodno<br />
izročilo oziroma ponarodi. Prav<br />
to pa se je že pred leti začelo dogajati s<br />
Šegovčevimi skladbami.<br />
Frančeva žena Hermina je bila kot<br />
pevka izbrana po prav a<strong>ne</strong>kdotič<strong>ne</strong>m<br />
naključju. Ko so Kovači ugotovili, da bi<br />
bilo treba moškim glasovom dodati še<br />
ženskega, so na avdicijo povabili več
Hermina je s Francem poročena 63 let, v ansamblu pa prepeva 51 let.<br />
pevk, a Franc ni bil z nobeno popolnoma<br />
zadovoljen. Zato je ženi rekel, naj ona<br />
poizkusi – samo za začetek – zapeti <strong>ne</strong>ko<br />
njegovo novo skladbo. Ko pa jo je Hermina<br />
zapela, je vzkliknil: »Pa saj si ti od<br />
vseh najboljša!« In ni več iskal nove pevke.<br />
Hermina pa ni v ansamblu samo pevka,<br />
temveč stoji Francu ob strani tudi ob<br />
vseh lepih in hudih trenutkih kot najbolj<br />
zvesta in prizadevna osebnost, hkrati pa<br />
drži skupaj tudi celotno glasbeno skupino.<br />
Pa tudi njun zakon – čeprav brez otrok<br />
– je zgleden že dolga desetletja.<br />
Hermina ob tem pravi: »Čas res<br />
hitro beži. Poročena sva že 63 let. Med<br />
nama ni nikoli prišlo do kakš<strong>ne</strong>ga hujšega<br />
<strong>ne</strong>sporazuma. V zakonu je treba<br />
poslušati drug drugega, se drug drugemu<br />
prilagajati, vladati pa mora predvsem<br />
močno medsebojno spoštovanje.«<br />
Sicer pa Hermina niti <strong>ne</strong> skriva, da<br />
bo jeseni tudi ona dočakala lepo življenjsko<br />
prelomnico. Sama hudomušno<br />
pravi: »Res je, stara bom osemdeset<br />
let. Potem mi boste lahko že rekli, da<br />
sem – stara dama.«<br />
NARODNO-ZABAVNO 53<br />
RŽENOVA TINKA<br />
Ob sedemdesetletnici Štirje kovači<br />
pripravljajo več prireditev. Šestega junija<br />
bo v Slovenj Gradcu znova steklo<br />
tekmovanje harmonikarjev, ki ga pripravlja<br />
Glasbena šola Rošer, na njem pa<br />
bodo letos že tretjič podelili Plaketo<br />
Franca Šegovca.<br />
22. junija bodo Štirje kovači zaigrali<br />
na koroškem Triglavu, na Uršlji Gori.<br />
Hermina pojasnjuje: »Prvotna ideja je<br />
bila, da bi zaigrali na Triglavu, a smo<br />
potem idejo zaradi Frančevega zdravja<br />
presadili na naš koroški Triglav. Tedaj<br />
bomo tam pos<strong>ne</strong>li tudi del dokumentar<strong>ne</strong>ga<br />
filma o Francu oz. Štirih kovačih.<br />
Že zdaj vabljeni na Uršljo Goro<br />
planinci iz vse Slovenije.«<br />
20. septembra bodo Štirje kovači<br />
muzicirali na osrednjem slovenjgraškem<br />
trgu, nastop pa bodo začeli s tradicionalno<br />
uspešnico Luči Slovenj Gradca. Z<br />
njimi bo nastopila tudi Darja Švajger.<br />
Zelo dobro je v Slovenj Gradcu obiskan<br />
tudi muzej Štirih kovačev.<br />
»Vse naše gradivo sva s Francem<br />
predala Mestni občini Slovenj Gradec,<br />
ona pa je s pomočjo Koroškega pokrajinskega<br />
muzeja pripravila lepo stalno<br />
razstavo, katero obiskujejo ljubitelji domače<br />
glasbe iz vse Slovenije.«<br />
Prav pred <strong>ne</strong>davnim se je zgodilo<br />
naslednje: »Iz Sv. Jurija ob Ščavnici so<br />
se v naše lepo mesto pripeljali gasilci<br />
in harmonikarji, ki so najprej priredili<br />
spontani koncert sredi trga ob naši<br />
znameniti skulpturi ve<strong>ne</strong>tskega konja<br />
miru, nato so si ogledali muzej, zatem<br />
so krenili na pijačo v gostilno pri Rženovi<br />
Tinki, na koncu pa so se odpeljali<br />
še v gostišče v Kotlje, kjer je doma Mala<br />
solzica oziroma tri sestrice, katerim je<br />
Franc posvetil eno najlepših skladb.<br />
Solzice so zdaj sicer že velike gospodič<strong>ne</strong>,<br />
vsi pa se radi spominjamo predvsem<br />
najmlajše, ki je bila v najzgod<strong>ne</strong>jših letih<br />
velikokrat objokana.«<br />
GUINNESSOVA<br />
KNJIGA REKORDOV<br />
Hermina je bila <strong>ne</strong>kdaj turistična vodnica<br />
po slovenskem zamejstvu, rada<br />
pa priskoči – če je posebej povabljena –<br />
tudi tedaj, ko je treba razkazati muzejsko<br />
zbirko. Sicer pa so v muzeju Štirih kovačev<br />
na voljo tudi tri druge uslužbenke.<br />
Na veselicah zaradi Frančeve starosti<br />
in <strong>ne</strong>sreče, ki jo je na srečo dobro<br />
preživel, <strong>ne</strong> nastopajo več, pač pa samo<br />
še kot gostje na koncertih in kot posebno<br />
prese<strong>ne</strong>čenje.<br />
»Zadnje čase nas večkrat kdo povabi<br />
kar na dom kot posebno prese<strong>ne</strong>čenje<br />
kakemu starejšemu slavljencu.«<br />
Sicer pa imajo še vedno red<strong>ne</strong> vaje,<br />
Franc tu in tam tudi še zmeraj zloži<br />
kako novo skladbo. Kujejo torej že sedemdeset<br />
let in še nič <strong>ne</strong> kaže, da bi odložili<br />
glasbila.<br />
Hermina dodaja: »V Guin<strong>ne</strong>ssovo<br />
knjigo rekordov smo vpisani, da smo<br />
<strong>ne</strong>pretrgoma nastopali 65 let in 103 dni.<br />
Od letošnjega leta naprej pa si bomo<br />
prizadevali, da bomo vpisani kot glasbena<br />
skupina, ki je <strong>ne</strong>pretrgoma nastopala<br />
sedemdeset let!«<br />
V tem času so zamenjali samo dvajset<br />
članov, kar je sorazmerno malo v<br />
primerjavi z mnogimi drugimi. Franc in<br />
Hermina pa sta tako in tako <strong>ne</strong>zamenljiva<br />
oziroma tako rekoč – večna! <br />
Štirih kovačev je kar sedem: Andrej Hudobreznik, Andrej Šmon, Franc Šegovc, Srečko Sedar, Jože<br />
Sedar in Zdenko Zdovc.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
54<br />
AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
Testeni<strong>ne</strong><br />
z BUČKAMI in LOSOSOM<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkosla<strong>ne</strong>brboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 30 MINUT<br />
SESTAVINE<br />
• 240 g testenin<br />
• 3 srednje velike bučke<br />
• 1 korenček<br />
• oljčno olje<br />
• maslo<br />
• 1 večji strok česna<br />
• sol<br />
• <strong>ne</strong>kaj lističev sveže bazilike<br />
• ½ dl smeta<strong>ne</strong> za kuhanje<br />
• 100 g dimlje<strong>ne</strong>ga lososa<br />
• parmezan<br />
1. Bučke operemo in narežemo na<br />
manjše kocke. Korenček ostrgamo,<br />
operemo in prav tako narežemo na<br />
majh<strong>ne</strong> kocke. V ponvi segrejemo<br />
oljčno olje in tanjšo rezino masla.<br />
Dodamo česen in segrevamo toliko<br />
časa, da česen zadiši. Takrat v<br />
po<strong>ne</strong>v dodamo še na kocke <strong>ne</strong>reza<strong>ne</strong><br />
bučke in korenček. Po okusu<br />
solimo. Pokrito dušimo 10 minut.<br />
Prede<strong>ne</strong>mo v ožjo posodo, dodamo<br />
<strong>ne</strong>kaj svežih lističev bazilike ter<br />
s paličnim mešalnikom na hitro<br />
obdelamo, da osta<strong>ne</strong> omaka še<br />
kolikor toliko grudasta.<br />
2. Medtem ko pripravljamo omako,<br />
v sla<strong>ne</strong>m kropu po navodilih proizvajalca<br />
skuhamo testeni<strong>ne</strong>. Kuha<strong>ne</strong><br />
odcedimo in vmešamo v po<strong>ne</strong>v z<br />
omako. Premešamo in <strong>ne</strong>kaj minut<br />
pustimo, da se testeni<strong>ne</strong> prepojijo z<br />
omako. Nato vmešamo še na koščke<br />
nareza<strong>ne</strong> rezi<strong>ne</strong> dimlje<strong>ne</strong>ga lososa.<br />
3. Testeni<strong>ne</strong> z bučkami in lososom<br />
razdelimo na dva servirna krožnika,<br />
dodamo <strong>ne</strong>kaj kapljic oljč<strong>ne</strong>ga olja<br />
ter posujemo z ribanim parmezanom.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
FLICKR @VLADARS<br />
UGLAJENO ali<br />
KAVBOJSKO sedenje<br />
GOVORICA TELESA 55<br />
Pri obeh sogovornikih, <strong>ne</strong>mškem kanclerju Olafu Scholzu in slovenskem premierju<br />
Robertu Golobu lahko pri govorici telesa sedenja opazimo kar <strong>ne</strong>kaj zanimivosti.<br />
OLAF SCHOLZ<br />
Visokemu križanju nog pri sedenju (gleženj na koleno), tako<br />
kot jih križa Olaf Scholz, pravimo ameriško sedenje. Načeloma<br />
se takšno sedenje <strong>ne</strong> razlikuje od klasič<strong>ne</strong>ga križanja<br />
nog čez koleno, če je hrbtenica vzravnana. Pri Scholzu je<br />
hrbtenica vzravnana, zato v povezavi z mimiko obraza lahko<br />
zaključimo, da je njegov pristop k pogovoru le <strong>ne</strong>koliko bolj<br />
sproščen kot pri slovenskem premierju.<br />
ROBERT GOLOB<br />
Drža rok je <strong>ne</strong>koliko preširoka in zato deluje rahlo prisiljeno,<br />
prav tako tudi (pre)širok razmik nog sproža mešana občutja.<br />
Da so mešana občutja prisotna tudi pri Robertu Golobu,<br />
je razvidno iz drže konic čevljev, ki silijo navznoter in tako<br />
<strong>ne</strong>koliko zmanjšujejo »agresivno« širino drže nog. Nekoliko<br />
povečana stopnja treme je pri takš<strong>ne</strong>m formal<strong>ne</strong>m srečanju<br />
sicer razumljiva, žal pa globoko prepleteni prsti rok, do spodnjih<br />
členkov prstov, to po <strong>ne</strong>potreb<strong>ne</strong>m komunicirajo tudi<br />
navzven v javnost.<br />
<br />
Obisk kanclerja Zvez<strong>ne</strong> Republike Nemčije Olafa Scholza (65)<br />
v Sloveniji, gostil ga je Robert Golob (57) (26. marec).<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
56<br />
AKTUALNO FILMSKI KAŽIPOT<br />
bsf.si<br />
wikimedia.com<br />
Robin Hood,<br />
zgod. drama, ZDA 2010<br />
ČET, 18. 4., 22.00, KINO<br />
Anglija 1199. Po smrti kralja Riharda Levjesrč<strong>ne</strong>ga<br />
se lokostrelec Robin Longstride<br />
in njegovi tovariši se vr<strong>ne</strong>jo v Anglijo. Robin<br />
prevzame identiteto umrlega viteza sira<br />
Roberta Loxleyja, je priča kronanju krutega<br />
kraljevega brata Johna, ki odredi pobiranje<br />
novih davkov, in se odpravi v Nottingham.<br />
Tam spoznajo sira Walterja, Loxleyjevega<br />
ostarelega in slepega očeta, ter Loxleyjevo<br />
ženo, lady Marian. Zdaj se Robin ob prevarah,<br />
<strong>ne</strong><strong>ne</strong>hnih mahinacijah in možnosti francoske<br />
invazije poda na plemenito nalogo, da bi<br />
preprečil načrte zloveščih sil, združil Anglijo<br />
in ji povrnil slavo.<br />
Zadnji Vermeer,<br />
drama, ZDA 2019<br />
SOB, 20. 4., 06.00, Ci<strong>ne</strong>max<br />
Claes Bang v vlogi Josepha Pillerja v tem ganljivem<br />
dramatič<strong>ne</strong>m trilerju, ki se dogaja tik<br />
po drugi svetovni vojni in je skoraj pozabljena<br />
resnična zgodba o vojaku, ki <strong>preiskuje</strong> zna<strong>ne</strong>ga<br />
nizozemskega umetnika Hana van Meegerena,<br />
ki ga igra Guy Pearce in je obtožen<br />
zarote z nacisti. Kljub vse večjim dokazom je<br />
Piller vse bolj prepričan v Hanovo <strong>ne</strong>dolžnost<br />
in znajde se v <strong>ne</strong>verjet<strong>ne</strong>m položaju, ko se<br />
mora boriti za rešitev življenja tega barvitega<br />
moškega s skrivnostno preteklostjo.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024<br />
rtvslo.si<br />
Slove<strong>ne</strong>c z dvema imenoma,<br />
dok. oddaja, SLO 2024<br />
SOB, 20. 4., 12.20, TVS2<br />
Joe Valenčič je pustil izjemen pečat v slovenski<br />
skupnosti v Clevelandu, kjer živi največ<br />
Slovencev, ki so se izselili v ZDA. Valenčič,<br />
zgodovinar in kustos, je med drugim pomagal<br />
ustanoviti Muzej polke z največjo zbirko<br />
harmonik in dokumentov o narodno-zabavni<br />
glasbi v ZDA. Zaradi velikih zaslug za delovanje<br />
v narodnostni skupnosti in sodelovanje<br />
pri kulturni podobi mesta so ga lani uvrstili v<br />
Clevelandsko dvorano slavnih. Ko<strong>ne</strong>c junija<br />
2023 pa je postal predsednik Slovenske zveze<br />
celotnih ZDA.<br />
To<strong>ne</strong>, javi se!,<br />
dok. oddaja, SLO 2021<br />
NED, 21. 4., 12.15, TVS2<br />
To<strong>ne</strong> Škarja je starosta slovenskega alpinizma.<br />
S svojo jasno vizijo, odločnostjo in<br />
organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske<br />
alpiniste v svetovni vrh. Skozi njegove<br />
spomi<strong>ne</strong>, ki jih vidimo z arhivskimi pos<strong>ne</strong>tki<br />
z odprav, med katerimi je na prvem mestu<br />
odprava na Everest iz leta 1979.<br />
V življenju so ga spremljali veliki uspehi, pa<br />
tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj<br />
slovenskega alpinizma in himalajizma pa<br />
je tekel svojo pot. Skozi a<strong>ne</strong>kdote spoznamo,<br />
kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem<br />
pri odpravarstvu. To<strong>ne</strong> je hkrati kronist<br />
in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na<br />
papir prelije svoje spomi<strong>ne</strong>, misli.<br />
Naš avto, komedija, SLO 1962<br />
NED, 21. 4., 12.55, POP TV<br />
Mladi Pino Vrabec iz Pirana dobi pri lokal<strong>ne</strong>m<br />
časopisu službo fotografa in nagrado za<br />
najboljšo fotografijo. Pino se potem odloči,<br />
da si bo kupil avto. Njegova družina je proti,<br />
ker bi si vsak rad kupil <strong>ne</strong>kaj zase. Poštar<br />
pri<strong>ne</strong>se nagrado, toda namesto denarja je v<br />
kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na<br />
majh<strong>ne</strong>m trgu, se jim posmehujejo, a zdaj šele<br />
so Vrabčevi odločeni, da si kupijo nov avto.<br />
Cela družina Vrabec se odpelje v mesto in se<br />
pusti pretentati mešetarju, ki jim proda star<br />
in hrupen buick. Pino kmalu dobi naročilo za<br />
reportažo iz bližnjega kraja.<br />
Mariborska kadetnica<br />
skozi čas, dok. oddaja, SLO<br />
TOR, 23. 4., 17.35, TV Maribor<br />
V obnovljeni kadetnici v Mariboru je da<strong>ne</strong>s<br />
Center vojaških šol Slovenije. Na zunaj je<br />
stavba ostala takšna, kot je bila leta 1856,<br />
ko so takratni Kadetten institut, po preureditvi<br />
vojaškega šolstva v takrat še avstrijski<br />
monarhiji, predali namenu. Gre za objekt v<br />
Mariboru, ki je <strong>ne</strong>koč stal na obrobju mesta,<br />
potem ko je preživel vse spremembe in vojske<br />
in bil del Vojašnice ge<strong>ne</strong>rala Maistra. Nekoč<br />
zaprta in <strong>ne</strong>dostopna ustanova na zaprtem in<br />
območju, se da<strong>ne</strong>s trudi biti del mesta.<br />
Naj se ples zač<strong>ne</strong>,<br />
komedija, Argentina 2023<br />
SRE, 24. 4., 20.05, TVS1<br />
Carlos je Argenti<strong>ne</strong>c, ki živi v Španiji, in <strong>ne</strong>kdanji<br />
plesalec tanga. Nekega d<strong>ne</strong> prejme klic<br />
svojega prijatelja Pichuquita, ki še vedno živi<br />
v Argentini. Tam sta bila Carlos in Margarita<br />
eden od bolj znanih plesnih parov. Pichuquito<br />
mu v telefonskem pogovoru razkrije Margaritino<br />
smrt in vabilo na pogreb. Carlos, mrk in<br />
predan spominom, odleti v Buenos Aires, se<br />
udeleži pogrebnih slovesnosti, a tam ga čaka<br />
veliko prese<strong>ne</strong>čenje: Margarita ni mrtva, to<br />
je bila samo Pichuquitova ukana, s katero je<br />
zvabil Carlosa v Argentino.
Koledar dogodkov APRIL<br />
DOGODKI<br />
57<br />
Premiera lutkov<strong>ne</strong><br />
predstave Medo in Pujsi<br />
18<br />
ČET<br />
18.00<br />
Lutkovno gledališče Ljubljana,<br />
Krekov trg 2<br />
Lutkovna predstava<br />
lgl.si<br />
Lutkovna predstava Medo in Pujsi je<br />
nastala po istoimenski knjižni predlogi<br />
Sebastijana Preglja, režiral jo je<br />
Mare Bulc. Medo in Pujsi sta iz revije<br />
Cicido in istoimenskih slikanic skočila<br />
še na gledališki oder in zaživela v lutkovni<br />
predstavi za najmlajše, ki bodo<br />
lahko spremljali nju<strong>ne</strong> dogodivšči<strong>ne</strong>.<br />
19<br />
Festival<br />
<strong>ne</strong>odvis<strong>ne</strong>ga filma<br />
19<br />
Prireditev Brezmejno ustvarjalni,<br />
društvo Unitri Nova Gorica<br />
PET<br />
20.00–21.00<br />
PET<br />
18.00<br />
Slovenska kinoteka,<br />
Miklošičeva cesta 28, Ljubljana<br />
Kulturni dom Gorica,<br />
Ulica Italico Brass 20<br />
Film<br />
Prireditev<br />
20<br />
Dan odprtih vrat<br />
na gradu Borl<br />
20<br />
Knjižni Sejem<br />
na zraku<br />
SOB<br />
10.00<br />
SOB<br />
10.00–22.00<br />
Cirkula<strong>ne</strong>,<br />
Grad Borl<br />
Kongresni trg,<br />
Ljubljana<br />
Dan odprtih vrat<br />
Knjižni sejem<br />
21<br />
Koncert glasbenice<br />
Raiven<br />
24<br />
Renato Podbersič<br />
in Matic Batič o Virgilu Ščeku<br />
NED<br />
19.30<br />
SRE<br />
20.00<br />
Cankarjev dom,<br />
Prešernova 10, Ljubljana<br />
Frančiškanski samostan sv. Ana,<br />
Destradijev trg 10A, Koper<br />
Koncert<br />
Predstavitev knjige<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
58<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota <strong>ne</strong>prečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
8 8 5 4 9 1 9 34<br />
7 8 1 4 4 2 4 17<br />
6 3 7 5 1 6 1 12<br />
1 4 6 6 2 4 8 9<br />
8 6 5 6 7 8 4 15<br />
7 8 4 8 6 8 9 23<br />
2 7 1 3 1 2 3 7<br />
18 24 1 9 20 24 21<br />
8 6 7 6 2 9 5 30<br />
7 9 6 2 6 6 7 26<br />
6 7 7 1 3 8 8 26<br />
4 6 3 3 1 9 5 10<br />
4 6 4 2 4 7 3 16<br />
5 5 6 3 3 2 8 16<br />
2 6 6 6 5 9 2 25<br />
26 36 26 8 10 26 17<br />
8 8 5 4 9 1 9<br />
7 8 1 4 4 2 4<br />
6 3 7 5 1 6 1<br />
1 4 6 6 2 4 8<br />
8 6 5 6 7 8 4<br />
7 8 4 8 6 8 9<br />
2 7 1 3 1 2 3<br />
8 6 7 6 2 9 5<br />
7 9 6 2 6 6 7<br />
6 7 7 1 3 8 8<br />
4 6 3 3 1 9 5<br />
4 6 4 2 4 7 3<br />
5 5 6 3 3 2 8<br />
2 6 6 6 5 9 2<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
Kolumna<br />
MINUTA molka<br />
AKTUALNO 59<br />
Z minuto molka se ponavadi spomnimo na kakšen žalosten<br />
dogodek, počastimo spomin na pokoj<strong>ne</strong>ga svojca, kakšen tragičen<br />
dogodek ali pa, tako kot predsednik Fidesa Damjan Polh,<br />
s tem dejanjem opozorimo, da <strong>ne</strong>kaj <strong>ne</strong> gre v pravo smer.<br />
IGOR GOŠTE<br />
Ker pri nas v zadnjih letih skoraj<br />
nič <strong>ne</strong> gre več v pravo smer,<br />
je razlogov za minuto molka<br />
več kot preveč. Naši zdravniki<br />
so to simbolično z minuto molka<br />
pokazali po <strong>ne</strong>uspeli mediaciji. Tako<br />
kot sem tudi sam pričakoval, od silnih<br />
obljub vlade in odstavlje<strong>ne</strong>ga ministra<br />
za zdravje Danijela Bešiča Loredana<br />
ni ostalo nič, vse skupaj pa je še bolj<br />
zapletel sam predsednik vlade Robert<br />
Golob z grobimi izjavami na račun Fidesa<br />
in zdravnikov.<br />
NAJDALJŠA STAVKA<br />
Če bi se malce pošalil, pa ni šala, bi<br />
lahko zapisal, da predsednik vlade pogosto<br />
govori tja v tri dni. Tako pri nas<br />
pogosto rečemo tistim, ki obljubljajo<br />
tisto, česar niti <strong>ne</strong> poznajo dobro. Zato<br />
me niti malo <strong>ne</strong> čudi, da se najdaljša<br />
stavka zdravnikov pri nas še vedno nadaljuje.<br />
Tole sicer pišem teden pred objavo,<br />
ampak glede na doslej videno <strong>ne</strong><br />
verjamem, da se bodo stvari premaknile<br />
z mrtvega teka in bo stavke ko<strong>ne</strong>c.<br />
Verjetno pa bo vladajoča stran v tem<br />
času poskrbela, da bo prek svojih medijev<br />
še malo pritisnila na zdravnike in<br />
jih v javnosti očrnila, kolikor se bo le<br />
dalo. Ljudje sicer še nasedajo, vprašanje<br />
pa je, koliko časa še bodo.<br />
Če ni nič od obljub in zavez zdravnikom,<br />
potem ravno tako ni nič od obljub,<br />
ki smo jih slišali iz ust predsednika vlade,<br />
češ da bodo vsem Kraševcem pomagal<br />
pri povračilu škode zaradi požara<br />
več kot pol drugo leto nazaj. Škoda, ki<br />
znaša 27 milijonov evrov, bo verjetno<br />
ostala bolj kot <strong>ne</strong> le še ena številka, večina<br />
oškodovanih pa z dolgim nosom.<br />
Čeravno so v vladi obljubljali povračilo<br />
škode vsem, ki so utrpeli škodo, bodo<br />
mnogi med njimi oziroma bo večina potegnila<br />
kratko. Upam, da bo tudi doba<br />
te vlade, ki obljublja, realizira pa <strong>ne</strong>,<br />
kratka. Čim krajša, kar se me<strong>ne</strong> tiče, ker<br />
je že doslej ta doba predolga.<br />
ZELENI PREHOD<br />
O zele<strong>ne</strong>m prehodu smo v zadnjem obdobju<br />
veliko slišali. Drva da, drva <strong>ne</strong>,<br />
dizel da, dizel <strong>ne</strong>, plin da, plin <strong>ne</strong>, jedrska<br />
da, jedrska <strong>ne</strong>, pa sonč<strong>ne</strong> elektrar<strong>ne</strong><br />
povsod, kjer se le da. A da bi se resno lotili<br />
poplav, ki so tu in vsako leto pridejo,<br />
pa kot da to nikogar <strong>ne</strong> zanima.<br />
Bistremu očesu namreč <strong>ne</strong> uide,<br />
da bodo že prve moč<strong>ne</strong>jše padavi<strong>ne</strong><br />
lahko povzročile podob<strong>ne</strong> <strong>ne</strong>všečnosti,<br />
kot smo jim bili priče lanskega avgusta.<br />
Zdaj samo še čakam, da bodo<br />
<strong>Zakaj</strong> na kolesarskih poteh ni zarisan tudi pas za pešce?<br />
Ker pri nas v zadnjih letih<br />
skoraj nič <strong>ne</strong> gre več v pravo<br />
smer, je razlogov za minuto<br />
molka več kot preveč.<br />
tudi na poplavnih območjih postavili<br />
sonč<strong>ne</strong> elektrar<strong>ne</strong>, pri katerih se žepi<br />
polnijo posvečenim in le <strong>ne</strong>katerim –<br />
škodo, ko jih bodo uničile poplavlje<strong>ne</strong><br />
reke, potoki in <strong>ne</strong>urja s hudim vetrom<br />
in točo, pa bodo pripisali vsem nam.<br />
Za nameček pa nas bodo naredili še<br />
bolj odvis<strong>ne</strong> od Kitajske – <strong>ne</strong> le zaradi<br />
sončnih elektrarn, tudi zaradi vse več<br />
električnih avtomobilov.<br />
Tisto redko, kar mi je pri tako imenova<strong>ne</strong>m<br />
zele<strong>ne</strong>m prehodu všeč, je denimo<br />
gradnja kolesarskih poti. A zakaj<br />
sočasno <strong>ne</strong> zgradijo še tretje proge za<br />
pešce? Torej: gor in dol za kolesarje ter<br />
še eno za pešce. Mar ni to še bolj zeleno?<br />
Hoditi peš, denimo. Tako pa se sedaj<br />
dogaja, da se na »kolesarski« drenjajo<br />
tako pešci kot kolesarji in se posledično<br />
jezijo drug na drugega.<br />
<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
60 AKTUALNO RAZVEDRILO Humor<br />
Luka Mesec predlagal, da se stavbo<br />
na Trgu republike po odhodu<br />
NLB-ja nameni azil<strong>ne</strong>mu domu.<br />
DARS in planinci pojasnili:<br />
grafiti z napisom JEZUS so sprejemljivi<br />
le, če jih spremlja reklama<br />
s pomanjkljivo oblečeno žensko.<br />
Clare Patton @sturgeon_clare<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Z ženo sva se odločila, da nikoli <strong>ne</strong> bova<br />
šla jezna spat. Budna sva že od petka.<br />
TO STA VSEKAKOR<br />
MOŽ IN ŽENA.<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
Uzrl sem človeka, sedečega na vrtu bara.<br />
Brez telefona, tablice ali računalnika.<br />
Samo sedel je in sproščeno pil kavo.<br />
Kot kakšen psihopat.<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
<strong>Zakaj</strong> v vojaško mornarico raje novačijo <strong>ne</strong>plavalce?<br />
Ker bodo dlje branili napadeno ladjo.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
KRIŽANKA 61<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
MIKROOR-<br />
GANIZEM<br />
NASELJE<br />
JUŽNO<br />
OD HRAS-<br />
TOVELJ<br />
PLEMENIT,<br />
TEŽKO<br />
DOSEG-<br />
LJIV CILJ<br />
10<br />
KAJA<br />
JUVAN<br />
NAROD<br />
V RUSIJI<br />
LIČINKA<br />
MAJSKEGA<br />
HROŠČA<br />
ČEŠKI TO-<br />
VARNAR<br />
ČEVLJEV<br />
(THOMAS)<br />
DOMOVINA<br />
RIMSKI<br />
ŠKOF,<br />
PAPEŽ<br />
RUSKI<br />
PISATELJ<br />
(FJODOR<br />
MIHAJL.)<br />
VRTALEC<br />
(STAR.)<br />
NAD-<br />
STROPJE<br />
STARO<br />
MESTECE<br />
PRI<br />
ZADRU<br />
ČAS PRED<br />
BOŽIČEM<br />
VRATAR<br />
(STAR.)<br />
NEPO-<br />
RABLJEN<br />
DEL<br />
CELOTE<br />
ČAS<br />
OPRAV-<br />
LJANJA<br />
POKLICA<br />
NEVARNA<br />
PADAVINA<br />
OTON<br />
JUGOVEC<br />
POGOSTA<br />
PADAVINA<br />
MESTO V<br />
POMURJU<br />
OTOPLI-<br />
TEV V<br />
ZIMSKEM<br />
ČASU<br />
VINKO<br />
ENGEL-<br />
MAN<br />
12<br />
ROJSTNI<br />
KRAJ<br />
PRIMOŽA<br />
TRUBARJA<br />
IGRALKA<br />
MACGRAW<br />
PREGNAN-<br />
STVO<br />
MESTO V<br />
AVSTRIJI<br />
REKA V<br />
S. ITALIJI<br />
KONEC NO-<br />
1<br />
SEČNOSTI<br />
SNOV IZ<br />
KVASOVK<br />
15 6<br />
NEVAREN<br />
PLIN<br />
V PREMO-<br />
GOVNIKIH<br />
PREBIVAL.<br />
PRŠEC, KAVKAZA<br />
DOMOVINA<br />
PRŠAVICA TIBETAN.<br />
GOVEDO<br />
PETER<br />
JANČIČ<br />
GORA V<br />
JULIJSKIH<br />
ALPAH<br />
SLABI<br />
IZDELKI,<br />
IZMEČEK<br />
(POGOV.)<br />
2 KMETIJ-<br />
SKO ZEM-<br />
LJIŠČE<br />
MOŠKI<br />
GLAS<br />
ZORAN<br />
ARNEŽ<br />
HRVAŠKI<br />
PARLA-<br />
MENT<br />
OBRATO-<br />
3<br />
VALNICA<br />
ARHITEKT<br />
FABIANI<br />
VELIKI<br />
TRAVEN<br />
MESTNA<br />
ČETRT<br />
… Z ONE-<br />
13<br />
GA SVETA<br />
BOJAN<br />
ŠTIH<br />
11 ZIMZELEN<br />
IGLAST<br />
GRM<br />
4 PTICA IZ<br />
DRUŽINE<br />
VRANOV<br />
SADJE-<br />
REJEC<br />
KEM. ELE-<br />
MENT (Ce)<br />
9<br />
PREDEL,<br />
OBMOČJE<br />
RIBJA<br />
KOŠČICA<br />
ČEVLJAR.<br />
ORODJE<br />
14<br />
20 ŽLAHTNA<br />
KOVINA<br />
(Ir)<br />
PESNIK<br />
GRUDEN<br />
POJAV<br />
PRI<br />
GORENJU<br />
NEODIM<br />
17<br />
18<br />
16<br />
MAJHNA<br />
NOGA<br />
19<br />
GLAVNO GESLO<br />
5 1 2 3 4 5<br />
6 7 8 9 10<br />
7 11 12 13 14 15<br />
16 17 18 19 20<br />
8<br />
KROŠ-<br />
NJAR<br />
SINNY BOY<br />
@SINNYBOY2<br />
Jaz <strong>ne</strong> prestavljam<br />
ure vsakega pol<br />
leta!<br />
Rešitev križanke (vodoravno): mikrob, odjuga, VE, srt,<br />
Rašica, Ali, dež, Linz, apostolik, porod, Dostojevski,<br />
Igo, vrtač, njiva, dim, etaža, delavnica, Nin, maj, sadjar,<br />
treskavec, Kavkazec, PJ, bas, Ero, Razor, brin, škart,<br />
šoja. Glavno geslo: Kraški izvir ob Idrijci.<br />
REŠITVE:<br />
Skriti pregovr:<br />
DA SE RESNICA PRAV SPOZNA,<br />
JE TREBA ČUTI DVA ZVONA.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
62 JU3 2052<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Sploh se <strong>ne</strong> zavedamo, kako prav<br />
ima! Ker nisem več rosno mlada,<br />
se še spomnim časov, ko smo<br />
življenje živeli in <strong>ne</strong> tako kot da<strong>ne</strong>s<br />
dopuščali, da nam le-to zgolj »drsi«<br />
skozi prste. Raziskava ameriškega analitskega<br />
podjetja Asurion je namreč<br />
pokazala, da na zaslon pamet<strong>ne</strong>ga telefona<br />
v povprečju pogledamo enkrat na<br />
vsakih 10 minut. Še bolj skrb vzbujajoč<br />
pa je podatek, da kar 45 odstotkov anketirancev<br />
svoje mobil<strong>ne</strong> telefo<strong>ne</strong> uporablja<br />
celo na javnih straniščih, 60 odstotkov<br />
pa <strong>ne</strong> more brez njih niti<br />
pri kavi, med uživanjem<br />
hra<strong>ne</strong> in pijače, med<br />
vožnjo ali v spalnici.<br />
Vedno več je<br />
tudi mamic, ki<br />
brskajo po telefonu<br />
med<br />
dojenjem.<br />
Na milijo<strong>ne</strong><br />
pod<br />
a t k o v ,<br />
ki nam<br />
d<strong>ne</strong>vno<br />
»zdrsijo«<br />
pod prsti,<br />
se nas niti <strong>ne</strong><br />
dotak<strong>ne</strong>, kaj<br />
šele, da bi si jih<br />
Kolumna<br />
Hitra hrana ZA MOŽGANE<br />
Marica Lihtenval<strong>ne</strong>r je zapisala: »Ljudje vedno bolj iščemo udobje,<br />
delamo samo tisto, kar je fajn, in <strong>ne</strong> tistega, kar je prav!«<br />
zapomnili. In ker možgani <strong>ne</strong> dobivajo<br />
več hra<strong>ne</strong>, da bi jo »mleli« – dremajo.<br />
Posledično, ker so vedno manj aktivni,<br />
se, tako pravijo, tudi hitreje starajo.<br />
KAJ NAM PADE V OČI<br />
Naj dvig<strong>ne</strong> roko tisti, ki je čla<strong>ne</strong>k o podjetju<br />
Kumo AI, kjer je eden od ustanoviteljev<br />
Slove<strong>ne</strong>c Jure Leskovec, in jih<br />
je Forbes uvrstil med 50 najboljših na<br />
področju umet<strong>ne</strong> inteligence, prebral<br />
do konca.<br />
Koliko nas je, ki smo se razveselili novice,<br />
da se je v času mračnjaškega kovida<br />
za Tjašo Jarc in Tilyen Mucik poslovna<br />
pot šele začela s spletno prodajo rastlin?<br />
Komaj kdo, kaj<strong>ne</strong>?<br />
Jih je pa zato toliko več, ki stresejo iz<br />
rokava, kakšno zelenjavno juho je skuhala<br />
Tina Gaber, kakš<strong>ne</strong> ljubosum<strong>ne</strong><br />
izpade ima Meghan, vojvodinja Susseška,<br />
oziroma kaj vse se je dogajalo okoli<br />
Cristiana Ronalda v Ljubljani pred in po<br />
tekmi med Slovenijo in Portugalsko.<br />
Soseda Mica, ki nima inter<strong>ne</strong>ta,<br />
vsak dan stopi na prag in preveri vreme.<br />
Če le ima priložnost, pove, da nikoli <strong>ne</strong><br />
bo razumela tistih, ki raje brskajo po telefonu,<br />
namesto da bi jo pos<strong>ne</strong>mali.<br />
Vešči<strong>ne</strong>, kako napovedati vreme<br />
glede na obliko in lego oblakov, so v naši<br />
zavesti na splošno že povsem izginile.<br />
BUTALCI IN PAMET<br />
Nekoč je bilo količi<strong>ne</strong> pameti približno<br />
enako kot da<strong>ne</strong>s, le da so jo predniki,<br />
ker niso imeli možnosti, da bi študirali,<br />
<strong>ne</strong><strong>ne</strong>hno »nadgrajevali« na drugač<strong>ne</strong><br />
nači<strong>ne</strong>.<br />
Zelo veliko so se tudi družili. Hlepeli<br />
so po izmenjavi m<strong>ne</strong>nj, obiskovali<br />
so predavanja, se učili. Ali mislite, da<br />
je bilo v Žireh pred vojno kar 26 gostiln<br />
zgolj zato, da so v njih preganjali dolgčas?<br />
Nikakor! Možje so se srečevali<br />
tudi ali predvsem zato, da so sklepali<br />
posle in modrovali o tem in o<strong>ne</strong>m, tudi<br />
o politiki. To, da več znaš kot drugi, je<br />
imelo takrat precej žlahten pomen.<br />
Kinodvorana ni bila namenjena le<br />
filmskim predstavam, tam so vsaj dvakrat<br />
tedensko potekala predavanja.<br />
Vsaka kočura, po možnosti na pol podrta,<br />
je imela na polici vsaj štiri knjige: Sv.<br />
pismo, kuharico, priročnik za zdravje<br />
in poljedelski priročnik. Marija pravi,<br />
da je bil pri njih v vsakod<strong>ne</strong>vni uporabi<br />
tudi priročnik za računanje različnih<br />
mer pri lesu in živalih. Da<strong>ne</strong>s? Še pohištvena<br />
industrija je knjižnim policam<br />
obrnila hrbet!<br />
Tudi učenje na pamet je, pa naj se<br />
sliši še tako nazadnjaško, rojevalo sadove,<br />
saj so tudi otroci znali po več deset<br />
ali celo več 100 pesmi. Kako pa mislite,<br />
so se te pesmi ohranile vse do da<strong>ne</strong>s?<br />
Mnoge tudi preko ust<strong>ne</strong>ga izročila!<br />
MIGANJE Z MOŽGANI IZUMIRA<br />
V času pred inter<strong>ne</strong>tom so ljudje živeli<br />
kot skupnost, večja ali manjša. V<br />
takšnih skupnostih se, četudi si »zabit<br />
kot štanga v tla«, marsičesa naučiš – <strong>ne</strong><br />
le <strong>ne</strong>umnosti.<br />
Potem je prišel inter<strong>ne</strong>t in občutka,<br />
želje ali potrebe po druženju je bilo počasi<br />
ko<strong>ne</strong>c.<br />
<strong>Zakaj</strong> bi hodili na predavanja, ko pa<br />
inter<strong>ne</strong>t nudi tolikoooooooooooo informacij?<br />
Ne da bi vedeli, kdaj se je tudi pri<br />
inter<strong>ne</strong>tu zgodilo tisto, kar se je že ob<br />
pojavu televizije: »Že mora biti res, če<br />
so na TV povedali!«<br />
Počasi, a <strong>ne</strong>zadržno so naši možgani<br />
začeli drseti v zgodnji »srednji vek«,<br />
ko večino Slovencev lahko naplahta<br />
vsaka kolikor toliko iznajdljiva »Vodiška<br />
Johanca«.<br />
Bolj kot se utapljamo v virtual<strong>ne</strong>m<br />
svetu, manj uporabljamo lastno pamet.<br />
Mantra, »če tam piše, že mora biti res!«,<br />
se je že stopila z DNK.<br />
Kakšna napaka! Ob tem pa nas ni<br />
nihče naučil ločevati med zrnom in plevelom!<br />
Možgani teh informacij <strong>ne</strong> sortirajo<br />
na resnič<strong>ne</strong> in na laž<strong>ne</strong>, ampak na bolj<br />
ali manj všeč<strong>ne</strong> človekovi potrebi po<br />
komodnosti in lenobi.<br />
In kaj sledi? Bolj kot možgani samo<br />
»sprejemajo« in <strong>ne</strong> »delajo«, bolj postajajo<br />
zakr<strong>ne</strong>li in leni.<br />
Pa še slabše bo.<br />
Ker je teh, ki bi razmišljali po<br />
svoje, vedno manj, mase (ljubkovalno<br />
jih imenujemo ovce), ki uboga in<br />
kima pa vedno več.
Razvedrilo<br />
LLLLL+<br />
63<br />
SKRIT PREGOVOR<br />
SHUTTERSTOCK<br />
DANSE KRES ENICA<br />
PRAVO SPOR ZONA<br />
JETRA BEBA ČUK<br />
TVID VAZA VONTA<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />
po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali lep slovenski pregovor. (jp)<br />
,<br />
LAŽJI MAGIČNI<br />
KVADRAT<br />
Vodoravno in navpično:<br />
1 nasprotje pesimista<br />
2 priprava, ki kaže količino<br />
porablje<strong>ne</strong>ga plina<br />
3 užitna lističasta goba s črnim<br />
valjastim ali zvonastim klobukom, Coprinus<br />
4 računalniško omrežje za prenos informacij,<br />
podatkov znotraj organizacije za interno uporabo<br />
5 slavni portret Leonarda da Vincija,<br />
ki visi v Louvru<br />
6 afriško žensko ime (iz črk INIMINI)<br />
7 srednjeevropska umetnostna smer ob koncu<br />
19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od<br />
tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike<br />
8 livada - visoka igralna karta (jp)<br />
V liku sta le dve črni polji.<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
64<br />
SLIKOVITO<br />
Satira<br />
VERTIKALNI PRISTOP – Rah Crawford<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
je rekla in se zasukala<br />
na petah.<br />
Zatresla je še z<br />
»No!?«<br />
glavo, a se je hkrati<br />
zatreslo tudi vse tisto, kar je locirano<br />
pod brado in pri tem seveda nikakor<br />
nimam v mislih podbradka, pa čeprav<br />
gre pravzaprav za <strong>ne</strong>ke vrste maščobo,<br />
ki pa me na tem dotič<strong>ne</strong>m mestu nikoli<br />
ni motila in mi nikakor ni odveč, medtem<br />
ko še nisem srečal človeka, ki bi<br />
doživljal estetske užitke ob opazovanju<br />
podbradka.<br />
Med obratom je pomigala še z boki.<br />
In ob tem je migalo še vse, kar je locirano<br />
na območju med bokoma. Maščoba<br />
je res hecna reč, predvsem pa je njeno<br />
dojemanje vezano na lokacijo. Sam verjetno<br />
premorem precej manj maščobe<br />
kot ona, je pa res, da je moja skoncentrirana<br />
na območje med boki in podbradkom,<br />
torej vertikalno – in resnici na ljubo<br />
moram priznati še, da moj maščobni<br />
prirastek vse bolj zgublja na vertikali<br />
in horizontalno to<strong>ne</strong> oziroma visi čez<br />
pas – vendar pa ona svojo maščobo s<br />
prirastki vred nosi čisto drugače in je<br />
strateško razporejena tako, da se vsa<br />
moja moška vertikalna maščobna razmišljanja<br />
o njej zaključujejo v horizontali<br />
z njo.<br />
»No!?« je torej rekla in se sukala pred<br />
mojimi očmi, da se mi je zasukalo pred<br />
očmi. Jaz, revež, ki sem sicer vedel, zakaj<br />
se mi suče pred očmi, pa nisem imel<br />
pojma, zakaj se mi (ona) suče pred očmi.<br />
»No-ooo!« sem zatorej ponovil za<br />
njo, a z glasom in naglasom, ki je okrog<br />
sebe širil informacijo, da mi je vse jasno<br />
in da se strinjam z vsem, na kar naj bi se<br />
nanašal njen »No!?«.<br />
»A? Kaj praviš?« je v morje moje misel<strong>ne</strong><br />
izgubljenosti vrgla še en kamenček,<br />
ki pa je povzročil ravno dovolj valovanja,<br />
da je grozilo, da poplavi obale<br />
moje samozavesti in se razlije in razvije<br />
ignorantski ocean.<br />
»A kaj pravim? Kaj pa naj rečem?«<br />
Prav res: kaj naj rečem??? »Kaj pa želiš,<br />
da rečem?« Genialno! Naj ona pove. Naj<br />
mi ona narekuje. Po gladini morja/ocena<br />
je priplavala slamica in oprijel sem se<br />
je kot rešil<strong>ne</strong> bilke.<br />
»Ja, no … Povej! Ti je všeč?«<br />
»Če mi je všeč? Sprašuješ, če mi je<br />
všeč? Kaj pa naj bi mi <strong>ne</strong> bilo všeč?!«<br />
Preko ustnic se je čez sladkobni filter<br />
cedilo občudujoče besedičenje, oči pa<br />
sem preklopil na ultrasuper rentgenski<br />
vid. Kaj naj bi mi bilo všeč? Mah, vse mi<br />
je všeč. Ona mi je všeč. To je <strong>ne</strong> nazadnje<br />
eden glavnih razlogov, da sem z njo.<br />
To in pa seveda dejstvo, da ona iz meni<br />
popolnoma <strong>ne</strong>jasnih in <strong>ne</strong>pojasnjenih<br />
razlogov še kar vztraja z mano. Ampak,<br />
kaj naj bi mi bilo da<strong>ne</strong>s še posebej<br />
všeč? Gledam, gledam, pa <strong>ne</strong> opazim<br />
nič poseb<strong>ne</strong>ga. No, nič novega. Poseb<strong>ne</strong>ga<br />
zadosti in preveč – saj zato mi je<br />
pa všeč. Posebna je bolj kot posebna<br />
salama. Ampak, kaj bi bilo tisto, po čemer<br />
me sprašuje? So lasje? Frizura? Ne,<br />
dolžina je taka, kot se je spominjam od<br />
včeraj. Barva morda? Nov odte<strong>ne</strong>k? Niti<br />
<strong>ne</strong> … se mi zdi. A tu se vedno lahko izgovorim<br />
na svoje pešajoče oči. Kakšen<br />
Rah Crawford, Vertikalni pristop<br />
(2012), olje na platnu.<br />
nov kos garderobe? Ne. Vse, kar nosi,<br />
vse poznam: vse sem plačal jaz. Nobe<strong>ne</strong><br />
nove zaplate blaga ni. Kaj pa potem<br />
zavraga?! Kakšna kila več ali manj? No,<br />
za več me <strong>ne</strong> bi spraševala. Torej manj?<br />
Ja, pa <strong>ne</strong>, no. Pri najboljši volji – <strong>ne</strong>. Raje<br />
kak dekagramček več. In nimam nič<br />
proti, saj – kot sem že prej pojasnil – je<br />
vsa njena maščoba, vključno z odvečno,<br />
razporejena taktično in strateško<br />
popolno. Popolno v vseh pogledih! Kaj,<br />
če mi je všeč? Kaj!!?? Glej jo, no, kako še<br />
kar miga, migota, se suče in ziblje pred<br />
mano. In z njo vred se suče, miga, migota<br />
in ziblje vse na njej. Zavrtelo se mi je.<br />
Zgrabil sem jo in sva se zasukala in zavrtela,<br />
migala in migotala in iz vertikale<br />
kaj hitro prešla v horizontalo in potem<br />
… potem, ko sva zadihana obležala in<br />
sem jaz že čisto pozabil na začetek,<br />
<strong>144</strong> 18. 4. 2024
počelo in vzrok naji<strong>ne</strong>ga migotanja, ko<br />
sem zgolj še užival v rezultatu in posledicah,<br />
ona še ni od<strong>ne</strong>hala:<br />
»In?«<br />
»Kaj – in?«<br />
»Ti je všeč?«<br />
Povsem iskreno sem lahko odgovoril,<br />
da mi je všeč. Ker mi je res bilo. Ona<br />
je pomirjeno in zadovoljno zavzdihnila,<br />
se mi zakopala v ramo, jaz pa, priznam,<br />
še da<strong>ne</strong>s <strong>ne</strong> vem, o čem me je spraševala<br />
in na kaj se je nanašal tisti začetni<br />
»No?«.<br />
Sprašujete, kje je poanta? Politično<br />
ozadje te zgodbice? Kje je ost?<br />
Ne vem. Morda le to, da nam migajo<br />
pred očmi. Da se sučejo in vrtijo. Taktično<br />
in strateško premeščajo maščobo<br />
oziroma maslo z glave, da se zagledamo<br />
in izgubimo v razmišljanju, medtem ko<br />
nas vse bolj odkrito … In to včasih prav<br />
v glavo … kot se reče. Vsi po vrsti: levi<br />
bok in desni bok. Mi pa prista<strong>ne</strong>mo v<br />
»vmes«! Še zdaleč <strong>ne</strong> tako zadovoljni in<br />
potešeni kot jaz ta trenutek! <br />
POLITIČNA POEZIJA 65<br />
Zora N. Putinčič<br />
RESNICA O KOLONI<br />
Se razširila je govorica,<br />
da bo še kolona pred volišči,<br />
kakor je pred ženskimi stranišči,<br />
in to da bi naj bila resnica.<br />
Štiri bo kolo<strong>ne</strong> prehitela,<br />
hvalil se njen portparol je Stevo,<br />
mahal vehementno pri tem z levo,<br />
ki da naj bi lep uspeh požela.<br />
Drugi so povedali, v resnici,<br />
da to znana je kolona peta,<br />
ki povsod vmešava se in vpleta,<br />
meša, če pove se po pravici.<br />
Cepljena da z ruskim je cepivom,<br />
še iz časov covidnih, koronskih,<br />
kaviarja in luči salonskih<br />
vajena, pod tem je zrasla vplivom.<br />
Ta resnica kajpak se prikriva,<br />
se kolona dela in pretvarja,<br />
druge da stvari le zagovarja,<br />
s tistimi v ospredje se preriva.<br />
Pred volišči da bo še napeto,<br />
se baha kolona in postavlja,<br />
a resnica sproti jo popravlja:<br />
<strong>ne</strong> kolona, ampak kolo peto.<br />
Več politič<strong>ne</strong> poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
Fotomontaža CITRUS
PORIN!<br />
NE VERJAMEM<br />
VEČ V ETIKO.<br />
HEEJ!<br />
ZAKAJ SI TO<br />
NAREDIL?!?<br />
KADAR MORAM O<br />
ČEM RESNO<br />
RAZMISLITI, GREM<br />
NA SPREHOD V GOZD.<br />
KAR SE<br />
MENE<br />
TIČE, CILJ<br />
OPRAVIČUJE<br />
SREDSTVA.<br />
IZKORISTI PRILOŽNOST,<br />
DOKLER JE ŠE ČAS,<br />
PRAVIM! MOČ DAJE PRAVICO!<br />
ZGODOVINO PIŠEJO<br />
ZMAGOVALCI!<br />
BIL SI MI NAPOTI.<br />
ZDAJ MI NISI.<br />
CILJ OPRAVIČUJE<br />
SREDSTVA.<br />
NISEM MISLIL, DA TO<br />
VELJA ZA VSE, BUTEC,<br />
AMPAK SAMO ZAME!<br />
TAM JE VEDNO<br />
MILIJON STVARI, S<br />
KATERIMI SE LAHKO<br />
ZAMOTIM.<br />
ČLOVEK JE ČLOVEKU<br />
VOLK, ZATO BOM<br />
NAREDIL VSE, KARKOLI<br />
JE POTREBNO, DRUGI PA<br />
NAJ SE PREREKAJO, ALI<br />
JE "PRAV" ALI NE.<br />
AHH...
Izšla je nova <strong>Domovina</strong> PLUS<br />
PLUS<br />
POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />
14 intervjujev, ki leta<br />
po nastanku (p)ostajajo<br />
še bolj aktualni<br />
Najbolj odmevni pogovori,<br />
ki jih je v novinarski karieri<br />
naredil Tino Mamić.<br />
Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti.<br />
ZAGOTOVITE<br />
SI SVOJ<br />
IZVOD!*<br />
• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater:<br />
Trava je kot bonbonček<br />
• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti:<br />
Razvajenost je rak vzgoje<br />
• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par:<br />
Ljubezen se z leti krepi<br />
• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču<br />
zgradil univerzo<br />
• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel<br />
smrtno obsodbo<br />
• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka:<br />
Cenzurira<strong>ne</strong> Rdeča kapica, Pepelka<br />
in Pika Nogavička<br />
*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocni<strong>ne</strong>@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
<strong>Domovina</strong><br />
je ta hip najboljši slovenski<br />
družbeno-politični tednik.<br />
dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />
• <strong>ne</strong>odvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo m<strong>ne</strong>nj,<br />
159<br />
175 €<br />
205,40 €<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje m<strong>ne</strong>nja pa prepustimo vam.<br />
Podprite <strong>ne</strong>odvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
• Preverje<strong>ne</strong> informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki <strong>ne</strong> menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktual<strong>ne</strong>ga dogajanja.<br />
• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />
Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na splet<strong>ne</strong>m naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocni<strong>ne</strong>@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Change language