Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
20<br />
DRUŽBA<br />
V lanskem šolskem letu <strong>je</strong><br />
bilo v osnovno šolo vpisanih<br />
16.636 otrok s tujim<br />
državljanstvom.<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
Težko <strong>je</strong> delati na integraciji,<br />
če imamo 30 % OTROK,<br />
ki ne razumejo <strong>je</strong>zika<br />
Slovenske osnovne šole, sploh tiste v mestnih občinah, se soočajo z vedno večjo<br />
problematiko pri učenju tu<strong>je</strong><strong>je</strong>zičnih otrok, predvsem tistih s Kosova. Lani so tako<br />
v Novi Sloveniji predlagali nekaj sprememb <strong>Za</strong>kona o osnovni šoli, ki pa v Državnem<br />
zboru niso dobile dovolj glasov.<br />
Kako <strong>je</strong> ta problematika vidna,<br />
smo povprašali Ireno Dolenc<br />
(56), profesorico na srednji šoli,<br />
sicer idejno vodjo prej omen<strong>je</strong>nih<br />
sprememb. Problem pa <strong>je</strong> vedno<br />
večji tudi v vrtcih, kar dokazu<strong>je</strong> zapis<br />
mame iz vrtca v Žalcu, ki smo ga pre<strong>je</strong>li<br />
v uredništvu.<br />
V OŠ VEDNO VEČ TUJCEV<br />
Lansko leto so v opozicijski Novi Sloveniji<br />
predlagali nekaj sprememb <strong>Za</strong>kona<br />
o osnovni šoli. Nanašale so se na vedno<br />
več<strong>je</strong> težave pri učenju tu<strong>je</strong><strong>je</strong>zičnih otrok v slovenskih šolah<br />
in vrtcih. V lanskem šolskem letu <strong>je</strong> bilo <strong>nam</strong>reč vpisanih<br />
16.636 otrok s tujim državljanstvom (oziroma 8,6 odstotka<br />
vseh osnovnošolskih otrok), kar <strong>je</strong> približno štirikrat več kot<br />
pred 10 leti (takrat jih <strong>je</strong> bilo 4097). Mnogi izmed njih slovenščine<br />
ne razumejo, vedno več pa <strong>je</strong> osnovnih šol, ki se soočajo<br />
z velikimi težavami, kako take otroke vključiti v pouk.<br />
Po predlogu bi otroci, katerih materni <strong>je</strong>zik ni slovenščina,<br />
pred vključitvijo v šolo opravljali preizkus slovenščine,<br />
prilago<strong>je</strong>n njihovi starosti. Če bi ga opravili, bi se vpisali v<br />
šolo, v nasprotnem pa bi se vključili v pripravljalnico.<br />
<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />
Po predlogu bi otroci,<br />
katerih materni <strong>je</strong>zik ni<br />
slovenščina, pred vključitvijo<br />
v šolo opravljali preizkus<br />
slovenščine, prilago<strong>je</strong>n<br />
njihovi starosti.<br />
Ta bi trajala eno šolsko leto, n<strong>je</strong>n<br />
program pa bi obsegal učen<strong>je</strong> slovenskega<br />
<strong>je</strong>zika in slovenske kulture. Otrok<br />
bi v času pripravljalnice obiskoval tudi<br />
predmete šport, likovna in glasbena<br />
umetnost, po presoji ravnatelja pa tudi<br />
druge dejavnosti. Pripravljalnico bi lahko<br />
glede na potrebe organiziralo tudi<br />
več šol skupaj.<br />
Predlog na koncu seveda ni bil spre<strong>je</strong>t,<br />
v koaliciji pa so to obrazložili s tem,<br />
da bi s tako ureditvijo prisel<strong>je</strong>nske otroke<br />
spravili v neenakopraven položaj<br />
v primerjavi s slovenskimi vrstniki. Ureditev za prisel<strong>je</strong>nske<br />
osnovnošolske otroke pa naj bi bila po mnenju koalici<strong>je</strong> tudi<br />
že dovolj dobro postavl<strong>je</strong>na.<br />
KRANJSKI PROBLEM<br />
Pogovarjali smo se z Ireno Dolenc, sredn<strong>je</strong>šolsko profesorico<br />
na programu ekonomski tehnik, sicer pa predsednico<br />
kranjskega mestnega odbora Nove Sloveni<strong>je</strong> in dolgoletno<br />
kranjsko občinsko svetnico. Dolenčeva <strong>je</strong> bila tudi pobudnica<br />
lanskoletne novele <strong>Za</strong>kona o osnovni šoli. Kot <strong>je</strong> povedala,<br />
<strong>je</strong> v Kranju problem s prisel<strong>je</strong>nskimi otroki večji kot drug<strong>je</strong>