Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
16 TEMA TEDNA<br />
odhodki za sanacijo po poplavah letos<br />
sicer znašali preko 1,1 milijarde evrov.<br />
Primanjkljaj sektorja država <strong>je</strong> lani<br />
znašal –2,5 odstotka BDP, kar <strong>je</strong> 0,5 odstotne<br />
točke BDP manj kot leta 2022.<br />
Dejanski primanjkljaj <strong>je</strong> bil tako skladno<br />
s pričakovanji Fiskalnega sveta ob<br />
ocen<strong>je</strong>vanju proračunskih dokumentov<br />
<strong>je</strong>seni lani precej nižji od vladnih pro<strong>je</strong>kcij<br />
v Osnutku proračunskega načrta,<br />
in sicer za 1,9 odstotne točke BDP. To <strong>je</strong><br />
bila v največji meri posledica niž<strong>je</strong> realizaci<strong>je</strong><br />
investicij od načrtovane.<br />
Fiskalni svet sicer že dl<strong>je</strong> opozarja<br />
na preveč optimistične pro<strong>je</strong>kci<strong>je</strong> investicijske<br />
aktivnosti. Drugi glavni razlog<br />
za nižji primanjkljaj od predvidenega so<br />
nižji kapitalski transferji, pretežno zaradi<br />
niž<strong>je</strong> realizaci<strong>je</strong> ukrepov, povezanih<br />
s sanacijo po poplavah, kot so bila<br />
predvidevanja v <strong>je</strong>senskih proračunskih<br />
dokumentih. Bruto dolg sektorja<br />
država <strong>je</strong> konec leta 2023 znašal 69,2<br />
odstotka BDP, kar <strong>je</strong> 3,3 odstotne točke<br />
BDP manj kot konec leta 2022. Znižan<strong>je</strong><br />
<strong>je</strong> bilo skoraj v celoti posledica visoke<br />
inflaci<strong>je</strong>. Zlasti zaradi ohranjanja visoke<br />
likvidnostne rezerve <strong>je</strong> neto javni<br />
dolg sicer precej nižji in <strong>je</strong> po zadnjih<br />
razpoložljivih podatkih konec tret<strong>je</strong>ga<br />
četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP.<br />
INFLACIJA<br />
<strong>Za</strong>radi končanih popustov<br />
in prehoda na<br />
spomladansko-poletno<br />
kolekcijo so marca najbolj<br />
zrasle cene oblačil<br />
in obutve. K mesečni<br />
inflaciji so prispevale<br />
0,5 odstotne točke. Oblačila<br />
so se podražila za<br />
8,3 odstotka, obutev pa<br />
za 5,7 odstotka.<br />
Viš<strong>je</strong> cene pogonskih<br />
goriv so inflaciji<br />
dodale 0,2 odstotne točke.<br />
Bencin se <strong>je</strong> marca v<br />
primerjavi s februar<strong>je</strong>m<br />
podražil za 4,7 odstotka,<br />
dizelsko gorivo pa za 3,8<br />
odstotka. Po 0,1 odstotne<br />
točke so prispevale še<br />
viš<strong>je</strong> cene oskrbe z vodo<br />
in raznih storitev v zvezi<br />
s stanovan<strong>je</strong>m ter druge<br />
podražitve v marcu.<br />
Po drugi strani so<br />
inflacijo za 0,5 odstotne<br />
točke ublažile niž<strong>je</strong><br />
cene počitniških paketov.<br />
Ti so bili ob koncu<br />
2,8-%<br />
<strong>je</strong> bila februarja<br />
inflacija v EU.<br />
Struktura rasti odhodkov državnega proračuna<br />
Struktura rasti odhodkov državnega proračuna<br />
1.200<br />
1.200 prispevek k spremembi v mio EUR<br />
1.000 prispevek k spremembi v mio EUR<br />
1.000<br />
800<br />
800<br />
600<br />
600<br />
400<br />
400<br />
200<br />
200<br />
0<br />
0<br />
– 200<br />
– 200<br />
– 400<br />
– 400<br />
– 600<br />
– 600<br />
– 800<br />
– 800<br />
I–III 2021 I–III 2022 I–III 2023 I–III 2024<br />
I–III 2021 I–III 2022 I–III 2023 I–III 2024<br />
»očiščeni« ostali odhodki<br />
»očiščene« investici<strong>je</strong><br />
»očiščeni« ostali odhodki<br />
»očiščene« investici<strong>je</strong><br />
COVID<br />
draginja<br />
COVID<br />
draginja<br />
poplave<br />
skupaj<br />
poplave<br />
skupaj<br />
Vir: MF, preračuni FS.<br />
Vir: MF, preračuni FS.<br />
zimske sezone cenejši za 14,3 odstotka.<br />
Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali<br />
še cenejša trdna goriva in druge storitve<br />
v zvezi z osebnimi vozili.<br />
PODRAŽITEV STORITEV<br />
V medletni primerjavi so se marca cene<br />
storitev v povprečju zvišale za 6,1 odstotka,<br />
cene blaga pa za 2,3 odstotka.<br />
Poltrajno blago <strong>je</strong> bilo draž<strong>je</strong> za 3,6 odstotka,<br />
blago dnevne porabe pa za 2,8<br />
odstotka. Medtem <strong>je</strong> bilo trajno blago<br />
za 0,8 odstotka cenejše.<br />
Po 0,6 odstotne točke so k letni inflaciji<br />
prispevale za 6 odstotkov viš<strong>je</strong><br />
cene v skupini rekreacija in kultura ter<br />
za 4,7 odstotka viš<strong>je</strong> cene v skupini stanovanja,<br />
voda, električna energija, plin<br />
in drugo gorivo. Z 0,5 odstotne točke so<br />
sledile za 6,7 odstotka draž<strong>je</strong> storitve<br />
v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega<br />
blaga in storitev so se zvišale<br />
za 5,1 odstotka in k inflaciji dodale<br />
še 0,4 odstotne točke.<br />
Letna rast cen, mer<strong>je</strong>na s harmoniziranim<br />
indeksom cen živl<strong>je</strong>njskih potrebščin,<br />
ki se uporablja za primerjave<br />
v EU, <strong>je</strong> bila marca 3,4-odstotna, marca<br />
lani pa 10,4-odstotna. Mesečna rast cen<br />
<strong>143</strong> 11. 4. 2024
Change language