Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače (Predogled)
10.04.2024 • Views
Share Embed Flag

Domovina 143: Za koliko nam je Golob zmanjšal plače (Predogled)

ePAPER READ
  • No tags were found...
domovina.je

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

11. 4. 2024<br />

Intervju s komisarko Šuičevo:<br />

Demografija <strong>je</strong> ključna 23<br />

Kdo gre v boj za<br />

bruseljske sedeže<br />

32<br />

Zgodovinsko odkrit<strong>je</strong>: prvi<br />

slovenski general Basaj 38<br />

<strong>Za</strong> <strong>koliko</strong> <strong>nam</strong> <strong>je</strong><br />

GOLOB ZMANJŠAL PLAČE<br />

12<br />

3,95 €<br />

Izračunali smo, kolikšne bi bile neto <strong>plače</strong>,<br />

če <strong>Golob</strong> ne bi odpravil »škodljivih posledic« Janševe vlade.<br />

<strong>143</strong>

Izšla <strong>je</strong> nova <strong>Domovina</strong> PLUS<br />

PLUS<br />

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />

14 intervju<strong>je</strong>v, ki leta<br />

po nastanku (p)ostajajo<br />

še bolj aktualni<br />

Najbolj odmevni pogovori,<br />

ki jih <strong>je</strong> v novinarski karieri<br />

naredil Tino Mamić.<br />

Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti.<br />

ZAGOTOVITE<br />

SI SVOJ<br />

IZVOD!*<br />

• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater:<br />

Trava <strong>je</strong> kot bonbonček<br />

• Bogdan Žorž, pionir boja proti razva<strong>je</strong>nosti:<br />

Razva<strong>je</strong>nost <strong>je</strong> rak vzgo<strong>je</strong><br />

• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par:<br />

Ljubezen se z leti krepi<br />

• Pedro Opeka, misijonar, ki <strong>je</strong> na smetišču<br />

zgradil univerzo<br />

• Ljubo Sirc, liberalec, ki <strong>je</strong> preživel<br />

smrtno obsodbo<br />

• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka:<br />

Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka<br />

in Pika Nogavička<br />

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

SUPERROBI in moj takvin<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Zdi se, da so še zadn<strong>je</strong> maske<br />

padle. Svoboda se <strong>je</strong> na političnem<br />

odru znašla kot povsem<br />

gola in dečku, ki <strong>je</strong> že davno<br />

zavpil, da <strong>je</strong> cesar nag, <strong>je</strong> pritegnila še<br />

množica. Sončni kralj sicer še vedno<br />

živi v <strong>nam</strong>išl<strong>je</strong>nem svetu in glasno sanja.<br />

Še vedno ima toliko moči, da si mu<br />

nihče od dvorjanov ne upa reči ničesar.<br />

Verjamejo pa mu ne. Razen peščice<br />

političnih zelencev, ki jim <strong>je</strong> politična<br />

slava udarila v glavo in bodo šele na volilno<br />

nedeljo zvečer ugotovili, da se <strong>je</strong><br />

milni mehurček, v katerem so živeli, že<br />

davno razpočil.<br />

MEHURČEK<br />

Najbližji dvorjani preračunljivo molčijo,<br />

se nasmihajo in kalkulirajo, kako<br />

naprej. Računajo na nov obraz in preživet<strong>je</strong><br />

v isti kral<strong>je</strong>vini pod novo dinastijo.<br />

Tako kot Marjan Šarec in Alenka<br />

Bratušek, ki sta bila nekoč celo prva v<br />

državi, nato pa sta svoji stranki povsem<br />

uničila in izpadla iz parlamenta. Po katastrofalnem<br />

porazu sta se nemudoma<br />

zatekla pod krila novega voditelja dinasti<strong>je</strong><br />

in postala pomembna ministra. Le<br />

usta sta morala zapreti in začeti kimati<br />

in se nasmihati novemu vladarju.<br />

Niso pa vsi politiki take baže. Mnogi<br />

niso kimavčki. Vidijo, da zlata kočija<br />

drvi naravnost v prepad in se umikajo.<br />

Robert <strong>Golob</strong> ima že od samega začetka<br />

težave, da ne more dobiti niti ministrov,<br />

saj si tega pomembnega položaja ne želi<br />

nihče več. <strong>Za</strong>to <strong>je</strong> tako težko sestavil<br />

listo za Evropski parlament, čeprav lahko<br />

precej realno upa na kar dve ugledni<br />

in dobro plačani poslanski mesti s petletnim<br />

mandatom. <strong>Golob</strong>u <strong>je</strong> rekla »ne«<br />

celo nekdanja prva dvorjanka Urška<br />

Klakočar Zupančič.<br />

NARCIS<br />

Nekdanji državni sekretar Tilen Božič<br />

ni bil tiho in se <strong>je</strong> zato moral posloviti.<br />

Čeprav <strong>je</strong> delal pod različnimi levimi<br />

vladami in čeprav <strong>je</strong> »pravoveren«. Zdaj<br />

<strong>je</strong> novinarkama Dela povedal, da si <strong>Golob</strong><br />

premisli v enem dnevu in to glasno<br />

pove v kamero, n<strong>je</strong>govi podre<strong>je</strong>ni pa<br />

<strong>Golob</strong>ova vlada Slovencu<br />

letno vzame 685 evrov več<br />

kot bi mu jih Janševa.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

morajo to izvajati. Pove celo, da <strong>je</strong> <strong>Golob</strong><br />

narcis. In da <strong>je</strong> vsaka leva vlada slabša<br />

od prejšn<strong>je</strong>. In da v dveh letih ne bo nobenega<br />

napredka.<br />

Če to pove politik opozici<strong>je</strong>, mu levičarji<br />

ne bodo ver<strong>je</strong>li. Če pa to pove levičar,<br />

nekdanji premier<strong>je</strong>v sodelavec in<br />

<strong>nam</strong>estnik ministra, ne more nihče več<br />

zamahniti z roko.<br />

Enako težko <strong>je</strong> oporekati številkam.<br />

Če računovodski servis na podlagi zakonoda<strong>je</strong><br />

izračuna, da <strong>je</strong> povprečna<br />

mesečna neto plača za 57 evrov nižja,<br />

kot bi bila, če <strong>Golob</strong>ova vlada ne bi<br />

spremenila zakonoda<strong>je</strong>, ki jo <strong>je</strong> uveljavila<br />

Janševa, <strong>je</strong> to razumljivo tudi sleherniku.<br />

Toliko manj imamo<br />

v takvinu. Tako rečemo<br />

na Primorskem denarnici,<br />

premier pa ima s knjižno<br />

slovenščino težave, zato<br />

nas bo tako mogoče<br />

bol<strong>je</strong> razumel.<br />

685 EVROV LETNO<br />

Letno to pri povprečni plači znese 685<br />

evrov, kar za običajno slovensko družino<br />

pomeni kar veliko denarja. Več izračunov<br />

in številk objavljamo v temi tedna.<br />

Premier <strong>Golob</strong> bi si zaslužil, da bi<br />

mu vsi n<strong>je</strong>govi botri, politični in medijski,<br />

odkrito rekli: »Sedi, cvek.« To<br />

mu bodo sicer povedali tudi volivci 4.<br />

junija, ko se začno predčasne volitve<br />

za Evropski parlament. Na naslednjih<br />

parlamentarnih volitvah pa bo ver<strong>je</strong>tno<br />

sledila še izključitev iz šole.<br />

Vprašan<strong>je</strong> pa <strong>je</strong>, <strong>koliko</strong> volivcev se<br />

bo iz tega kaj naučilo. <strong>Za</strong>enkrat nič ne<br />

kaže, da se povsem enaka zgodba ne<br />

bo ponovila še petič. Ljud<strong>je</strong>, običajni in<br />

elita, so <strong>nam</strong>reč že ugotovili, da v vladni<br />

palači ni Superrobi. Počasi pa morajo<br />

nehati ver<strong>je</strong>ti v nove super junake.<br />

Mediji bodo <strong>nam</strong>reč naredili vse<br />

za izstrelitev novega supermana, ki bo<br />

oznanil odrešen<strong>je</strong> od vseh težav. Tako<br />

kot so lansirali Superzokija (2011), Supermirota<br />

(2014), Supermarjana (2018)<br />

in Superrobija (2022), bodo lansirali<br />

Supersandija ali Superpač-nekoga-samo-da-bo-naš.<br />

Številke lahko pri razblinjanju mita<br />

o socialističnih superjunakih zelo pomagajo.<br />

<strong>Za</strong>to <strong>je</strong> prav, da se o tem govori.<br />

Tudi škof<strong>je</strong> bi pred naslednjimi volitvami<br />

lahko v številkah predstavili, <strong>koliko</strong><br />

zaslužijo župniki pod <strong>Golob</strong>om, <strong>koliko</strong><br />

pod Meloni<strong>je</strong>vo, <strong>koliko</strong> pod Plenkovićem<br />

in <strong>koliko</strong> bi zaslužili, če bi ostala vlada<br />

Janeza Janše. To bi bilo veliko bol<strong>je</strong>, kot<br />

da samo pri maši pozovejo ljudi, naj gredo<br />

na volitve. Ljud<strong>je</strong> in kristjani politike<br />

ne <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo kot avtomobila. Če gre pri<br />

avtu kaj narobe, bodo <strong>nam</strong>reč vedno<br />

vprašali več ljudi za nasvet in slednjič<br />

poiskali mehanika. Če politike ne spremljajo<br />

in <strong>je</strong> ne poznajo, bodo kveč<strong>je</strong>mu v<br />

tednu pred volitvami odprli televizijo in<br />

potem naredili po svoji pameti. Si lahko<br />

predstavljamo, kaj bi se zgodilo, če bi se<br />

tako nevedni lotili popravljanja svo<strong>je</strong>ga<br />

avtomobila? Seveda si lahko predstavljamo.<br />

To <strong>nam</strong>reč gledamo na vsakih volitvah<br />

že 34 let.<br />

<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Kako <strong>nam</strong> Robert <strong>Golob</strong><br />

lomasti po denarnicah<br />

Nenad Glücks · Komentar<br />

15 Fiskalni svet: rast porabe<br />

skoraj podvo<strong>je</strong>na, investici<strong>je</strong><br />

pa nerealizirane<br />

Martin Nahtigal<br />

20<br />

23<br />

36<br />

44<br />

Težko <strong>je</strong> delati na integraciji,<br />

če imamo 30 % otrok,<br />

ki ne razumejo <strong>je</strong>zika<br />

Jakob Vid Zupančič<br />

Dubravka Šuica, evropska<br />

komisarka: Ni dobro, da <strong>je</strong><br />

bil v Sloveniji ukin<strong>je</strong>n urad<br />

za demografijo<br />

Tino Mamić · Intervju<br />

Timotej Možgan in Vida Čadonič<br />

Špelič: Ko so <strong>nam</strong> ukradli krave,<br />

so <strong>nam</strong> povzročili duševno stisko,<br />

sestro so zasmehovali v šoli<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

»Zlahka bom začel« in »nič se<br />

ne bo zatikalo, ko se bom lotil«<br />

Aleš Čerin<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Intervju s komisarko Šuičevo:<br />

Demografija <strong>je</strong> ključna 23<br />

11. 4. 2024<br />

Kdo gre v boj za<br />

Zgodovinsko odkrit<strong>je</strong>: prvi<br />

bruseljske sedeže 32 slovenski general Basaj 38<br />

<strong>Za</strong> <strong>koliko</strong> <strong>nam</strong> <strong>je</strong><br />

GOLOB ZMANJŠAL PLAČE<br />

12<br />

3,95 €<br />

Izračunali smo, kolikšne bi bile neto <strong>plače</strong>,<br />

če <strong>Golob</strong> ne bi odpravil »škodljivih posledic« Janševe vlade.<br />

<strong>Za</strong>ključek redakci<strong>je</strong>: 9. april 2024<br />

<strong>143</strong><br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>143</strong>, LETNIK 4,<br />

11. april 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,95 €<br />

Naročnina:<br />

175 € (eno leto, lahko obročno),<br />

95 € (pol leta)<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tino@domovina.<strong>je</strong>)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala<br />

<strong>Domovina</strong>.<strong>je</strong>:<br />

MARTIN NAHTIGAL<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnični urednik<br />

in urednik fotografi<strong>je</strong>:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

Naslovnica:<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.<br />

Direktor:<br />

MITJA ŠTULAR<br />

www.domovina.<strong>je</strong><br />

@<strong>Domovina</strong>_<strong>je</strong><br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

22<br />

Vladne regionalne prioritete:<br />

80 miljonov za kolesarske steze<br />

Martin Nahtigal<br />

30<br />

Janša in Zver: komisarka Jourova <strong>je</strong><br />

zlorabila položaj z vtikan<strong>je</strong>m v interne<br />

zadeve Sloveni<strong>je</strong><br />

Teo Petrovič Presetnik<br />

42<br />

Sredozemsko sodelovan<strong>je</strong><br />

in migraci<strong>je</strong><br />

Andraž Šest · Kolumna<br />

48<br />

Spomladanski izlet v rezijanski kot<br />

Ivan Sivec · Glasba<br />

28<br />

Milan Zver, evropski poslanec: Sosled<strong>je</strong><br />

dogodkov na RTV kaže, da Veri Jourovi in<br />

Ustavnemu sodišču ne moremo ver<strong>je</strong>ti<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

38<br />

Jernej Basaj – prvi slovenski general<br />

Ivan Sivec<br />

46<br />

Aprilsko smučan<strong>je</strong> s priokusom Sahare<br />

Tino Mamić · Kolumna<br />

OPRAVIČILO<br />

V prejšnji številki Domovine smo<br />

objavili In memoriam ob smrti<br />

Stojana Hergoutha. Ob tem smo<br />

naredili napako, ker smo objavili<br />

fotografijo, na kateri <strong>je</strong> pokojnikov<br />

sin z istim imenom in priimkom.<br />

Stojanu Hergouthu mlajšemu pa<br />

tudi vsem svojcem se iskreno<br />

opraviču<strong>je</strong>mo.<br />

Uredništvo Domovine<br />

3 Superrobi in moj takvin<br />

Tino Mamić · Moja beseda<br />

6 Pregled tedna<br />

8 Foto tedna<br />

9 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

18 Brodolom svobode<br />

Aljuš Pertinač · Komentar<br />

19 Brezsramno so si razdelili denar:<br />

Odlazku 730 tisoč evrov<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

32 NSi na volitve z lokalno,<br />

SLS pa z vključujočo listo<br />

Peter Merše<br />

34 Izkušeni mački že iščejo pot<br />

s potapljajoče se lad<strong>je</strong><br />

Peter Merše<br />

40 Vi intervjuvajte svo<strong>je</strong> religiologe,<br />

mi pa bomo oznanjali Križanega<br />

Urban Šifrar<br />

50 Bizarne zlorabe sistema, ki v Španiji<br />

omogoča spremembo spola zgolj z izjavo<br />

Peter Merše · Komentar<br />

51 Beremo, gledamo, poslušamo<br />

52 Med(ijski) sosedi<br />

53 Jožef Moscati – Ljubezen, ki ozdravlja<br />

Andraž Arko<br />

54 Ocvrti njoki s pesto omako<br />

Selma Bizjak<br />

55 Ekipno delo<br />

Edvard Kadič · Govorica telesa<br />

56 Filmski kažipot<br />

57 Koledar dogodkov<br />

58 Sudokuja, vsotnici<br />

59 Farban<strong>je</strong> – tako in drugačno<br />

Igor Gošte · Kolumna<br />

60 Razvedrilo<br />

61 Križanka<br />

62 Kateri hišni aparat bi najbolj pogrešali<br />

Milena Miklavčič · Kolumna<br />

64 Perilo se suši – Viktor Shatalin<br />

Gregor Čušin · Slikovito<br />

65 Tadej Čanin, Kandidat<br />

Politična poezija<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

6 PREGLED TEDNA<br />

BOŽIČ: GOLOB JE NARCIS<br />

Nekdanji državni sekretar na Ministrstvu<br />

za finance Tilen Božič (41), ki <strong>je</strong> lani odstopil<br />

s tega mesta, <strong>je</strong> v pogovoru za Delo<br />

kritiziral aktualnega premierja Roberta <strong>Golob</strong>a<br />

(57). Očital mu <strong>je</strong>, da stalno spreminja<br />

stališča in da se obnaša kot narcis, ter ga<br />

primerjal z Napoleonom. Povedal <strong>je</strong>, da se<br />

<strong>je</strong> aktualni minister Klemen Boštjančič (51)<br />

glede sprememb zakonoda<strong>je</strong> dogovarjal z<br />

opozicijsko NSi. Nekdanji poslanec Stranke<br />

Mira Cerarja (SMC) in kasnejši sekretar<br />

<strong>je</strong> aktualno vlado ocenil kot slabšo od<br />

preteklih levih vlad.<br />

MINISTER MED<br />

PROTESTNIKI<br />

Minister za notran<strong>je</strong> zadeve Boštjan<br />

Poklukar (53) <strong>je</strong> z generalnim direktor<strong>je</strong>m<br />

Polici<strong>je</strong> Senadom Jušićem (52) obiskal<br />

Brežice. Poklukar <strong>je</strong> priznal, da tihotapstvo<br />

ljudi cveti in da <strong>je</strong> policija doslej pre<strong>je</strong>la že<br />

200 tihotapcev z zahodne balkanske poti.<br />

Na Obrežju <strong>je</strong> Poklukarja in Jušića pričakalo<br />

tudi nekaj protestnikov.<br />

Župan Brežic Ivan Molan (60) <strong>je</strong> poudaril,<br />

da v občini dva registracijska centra že<br />

imajo in da vzpostavitev novega, skupnega<br />

centra pozdravljajo, saj naj bi v prihodn<strong>je</strong><br />

olajšal delo. Nasprotu<strong>je</strong>jo pa vzpostavitvi<br />

novega, začasnega azilnega doma na<br />

Obrežju. Molan pravi, da bi ta lahko vplival<br />

na varnost občanov. Prepričan <strong>je</strong> tudi, da<br />

postavitev začasnih zmogljivosti na platoju<br />

na Obrežju ni primerna za ljudi, ki bi bili<br />

tam nastan<strong>je</strong>ni, saj <strong>je</strong> lokacija zaradi hrupa<br />

in tovornjakov neživl<strong>je</strong>njska, nehumana in<br />

Facebook @obcinabreziceOB<br />

Nekdanji državni sekretar Tilen Božič (41) <strong>je</strong> Roberta <strong>Golob</strong>a<br />

(57) označil za narcisa in ga primerjal z Napoleonom.<br />

nepremišl<strong>je</strong>na. Poklukar pa <strong>je</strong> glede tega<br />

odgovoril, da verjame, da bodo razmere<br />

humane, in dodal, da <strong>je</strong> število prebežnikov<br />

letos v primerjavi z istim obdob<strong>je</strong>m<br />

lani več<strong>je</strong>, zato morajo biti pripravl<strong>je</strong>ni na<br />

mesece, ko se število nezakonitih prehodov<br />

še poveča.<br />

GROŽNJA<br />

STRELSKEGA NAPADA<br />

Na spletu se <strong>je</strong> pojavil komentar, da se<br />

nekaj podobnega, kot se <strong>je</strong> pred kratkim<br />

zgodilo na Finskem, pripravlja tudi na eni<br />

izmed osnovnih šol pri nas. Policija <strong>je</strong> v stiku<br />

s šolami, a hkrati tudi miri, da razloga za<br />

paniko ni. Ob tem pa so vseeno poudarili,<br />

da vsako grožnjo <strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo resno. Policija <strong>je</strong><br />

povedala tudi, da <strong>je</strong> komentar zaznala, in,<br />

kot <strong>je</strong> to v takšnih primerih tudi običajno,<br />

začela slovenske šole preventivno opozarjati,<br />

naj bodo pozorne na dogajan<strong>je</strong>. Nekatere<br />

šole so o tem obvestile tudi starše, po<br />

spletu pa se <strong>je</strong> začela širiti zaskrbl<strong>je</strong>nost.<br />

Župan Brežic Ivan Molan (60) <strong>je</strong> prepričan,<br />

da Obrež<strong>je</strong> ni primerna lokacija za postavitev<br />

začasnega azilnega doma.<br />

TEMPERATURNI REKORDI<br />

Na prvo aprilsko nedeljo so vremenoslovci<br />

v Osilnici pri Kolpi izmerili rekordnih 30<br />

stopinj Celzija. Tako visoko se termometer<br />

ni povzpel še nikoli v tem času. Na<br />

Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru so<br />

naslednjo noč izmerili najnižjo dnevno<br />

temperaturo 16,5 stopin<strong>je</strong> Celzija, kar <strong>je</strong> za<br />

1,5 stopin<strong>je</strong> Celzija tople<strong>je</strong> od dosedan<strong>je</strong><br />

najviš<strong>je</strong> aprilske minimalne izmer<strong>je</strong>ne<br />

vrednosti na tem merilnem mestu. Enaki<br />

toplotni rekordi so padli tudi v Gorn<strong>je</strong>m<br />

Gradu (16,3 stopin<strong>je</strong> Celzija), v Rogaški<br />

Slatini (16,2 stopin<strong>je</strong> Celzija), v Malkovcu<br />

(15,7 stopin<strong>je</strong> Celzija), Logarski dolini<br />

(15,5 stopin<strong>je</strong> Celzija) in na Vrhniki (14,9<br />

stopin<strong>je</strong> Celzija).<br />

DIMNI OBROČI NAD ETNO<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Ogn<strong>je</strong>nik Etna, ki leži na vzhodni obali Sicili<strong>je</strong>,<br />

<strong>je</strong> poskrbel za čudovito igro narave,<br />

ki so jo turisti z navdušen<strong>je</strong>m opazovali.<br />

Potem ko se <strong>je</strong> na vrhu ogn<strong>je</strong>nika odprl<br />

nov krater, <strong>je</strong> ogn<strong>je</strong>nik v zrak puhal skoraj<br />

popolne kroge oziroma dimne obroče.<br />

Obroči so sestavl<strong>je</strong>ni iz plinov, ki jih<br />

poganja okrogla odprtina v ogn<strong>je</strong>niku.<br />

Tovrstne vulkanske dimne obroče so<br />

sicer dokumentirali po vsem svetu – tako<br />

številčni, kot so bili na Etni, pa so iz<strong>je</strong>mno<br />

redek pojav.<br />

Etna <strong>je</strong> sicer najvišji in najdejavnejši<br />

ogn<strong>je</strong>nik v Evropi. N<strong>je</strong>gova višina se zaradi<br />

izbruhov spreminja, ob zadn<strong>je</strong>m mer<strong>je</strong>nju<br />

<strong>je</strong> v višino meril 3357 metrov.<br />

AMERIŠKI SONČNI MRK<br />

Na začetku tedna <strong>je</strong> prek Mehike, ZDA<br />

in Kanade na desetine milijonov ljudi

PREGLED TEDNA<br />

7<br />

Pri kmetijskih subvencijah za<br />

letošn<strong>je</strong> leto naj bi imeli kmet<strong>je</strong><br />

po besedah vlade boljši dostop<br />

do sredstev in manj omejitev.<br />

občudovalo popolni sončni mrk. Gre<br />

za svo<strong>je</strong>vrsten astronomski pojav, do<br />

katerega pride, ko Luna preide med Sonce<br />

in Zemljo ter popolnoma zakri<strong>je</strong> Sonce.<br />

Nebo potemni, kot bi bila zora ali mrak. Po<br />

ocenah Nase <strong>je</strong> imelo v ZDA sončni mrk<br />

možnost v polnosti doživeti okrog 32 milijonov<br />

ljudi. Toliko jih <strong>nam</strong>reč živi znotraj<br />

tako imenovanega pasu popolnosti, k<strong>je</strong>r<br />

<strong>je</strong> Luna za približno štiri minute popolnoma<br />

zakrila Sonce. Na tem območju so se<br />

dogajali številni spreml<strong>je</strong>valni dogodki. V<br />

mestu Russellville <strong>je</strong> denimo usodni da tik<br />

pred mrkom skupaj dahnilo okoli 400 parov.<br />

Naslednjič bo ta pojav v ZDA mogoče<br />

opazovati šele leta 2044.<br />

HAMAS ZAVRNIL PREMIRJE<br />

Palestinsko giban<strong>je</strong> Hamas <strong>je</strong> zavrnilo<br />

zadnji izraelski predlog za premir<strong>je</strong> v Gazi,<br />

medtem ko <strong>je</strong> izraelski premier Benjamin<br />

Netanjahu (74) sporočil, da so določili<br />

datum za ofenzivo na Rafo, ki <strong>je</strong> še zadn<strong>je</strong><br />

zatočišče za razsel<strong>je</strong>ne Palestince v enklavi.<br />

V Kairu v Egiptu sicer že dalj časa potekajo<br />

pogovori o prekinitvi ognja v Gazi, ki pa ne<br />

prinesejo napredka.<br />

ZDA so medtem sporočile, da niso seznan<strong>je</strong>ne<br />

z datumom izraelskega napada na<br />

Rafo. Kot <strong>je</strong> povedal tiskovni predstavnik<br />

ameriškega zunan<strong>je</strong>ga ministrstva<br />

Matthew Miller (50), si v Washingtonu v<br />

nobenem primeru ne želijo videti popolne<br />

ofenzive na mesto na jugu Gaze, kamor se<br />

<strong>je</strong> zateklo že približno 1,5 milijona Palestincev.<br />

Po n<strong>je</strong>govih besedah bi taka ofenziva<br />

na koncu škodila tudi varnosti Izraela.<br />

KMETIJSKE SUBVENCIJE<br />

Delovno sodišče <strong>je</strong><br />

odločilo, da <strong>je</strong> bil Andrej<br />

Grah Whatmough (39)<br />

nezakonito razrešen s<br />

položaja vršilca dolžnosti<br />

generalnega direktorja<br />

RTV SLO.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

<strong>Za</strong>čela se <strong>je</strong> kampanja za vnos zbirnih<br />

vlog za kmetijske subvenci<strong>je</strong> za letošn<strong>je</strong><br />

leto. Vlagatelji imajo čas do 10. julija. Kot<br />

obljublja podpredsednik vlade, zadolžen<br />

za komuniciran<strong>je</strong>, Matej Arčon (51), bo z<br />

zadnjimi spremembami manj omejitev za<br />

kmete, predvsem na področju pravil o pogo<strong>je</strong>nosti,<br />

kmet<strong>je</strong> pa naj bi imeli tudi boljši<br />

dostop do finančnih sredstev ter manj<br />

omejitev kmetovanja na področjih Nature<br />

2000. Ker kmet<strong>je</strong> z novimi pravili niso seznan<strong>je</strong>ni,<br />

tudi podrobna navodila bodo objavili<br />

šele prihodnji teden, obstaja bojazen,<br />

da bo pri vlogah prišlo do zamika. Vlada<br />

kmetom svetu<strong>je</strong>, da se za pomoč obrnejo<br />

na javno službo kmetijskega svetovanja.<br />

GRAH WHATMOUGH<br />

ZMAGAL<br />

Andrej Grah Whatmough (39) <strong>je</strong> na delovnem<br />

sodišču zmagal proti svo<strong>je</strong>mu nekdan<strong>je</strong>mu<br />

zaposlovalcu, RTV Slovenija. Sklep<br />

o n<strong>je</strong>govi razrešitvi oziroma prenehanju<br />

delovnega razmerja <strong>je</strong> bil nezakonit. <strong>Za</strong><br />

Domovino <strong>je</strong> Whatmough to komentiral z<br />

besedami: »<strong>Za</strong>dovol<strong>je</strong>n sem, da <strong>je</strong> delovno<br />

sodišče z danes pre<strong>je</strong>to delno sodbo<br />

ugotovilo, da sta bila tako moja razrešitev<br />

z delovnega mesta generalnega direktorja<br />

RTV Slovenija kot tudi prenehan<strong>je</strong> pogodbe<br />

o zaposlitvi nezakonita.«<br />

Svet RTV Slovenija <strong>je</strong> na izredni seji 3.<br />

avgusta lani s 15 glasovi za in nobenim<br />

proti razrešil vršilca dolžnosti generalnega<br />

direktorja RTV Slovenija Andreja Graha<br />

Whatmougha in na n<strong>je</strong>govo mesto imenoval<br />

Zvezdana Martiča (61). Glede na to, da <strong>je</strong><br />

postopek vodil Svet RTV, Grah pričaku<strong>je</strong>, da<br />

bo vsaj predsednik sveta Goran Forbici (44)<br />

prevzel odgovornost in odstopil.

8Salvatore Allegra/PROFIMEDIA<br />

FOTO TEDNA<br />

ETNA PUHA<br />

DIMNE OBROČE<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Horvath @bold9_boldy29<br />

Janez Janša: »<strong>Za</strong>deli sta nas dve katastrofi. Vlada<br />

Roberta <strong>Golob</strong>a in poplave.«<br />

Tanja Fajon: »Kaj pa jaz?«<br />

Igor Omerza @IgorOmerza<br />

Prihaja knjiga vseh udbovskih knjig: Milan Kučan in<br />

Udba. V n<strong>je</strong>j nastopa več kot 1000 posameznikov.<br />

Tim Rauter @RauterTim<br />

To <strong>je</strong> bil prvi in zadnji festival stranke Svoboda.<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Migranti sodijo v center Ljubljane, k tistim,<br />

ki so navijali zan<strong>je</strong>. Naj z njimi na dvorišču<br />

živijo podporniki Jankovića v Trnovem,<br />

na Prulah, v Rožni dolini, za Bežigradom<br />

in povsod, od koder so žalili in poniževali<br />

podežel<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> želelo zapreti me<strong>je</strong>, in ga<br />

zmerjali s fašisti. Naj povečerjajo tisto, kar<br />

so skuhali. Oni so glasovali za Levico, zdaj<br />

pa naj prevzamejo odgovornost.<br />

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />

Cilj meseca slovenske zastave <strong>je</strong> spodbuditi narodno<br />

zavest tako, da imamo lahko slovensko zastavo<br />

izobešeno vse leto.<br />

Vid Mlakar @VidMlakar<br />

<strong>Za</strong>kaj <strong>je</strong> z ekstremno levimi vladami vedno treba<br />

imeti potrpl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> in živce ter mirno čakati na<br />

rezultate, ki so obupni, medtem ko <strong>je</strong> pri sredinskih<br />

in desnih podpornikih treba takoj začeti<br />

kolesariti, kuriti in obešati lutke, brati ustavo in<br />

metati granitne kocke v parlament?<br />

Branko Cestnik @BCestnik<br />

Že naslov <strong>je</strong> dober. To <strong>je</strong> nedeljski intervju, domnevam,<br />

nisem ga gledal, da <strong>je</strong> bil predvajan kot tolažilna<br />

nagrada za naše ateiste, ki so se, kot vsako<br />

leto, mukoma prebijali skozi veliko noč in se zvečer<br />

počutili ne<strong>koliko</strong> krive, ker so zjutraj <strong>je</strong>dli šunko.<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Ja, če bi lahko Rusi brez vojne obnovili svoj imperij,<br />

vojne ne bi bilo. Razlika med Natom in Rusijo <strong>je</strong> v<br />

tem, da Rusija koga na svojo stran dobi samo s silo,<br />

za vstop v Nato pa države prosijo na kolenih.<br />

Vipavska.eu @VipavskaEU<br />

Pokojni in ob smrti tako opevani novinar Janez<br />

Čuček <strong>je</strong> Slovence, ki so slovenščino, slovensko<br />

šolo in slovensko gledališče v Argentini ohranili<br />

do četrte generaci<strong>je</strong>, več kot 70 let, imenoval<br />

»sramoto, ki umira počasi«.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Jan Novak @jannova91487189<br />

Ta revolveraš Stevanović vas bo vodil v lepšo prihodnost.<br />

Lepo vas prosim, Slovenci, levi in desni.<br />

Menda ne boste nasedli takim provokator<strong>je</strong>m, kot<br />

<strong>je</strong> Stevanović, saj ima v Sloveniji za šerifa Jankovića.<br />

A ni to dovolj?<br />

Ehnaton alias Uroš @Uros10241350<br />

<strong>Golob</strong>ova vlada: Takšna konzerva fižola <strong>je</strong> pred<br />

dobrim letom v Tušu stala 0,45 €, danes stane<br />

1,15 €, in to pri 8-% inflaciji. Matematični čudež, a<br />

ne, čudežni deček?<br />

Edvard Kadič @EdvardKadic<br />

Maksneja @maksneja<br />

V aferi Patria so imeli samo črko »J« in bila <strong>je</strong> cela štala.<br />

V aferi GEN-I so vse črke Roberta <strong>Golob</strong>a, a nihče nič<br />

ne naredi. Mediji in tožilstvo spijo. <strong>Za</strong>kaj?<br />

Odstran<strong>je</strong>van<strong>je</strong> ogra<strong>je</strong> na meji da<strong>je</strong> rezultate.<br />

Slovenska vojska @Slovenskavojska<br />

Spoštljiv dotik zastave ob slovesni prisegi, da<br />

bomo branili domovino. Ponosen dan slovenske<br />

zastave želimo vsem.<br />

Božidar Novak @NovakBozidar<br />

Končno <strong>je</strong> Maribor kot Pariz. Dama obilnejše<br />

postave in temne polti z religiozno ruto na glavi v<br />

avtu z napisom Wolt prevaža hrano po predmestju<br />

Maribora.<br />

Peter Hrastelj @hrastelj<br />

Kar <strong>je</strong> bila v 80. letih zafrkancija in fantovsko pobalinstvo,<br />

za kar te <strong>je</strong> kdo od odraslih potegnil<br />

za uho, <strong>je</strong> zdaj medvrstniško nasil<strong>je</strong> in diagnoza<br />

hiperaktivnosti. S tem se ukvarja cel kup strokovnjakov<br />

in vsi mediji. Sam sem bil torej pionir medvrstniškega<br />

nasilja.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

LAČNA DRŽAVA<br />

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

12 TEMA TEDNA<br />

Joc Pečečnik: Premier <strong>Golob</strong><br />

<strong>je</strong> prejšnjo ureditev odpravil<br />

iz sovraštva do Janševe<br />

vlade, ne pa iz ekonomskih<br />

razlogov.<br />

Flickr @vladaRS<br />

NENAD GLÜCKS<br />

<strong>Golob</strong>ove (57) spremembe dohodninske<br />

zakonoda<strong>je</strong> Slovencu s povprečno plačo<br />

vzamejo skoraj 700 evrov na leto.<br />

Kako <strong>nam</strong> Robert <strong>Golob</strong><br />

lomasti po DENARNICAH<br />

Vlada Roberta <strong>Golob</strong>a <strong>je</strong> s svojimi ukrepi prizadela tako denarnice davko<strong>plače</strong>valcev kot<br />

bilance pod<strong>je</strong>tij. Najbolj neposreden napad na <strong>plače</strong> zaposlenih <strong>je</strong> bila novela <strong>Za</strong>kona o<br />

dohodnini, ki jo <strong>je</strong> vladajoča koalicija spre<strong>je</strong>la konec leta 2022. Z njo <strong>je</strong> odpravila ureditev<br />

dohodnine, spre<strong>je</strong>to marca istega leta v času Janševe vlade. <strong>Za</strong>radi tega ukrepa svobodnjakov<br />

bo Slovenec s povprečno plačo letos na letni ravni zaslužil kar 685 evrov neto manj.<br />

Po Janševem (65) dohodninskem<br />

zakonu se <strong>je</strong> splošna olajšava v<br />

letu 2022 dvignila s 3.500 evrov<br />

na 4.500 evrov. Nato <strong>je</strong> bil predviden<br />

postopni dvig olajšave vsako leto<br />

za tisoč evrov – leta 2023 bi znašala<br />

5.500 evrov, letos 6.500 evrov in nasledn<strong>je</strong><br />

leto, ko bi se zviševan<strong>je</strong> olajšave<br />

ustavilo, bi prišli na 7.500 evrov. Seveda<br />

višja splošna olajšava pomeni niž<strong>je</strong><br />

obdavčen<strong>je</strong> plač, kar prinese viš<strong>je</strong> neto<br />

<strong>plače</strong>. Ne zgolj to, po ureditvi spre<strong>je</strong>ti<br />

pod prejšnjo vlado, bi se višina olajšav<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

uskla<strong>je</strong>vala z inflacijo, prav tako dohodninski<br />

davčni razredi. Tudi zato bi<br />

<strong>nam</strong> v denarnicah ostalo več.<br />

UDAR NA PLAČE<br />

Toda <strong>Golob</strong>ova (57) dohodninska novela<br />

<strong>je</strong> že nekaj mesecev po n<strong>je</strong>govem<br />

prevzemu oblasti vse to odpravila. Namesto<br />

tega smo pod zastavo Svobode<br />

dobili fiksno splošno olajšavo pet tisoč<br />

evrov, ki se ne usklaju<strong>je</strong> z inflacijo.<br />

<strong>Golob</strong>ovi so ob spre<strong>je</strong>manju novele<br />

<strong>Za</strong>kona o dohodnini razglašali, da so<br />

uskla<strong>je</strong>van<strong>je</strong> z inflacijo res odpravili, a<br />

so v novelo vgradili, da stopi leta 2024<br />

v veljavo uskla<strong>je</strong>van<strong>je</strong> v višini polovične<br />

rasti plač. Tu pa spet nastopi »majcena«<br />

težava, saj so naknadno v <strong>Za</strong>kon o izvrševanju<br />

proračunov RS za 2024 in 2025<br />

zapisali, da se uskladitev za leto 2024<br />

ne opravi. Odpravili so torej še to minimalno<br />

ugodnost za državljane, ki so jo<br />

sami uvedli.<br />

Opisano davčno lomasten<strong>je</strong> ima žal<br />

zelo opri<strong>je</strong>mljive učinke. Kot so za Domovino<br />

izračunali pri pod<strong>je</strong>tju Elimeta

Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

13<br />

d. o. o., bodo imeli letos tisti z minimalno<br />

plačo (ta <strong>je</strong> trenutno 1.253 evrov bruto<br />

na mesec) na letni ravni 360 evrov<br />

neto manj, kot bi imeli, če bi ostala dohodninska<br />

zakonodaja, spre<strong>je</strong>ta v času<br />

Janševe vlade. Pri povprečni plači (trenutno<br />

znaša 2.317 evrov bruto na mesec)<br />

bi bila razlika še precej večja: <strong>Golob</strong><br />

bo na letni ravni tistim s povprečno<br />

plačo »odtrgal« kar 685 evrov. <strong>Za</strong> tiste,<br />

ki pre<strong>je</strong>majo dvakratnik povprečne <strong>plače</strong><br />

(torej mesečno 4.635 evrov bruto), pa<br />

<strong>je</strong> učinek odločitve sedan<strong>je</strong> vladajoče<br />

koalici<strong>je</strong> še občutnejši – v denarnici jim<br />

bo na letni ravni ostalo kar 1.053 evrov<br />

manj. Ob izračunih smo upoštevali<br />

lanskoletno povprečno letno inflacijo<br />

(7,4 %) ter napoved Umarja o letošnji<br />

povprečni inflaciji (3,9 %). Natančne<br />

podatke objavljamo v tabeli.<br />

REVANŠIZEM<br />

Po besedah Joca Pečečnika (55), predsednika<br />

Kluba slovenskih pod<strong>je</strong>tnikov, <strong>je</strong><br />

v Sloveniji problem prenizkih neto plač<br />

(prevelikih obremenitev s prispevki in<br />

obdavčen<strong>je</strong>m) star že vsaj 20 let. Meni,<br />

da <strong>je</strong> sedanja vlada stan<strong>je</strong> še poslabšala.<br />

Če primerjamo spremembe <strong>Za</strong>kona o<br />

dohodnini, spre<strong>je</strong>te v času vlade Janeza<br />

Janše, in novelo, ki jo <strong>je</strong> spre<strong>je</strong>la sedanja<br />

vladna koalicija, s katero so odpravili<br />

prejšnjo ureditev, <strong>je</strong> jasno, da smo šli s<br />

konja na osla. Ljud<strong>je</strong> so zaradi te spremembe<br />

prikrajšani pri plačah.<br />

Pečečnik <strong>je</strong> prepričan, da <strong>je</strong> premier<br />

<strong>Golob</strong> prejšnjo ureditev odpravil<br />

iz sovraštva do Janševe vlade, ne pa iz<br />

ekonomskih razlogov. Kot pravi, <strong>je</strong> sovraštvo<br />

očitno lahko uporabl<strong>je</strong>no tudi na<br />

način, da se ljudi oškodu<strong>je</strong>, kar <strong>je</strong> zanj<br />

nespre<strong>je</strong>mljivo. Šlo <strong>je</strong> za čisti revanšizem,<br />

odločitev za uničen<strong>je</strong> vsega, kar so<br />

prejšnji postavili.<br />

<strong>Golob</strong>ova vlada <strong>je</strong> sicer polna obljub<br />

in dialoga, vendar se na koncu ne zgodi<br />

nič, opozarja pod<strong>je</strong>tnik. To <strong>je</strong> za Slovenijo<br />

uničujoče. Na dolgi rok trenutnih<br />

oblastnikov ne bo več na prizorišču,<br />

ostale pa bodo posledice. <strong>Za</strong>radi njihove<br />

neoperativnosti stojimo na mestu.<br />

Že s tem zelo zaostajamo za sosednjimi<br />

državami, ki se trudijo ohranjati konkurenčno<br />

okol<strong>je</strong> za svoja gospodarstva.<br />

Hrvate pogosto ocenju<strong>je</strong>mo s posmehom,<br />

vendar so oni obremenitve plač<br />

<strong>zmanjšal</strong>i, čeprav so imeli že prej bistveno<br />

ugodnejši plačni sistem od nas<br />

in tudi nižjo ceno energi<strong>je</strong> ves čas energetske<br />

dragin<strong>je</strong>.<br />

Vsi vidimo pasivnost in zgolj čvekan<strong>je</strong><br />

zdajšn<strong>je</strong> vlade ne glede na to, da<br />

so jim v Klubu slovenskih pod<strong>je</strong>tnikov<br />

(SBC – Slovenian Business Club)<br />

dali konkretne predloge, med katere<br />

so vključili tudi, da bi se lahko lastniki<br />

pod<strong>je</strong>tij odločili 30 odstotkov dobička<br />

razporediti med zaposlene. Ta dobiček<br />

bi se obdavčil enako kot dividende pri<br />

delničarjih. Tak zakon bi bil ugoden<br />

tako za vlado, saj bi se nateklo več prihodkov<br />

v državni proračun, kot tudi za<br />

zaposlene, vendar za spre<strong>je</strong>t<strong>je</strong> takšnega<br />

predloga niso storili nič. To so butale,<br />

poudari sogovornik. V SBC so pripravl<strong>je</strong>ni<br />

pomagati vladi s predlogi, izkušenj<br />

imajo obilo, vendar ni odziva.<br />

VSI »PRIJATELJI«<br />

Pečečnik ugotavlja, da Slovenci neto<br />

bistveno premalo zaslužijo. Povprečni<br />

slovenski družini po n<strong>je</strong>govi oceni na<br />

mesec zmanjka od tisoč do dva tisoč<br />

evrov. <strong>Za</strong> zdaj <strong>je</strong> nezadovoljstvo pri<br />

ljudeh še majhno, prepričan pa <strong>je</strong>, da<br />

bo vse bolj naraščalo. Prihajajo krizne<br />

razmere, mnogi pod<strong>je</strong>tniki že čutijo<br />

upade naročil in prihodkov. Obremenitev<br />

plač <strong>je</strong> treba nujno znižati, pod<strong>je</strong>tja,<br />

ki da<strong>je</strong>jo zaposlenim visoke <strong>plače</strong>,<br />

pa <strong>je</strong> treba »nagraditi« z nižjim davkom<br />

na dobiček.<br />

Vlada ustanavlja strateške svete,<br />

delovne skupine, posvetovalne skupine<br />

(v Strateškem svetu za davke kot posvetovalnem<br />

telesu Ministra za finance<br />

SBC predstavlja odvetnik Andrej Toš, v<br />

delovni skupini za davke pa <strong>je</strong> pod<strong>je</strong>tnik<br />

Igor Akrapovič). Tu gre zgolj za veliko<br />

besedičenja, predstavo za javnost, ocenju<strong>je</strong><br />

Pečečnik. Vse, kar SBC predlaga, <strong>je</strong><br />

zaman. Noben predpis se ne spremeni.<br />

Vladna ekipa <strong>je</strong> nesposobna, nepripravl<strong>je</strong>na,<br />

nima ide<strong>je</strong> glede reform, nima niti<br />

operativcev, ki bi reforme izpeljali. Ne<br />

sbc.si<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Predsednik Kluba slovenskih pod<strong>je</strong>tnikov<br />

Joc Pečečnik (55) meni, da<br />

so trenutno vladajoči sposobni zgolj<br />

besedičenja, predstave za javnost,<br />

ne pa dejanskih sprememb.<br />

Postopno zviševan<strong>je</strong> splošne olajšave,<br />

spre<strong>je</strong>to ob izteku Janševe (65)<br />

vlade, bi pomenilo višan<strong>je</strong> neto plač.<br />

Svobodnjaki so kmalu po prevzemu<br />

oblasti to ukinili.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

Bruto mesečna plača<br />

Letna neto plača v 2024<br />

Letno neto znižan<strong>je</strong><br />

<strong>Golob</strong>ova ureditev Janševa ureditev zaradi <strong>Golob</strong>ove ureditve<br />

Minimalna bruto plača (1.253,90 EUR) 10.293,24 € 10.653,72 € 360,48 €<br />

Povprečna plača (2.317,82 EUR) 17.900,04 € 18.585,72 € 685,68 €<br />

Dvakratnik povprečne <strong>plače</strong> (4.635,64 EUR) 33.080,40 € 34.134,36 € 1.053,96 €<br />

Vir: Elimeta, poslovne storitve, d.o o.<br />

»GRDI KAPITALISTI«<br />

Premier <strong>Golob</strong> in n<strong>je</strong>gov finančni minister<br />

Klemen Boštjančič (51) nista<br />

samo neposredno udarila po zaslužkih,<br />

ampak vladavino Svobodnjakov<br />

negativno občutijo tudi pod<strong>je</strong>tja.<br />

Tako so vladajoči med drugim dvignili<br />

davčno stopnjo na dobiček pod<strong>je</strong>tij<br />

z 19 na 22 odstotkov. To ni presenetljivo.<br />

Le kako recimo Luki Mescu<br />

razložiti, da gre pri veliki večini pod<strong>je</strong>tnikov<br />

denar iz dobička v pod<strong>je</strong>tjih<br />

za razvoj, raziskave, investici<strong>je</strong> v<br />

opremo, ne pa za luksuzne jahte?<br />

Škodljivo za slovensko konkurenčnost<br />

<strong>je</strong> bilo tudi, da so podaljšali<br />

krit<strong>je</strong> nadomestila <strong>plače</strong> v breme<br />

delodajalca v primeru bolniške odsotnosti<br />

zaposlenega iz prejšnjih 20<br />

dni na 30 dni (po tem gre za strošek<br />

ZZZS). V sosednjih državah <strong>nam</strong>reč<br />

že od prvega dne, odkar <strong>je</strong> delavec na<br />

bolniški, plačilo kri<strong>je</strong> zavarovalnica.<br />

Zvišali so se še stroški dela za pod<strong>je</strong>tja,<br />

ki čezmejno opravljajo storitve.<br />

Delodajalci bodo dodatno obremen<strong>je</strong>ni<br />

še s stroškom za dolgotrajno<br />

oskrbo, saj jo bodo delno financirali<br />

v deležu enega odstotka od bruto<br />

plač zaposlenih.<br />

Kot pravi predsednik Obrtno-pod<strong>je</strong>tniške<br />

zbornice Blaž Cvar, <strong>je</strong> še vedno v veljavi<br />

novembra lani uveljavl<strong>je</strong>na nesmiselna zakonodaja<br />

glede evidentiranja delovnega časa.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

vidi nobenih možnosti, da bi naredili<br />

kaj pametnega, saj še stavbe za sodišče<br />

ne znajo kupiti.<br />

Kakšna <strong>je</strong> naklon<strong>je</strong>nost sedan<strong>je</strong> vlade<br />

gospodarstvu v primerjavi s prejšnjo?<br />

Pravi, da Janševa vlada za gospodarstvo<br />

ni bila čudežna, včasih so se pod<strong>je</strong>tniki<br />

glede njihovih predlogov s predstavniki<br />

vlade tudi skregali, vendar so bile na<br />

koncu vendarle spre<strong>je</strong>te vsaj neke dobre<br />

rešitve. Ljud<strong>je</strong> iz <strong>Golob</strong>ove vlade pa se<br />

delajo, kot da smo vsi prijatelji, toda ne<br />

zgodi se nič. To se mu zdi res velik problem.<br />

Kot da živimo v oblaku, v katerem<br />

so ljud<strong>je</strong> postali povsem pasivni in lahko<br />

sedaj vladajoči počnejo, kar jih <strong>je</strong> volja.<br />

DRŽATI SAPO<br />

Na poslabšan<strong>je</strong> poslovnega okolja opozarja<br />

tudi predsednik Obrtno-pod<strong>je</strong>tniške<br />

zbornice Sloveni<strong>je</strong> (OZS) Blaž Cvar.<br />

Nespre<strong>je</strong>mljivo <strong>je</strong> recimo, da <strong>je</strong> še vedno<br />

v veljavi <strong>je</strong>seni uveljavl<strong>je</strong>na nesmiselna<br />

zakonodaja glede evidentiranja<br />

delovnega časa. Minister za delo Luka<br />

Mesec (36) <strong>je</strong> na nek način že pritrdil<br />

vsemu, na kar v zvezi z neživl<strong>je</strong>njskostjo<br />

te ureditve opozarjajo pod<strong>je</strong>tniki,<br />

prav tako zaposleni, vendar za zdaj do<br />

sprememb še ni prišlo. Spremembe, kot<br />

so jih uvedli, nikakor ne morejo biti osnova<br />

za izračun opravl<strong>je</strong>nega dela, gre<br />

ozs.si<br />

dejansko zgolj za neko<br />

administrativno obračunavan<strong>je</strong>,<br />

pri čemer<br />

tako država (delovna<br />

inšpekcija) kot tudi<br />

delodajalci in zaposleni<br />

vedo, da se tak<br />

način obračunavanja<br />

ur izvaja zgolj zaradi formalnosti, ne<br />

zaradi dejanske evidence.<br />

Cvar pravi, naj se država spravi<br />

na tiste pod<strong>je</strong>tnike, ki z izigravan<strong>je</strong>m<br />

obračunavanja delovnih ur oškodu<strong>je</strong>jo<br />

zaposlene, pri čemer <strong>je</strong> takšnih res<br />

majhno število, ne pa da so uvedli za veliko<br />

število pod<strong>je</strong>tij povsem neizvedljivo<br />

uredite: »Silijo nas v poneverjan<strong>je</strong>. Tega<br />

se tudi inšpektorji zavedajo, zato niso<br />

striktni pri izvajanju zakonoda<strong>je</strong>.« Zdaj<br />

vsi držijo sapo in čakajo, kdaj bo odločitev<br />

za odpravo te zakonoda<strong>je</strong> spre<strong>je</strong>ta.<br />

VSOTA OBLJUB V MINUS<br />

Glede višjih obremenitev za pod<strong>je</strong>tja<br />

v času sedan<strong>je</strong> vlade Cvar navaja med<br />

drugim viš<strong>je</strong> stroške dela, ki jih imajo<br />

pod<strong>je</strong>tja, ki čezmejno opravljajo storitve,<br />

pri čemer vlada viš<strong>je</strong> prispevke na<br />

<strong>plače</strong> ni kompenzirala vsaj z davčno<br />

razbremenitvijo, kot <strong>je</strong> bilo sprva predvideno.<br />

<strong>Za</strong>radi višjih stroškov dela se <strong>je</strong><br />

<strong>zmanjšal</strong>a konkurenčnost teh pod<strong>je</strong>tij<br />

(večina jih opravlja storitve v Avstriji in<br />

Nemčiji), od katerih jih <strong>je</strong> del sedež že<br />

preselil na Hrvaško, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> zakonodaja<br />

bolj ugodna.<br />

Opozoril <strong>je</strong> tudi na julijsko predvideno<br />

novo obračunavan<strong>je</strong> tarif za<br />

omrežnino pri električni energiji, ki<br />

bo najbolj prizadelo pod<strong>je</strong>tja, saj bo<br />

v »običajnem« delovnem času pod<strong>je</strong>tij,<br />

obrtnikov, storitvenih dejavnosti<br />

… omrežnina najvišja. Kot pravi, se<br />

Obrtno-pod<strong>je</strong>tniška zbornica ne more<br />

vrniti v dialog na Ekonomsko socialnem<br />

svetu (ESS), dokler se vlada ne drži<br />

dogovorov. Med drugim <strong>je</strong> tudi kršila<br />

poslovnik ESS – sredi noči so dobivali<br />

gradivo za se<strong>je</strong>, ki so bile sklicane za<br />

nasledn<strong>je</strong> jutro. Tako ne gre, pravi. Mimogrede,<br />

za delovan<strong>je</strong> ESS <strong>je</strong> odgovorno<br />

Ministrstvo za delo, torej minister<br />

Luka Mesec.<br />

Koalicija <strong>je</strong> brez upoštevanja delodajalcev<br />

spre<strong>je</strong>la tudi zakon o dolgotrajni<br />

oskrbi. Če se navežemo na to zadnjo<br />

navedbo Cvara: storitve dolgotrajne<br />

oskrbe bo večina od nas potrebovala,<br />

a žal smo deležni že zdaj preveč dolgotrajne<br />

»oskrbe« Svobodnjakov, katerih<br />

vsota obljub ni nič, pač pa gre, kot smo<br />

pokazali, celo v minus.

MARTIN<br />

NAHTIGAL<br />

TEMA TEDNA<br />

FISKALNI SVET: rast<br />

porabe skoraj podvo<strong>je</strong>na,<br />

investici<strong>je</strong> pa nerealizirane<br />

Državni proračun <strong>je</strong> imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj<br />

(–379 milijonov evrov), ki <strong>je</strong> brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov<br />

znašal –278 milijonov evrov. V obeh primerjavah <strong>je</strong> bil večji kot v istem obdobju lani.<br />

Fiskalni svet že dl<strong>je</strong> opozarja tudi na preveč optimistične pro<strong>je</strong>kci<strong>je</strong> investicijske aktivnosti.<br />

15<br />

Po izločitvi neposrednega učinka<br />

interventnih ukrepov <strong>je</strong> bila<br />

raven prihodkov medletno na<br />

podobni ravni, rast porabe pa<br />

se <strong>je</strong> več kot podvojila. Sledn<strong>je</strong> <strong>je</strong> bilo v<br />

največji meri posledica visoke rasti stroškov<br />

dela zaradi predčasnega izplačila<br />

regresa ter povečanja transfer<strong>je</strong>v v ZPIZ<br />

ob visoki redni uskladitvi pokojnin.<br />

Primanjkljaj sektorja država <strong>je</strong> lani<br />

znašal –2,5 odstotka BDP, kar <strong>je</strong> 1,9 odstotka<br />

BDP manj od oktobrskih pro<strong>je</strong>kcij<br />

vlade. Manjši primanjkljaj od predvidenega<br />

<strong>je</strong> bil v največji meri posledica<br />

niž<strong>je</strong> realizaci<strong>je</strong> investicij od načrtovane.<br />

Fiskalni svet sicer že dl<strong>je</strong> opozarja<br />

na preveč optimistične pro<strong>je</strong>kci<strong>je</strong> investicijske<br />

aktivnosti.<br />

Lansko znižan<strong>je</strong> bruto dolga sektorja<br />

država za 3,3 odstotne točke BDP na<br />

69,2 odstotka BDP <strong>je</strong> bilo skoraj v celoti<br />

posledica visoke inflaci<strong>je</strong>. <strong>Za</strong>radi ohranjanja<br />

visoke likvidnostne rezerve <strong>je</strong><br />

neto javni dolg sicer precej nižji in <strong>je</strong> po<br />

zadnjih razpoložljivih podatkih konec<br />

tret<strong>je</strong>ga četrtletja lani znašal 45,9 odstotka<br />

BDP.<br />

VIŠJI PRIMANJKLJAJ<br />

Državni proračun <strong>je</strong> imel po predhodnih<br />

podatkih v prvih treh mesecih<br />

leta primanjkljaj (–379 milijonov<br />

evrov), brez upoštevanja neposrednega<br />

učinka interventnih ukrepov pa <strong>je</strong> znašal<br />

–278 milijonov evrov. V obeh primerjavah<br />

<strong>je</strong> bil primanjkljaj večji kot v<br />

istem obdobju lani.<br />

Skupni prihodki so bili v prvih treh<br />

mesecih leta medletno višji za 4 odstotke.<br />

Rast <strong>je</strong> bila v prevladujoči meri<br />

posledica višjih prihodkov od dohodnine,<br />

medtem ko so bili prihodki iz<br />

evropskih sredstev medletno občutno<br />

nižji. Skupni odhodki so bili v prvih<br />

treh mesecih medletno višji za 5,3 odstotka,<br />

medletna rast t. i. »očiščenih«<br />

odhodkov (brez upoštevanja interventnih<br />

ukrepov) pa <strong>je</strong> znašala 8,4 odstotka<br />

in se <strong>je</strong> več kot podvojila v primerjavi<br />

z enakim obdob<strong>je</strong>m lani. Najhitre<strong>je</strong> so<br />

rasli stroški dela zaradi predčasnega<br />

izplačila regresa, transferji v ZPIZ3 zaradi<br />

visoke redne uskladitve pokojnin<br />

in investicijska poraba. Medletno so<br />

vidne<strong>je</strong> upadli odhodki za subvenci<strong>je</strong><br />

in plačila v proračun EU.<br />

200<br />

0<br />

– 200<br />

– 400<br />

– 600<br />

– 800<br />

– 1.000<br />

– 1.200<br />

– 1.400<br />

mio EUR<br />

INTERVENTNI UKREPI<br />

V okviru interventnih ukrepov <strong>je</strong> bilo<br />

v prvih treh mesecih letošn<strong>je</strong>ga leta za<br />

kovidno epidemijo in draginjo skupaj<br />

izplačanih 37 milijonov evrov. Odhodki<br />

za kovid in draginjo naj bi se po proračunskih<br />

načrtih letos občutno znižali<br />

in skupaj znašali 130 milijonov evrov<br />

(leta 2023 925 milijonov). <strong>Za</strong> sanacijo<br />

posledic po poplavah <strong>je</strong> bilo letos izplačanih<br />

skupaj 75 milijonov evrov, od<br />

avgusta lani pa 643 milijonov evrov. Po<br />

spre<strong>je</strong>tem državnem proračunu naj bi<br />

I–III 2021 I–III 2022 I–III 2023 I–III 2024<br />

saldo brez interventnih ukrepov<br />

draginja<br />

skupaj<br />

Saldo državnega proračuna<br />

odhodki COVID<br />

poplave<br />

Vir: MF, preračuni FS.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

16 TEMA TEDNA<br />

odhodki za sanacijo po poplavah letos<br />

sicer znašali preko 1,1 milijarde evrov.<br />

Primanjkljaj sektorja država <strong>je</strong> lani<br />

znašal –2,5 odstotka BDP, kar <strong>je</strong> 0,5 odstotne<br />

točke BDP manj kot leta 2022.<br />

Dejanski primanjkljaj <strong>je</strong> bil tako skladno<br />

s pričakovanji Fiskalnega sveta ob<br />

ocen<strong>je</strong>vanju proračunskih dokumentov<br />

<strong>je</strong>seni lani precej nižji od vladnih pro<strong>je</strong>kcij<br />

v Osnutku proračunskega načrta,<br />

in sicer za 1,9 odstotne točke BDP. To <strong>je</strong><br />

bila v največji meri posledica niž<strong>je</strong> realizaci<strong>je</strong><br />

investicij od načrtovane.<br />

Fiskalni svet sicer že dl<strong>je</strong> opozarja<br />

na preveč optimistične pro<strong>je</strong>kci<strong>je</strong> investicijske<br />

aktivnosti. Drugi glavni razlog<br />

za nižji primanjkljaj od predvidenega so<br />

nižji kapitalski transferji, pretežno zaradi<br />

niž<strong>je</strong> realizaci<strong>je</strong> ukrepov, povezanih<br />

s sanacijo po poplavah, kot so bila<br />

predvidevanja v <strong>je</strong>senskih proračunskih<br />

dokumentih. Bruto dolg sektorja<br />

država <strong>je</strong> konec leta 2023 znašal 69,2<br />

odstotka BDP, kar <strong>je</strong> 3,3 odstotne točke<br />

BDP manj kot konec leta 2022. Znižan<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> bilo skoraj v celoti posledica visoke<br />

inflaci<strong>je</strong>. Zlasti zaradi ohranjanja visoke<br />

likvidnostne rezerve <strong>je</strong> neto javni<br />

dolg sicer precej nižji in <strong>je</strong> po zadnjih<br />

razpoložljivih podatkih konec tret<strong>je</strong>ga<br />

četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP.<br />

INFLACIJA<br />

<strong>Za</strong>radi končanih popustov<br />

in prehoda na<br />

spomladansko-poletno<br />

kolekcijo so marca najbolj<br />

zrasle cene oblačil<br />

in obutve. K mesečni<br />

inflaciji so prispevale<br />

0,5 odstotne točke. Oblačila<br />

so se podražila za<br />

8,3 odstotka, obutev pa<br />

za 5,7 odstotka.<br />

Viš<strong>je</strong> cene pogonskih<br />

goriv so inflaciji<br />

dodale 0,2 odstotne točke.<br />

Bencin se <strong>je</strong> marca v<br />

primerjavi s februar<strong>je</strong>m<br />

podražil za 4,7 odstotka,<br />

dizelsko gorivo pa za 3,8<br />

odstotka. Po 0,1 odstotne<br />

točke so prispevale še<br />

viš<strong>je</strong> cene oskrbe z vodo<br />

in raznih storitev v zvezi<br />

s stanovan<strong>je</strong>m ter druge<br />

podražitve v marcu.<br />

Po drugi strani so<br />

inflacijo za 0,5 odstotne<br />

točke ublažile niž<strong>je</strong><br />

cene počitniških paketov.<br />

Ti so bili ob koncu<br />

2,8-%<br />

<strong>je</strong> bila februarja<br />

inflacija v EU.<br />

Struktura rasti odhodkov državnega proračuna<br />

Struktura rasti odhodkov državnega proračuna<br />

1.200<br />

1.200 prispevek k spremembi v mio EUR<br />

1.000 prispevek k spremembi v mio EUR<br />

1.000<br />

800<br />

800<br />

600<br />

600<br />

400<br />

400<br />

200<br />

200<br />

0<br />

0<br />

– 200<br />

– 200<br />

– 400<br />

– 400<br />

– 600<br />

– 600<br />

– 800<br />

– 800<br />

I–III 2021 I–III 2022 I–III 2023 I–III 2024<br />

I–III 2021 I–III 2022 I–III 2023 I–III 2024<br />

»očiščeni« ostali odhodki<br />

»očiščene« investici<strong>je</strong><br />

»očiščeni« ostali odhodki<br />

»očiščene« investici<strong>je</strong><br />

COVID<br />

draginja<br />

COVID<br />

draginja<br />

poplave<br />

skupaj<br />

poplave<br />

skupaj<br />

Vir: MF, preračuni FS.<br />

Vir: MF, preračuni FS.<br />

zimske sezone cenejši za 14,3 odstotka.<br />

Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali<br />

še cenejša trdna goriva in druge storitve<br />

v zvezi z osebnimi vozili.<br />

PODRAŽITEV STORITEV<br />

V medletni primerjavi so se marca cene<br />

storitev v povprečju zvišale za 6,1 odstotka,<br />

cene blaga pa za 2,3 odstotka.<br />

Poltrajno blago <strong>je</strong> bilo draž<strong>je</strong> za 3,6 odstotka,<br />

blago dnevne porabe pa za 2,8<br />

odstotka. Medtem <strong>je</strong> bilo trajno blago<br />

za 0,8 odstotka cenejše.<br />

Po 0,6 odstotne točke so k letni inflaciji<br />

prispevale za 6 odstotkov viš<strong>je</strong><br />

cene v skupini rekreacija in kultura ter<br />

za 4,7 odstotka viš<strong>je</strong> cene v skupini stanovanja,<br />

voda, električna energija, plin<br />

in drugo gorivo. Z 0,5 odstotne točke so<br />

sledile za 6,7 odstotka draž<strong>je</strong> storitve<br />

v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega<br />

blaga in storitev so se zvišale<br />

za 5,1 odstotka in k inflaciji dodale<br />

še 0,4 odstotne točke.<br />

Letna rast cen, mer<strong>je</strong>na s harmoniziranim<br />

indeksom cen živl<strong>je</strong>njskih potrebščin,<br />

ki se uporablja za primerjave<br />

v EU, <strong>je</strong> bila marca 3,4-odstotna, marca<br />

lani pa 10,4-odstotna. Mesečna rast cen<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

TEMA TEDNA<br />

17<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

16<br />

14<br />

12<br />

10<br />

8<br />

6<br />

4<br />

2<br />

0<br />

– 2<br />

– 4<br />

I–III 2021 I–III 2022 I–III 2023 I–III 2024<br />

stroški dela<br />

izdatki za blago in storitve<br />

ostalo*<br />

Dejavniki spremembe tekoče porabe<br />

(brez interventnih ukrepov)<br />

prispevek k spremembi v o. t.<br />

transferi posamez. in gosp.<br />

tekoči transferi v ZPIZ<br />

tekoča poraba<br />

Vir: MF, preračuni FS. Opomba: *subvenci<strong>je</strong>, plačila sredstev v proračun EU,<br />

tekoči transferi v ZZZS, drugi odhodki.<br />

Lansko znižan<strong>je</strong> bruto<br />

dolga sektorja država za<br />

3,3 odstotne točke BDP na<br />

69,2 odstotka BDP <strong>je</strong> bilo<br />

skoraj v celoti posledica<br />

visoke inflaci<strong>je</strong>.<br />

<strong>je</strong> medtem znašala 0,6 odstotka. Cene<br />

storitev so bile na letni ravni v povprečju<br />

viš<strong>je</strong> za 5,9 odstotka, cene blaga pa<br />

za 2,1 odstotka. Poltrajno blago se <strong>je</strong><br />

podražilo za 3,3 odstotka, blago dnevne<br />

porabe pa za 2,7 odstotka. Medtem <strong>je</strong><br />

bilo trajno blago cenejše za 1,6 odstotka.<br />

Podatki o inflaciji za države EU so<br />

na voljo za februar. Ta mesec <strong>je</strong> bila<br />

letna stopnja inflaci<strong>je</strong>, mer<strong>je</strong>na s harmoniziranim<br />

indeksom, v evrskih državah<br />

2,6-odstotna, v EU pa 2,8-odstotna.<br />

Najnižjo so izmerili v Latviji in<br />

na Danskem (0,6-odstotno), najvišjo pa<br />

v Romuniji (7,1-odstotno). V Sloveniji <strong>je</strong><br />

znašala 3,4 odstotka.<br />

<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

18<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

BRODOLOM Svobode<br />

Težko bi našli kaj, kar bi bolj nazorno, nedvoumno in plastično prikazalo popoln<br />

politični, da ne rečemo konceptualni in celo zdravorazumski, brodolom Gibanja<br />

Svoboda kot ravno način, na katerega so oblikovali ali, bol<strong>je</strong> rečeno,<br />

skrpali skrpucalo, ki se mu reče lista za evropske volitve.<br />

Komentar<br />

Jasno <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> vsaki vladajoči stranki<br />

pri nas sredi mandata težko iti<br />

na katerekoli volitve. Od časov pokojnega<br />

Janeza Drnovška <strong>nam</strong>reč<br />

še nismo imeli vlade oziroma stranke<br />

zmagovalke volitev, ki bi po naslednjih<br />

volitvah ponovila mandat. Nezadovoljstvo<br />

slovenskega volilnega telesa z<br />

vsakršno vlado se začne praktično pol<br />

leta potem, ko slednja prevzame oblast,<br />

in se vztrajno veča do konca mandata.<br />

VLADNA POLITIKA<br />

Pri Gibanju Svoboda <strong>je</strong> ta proces zgolj<br />

pospešen, za kar si <strong>je</strong> v največji možni<br />

meri krivo samo, delno pa so k temu<br />

prispevale tudi zunan<strong>je</strong> okoliščine.<br />

Svoboda ima <strong>nam</strong>reč po slabih dveh<br />

letih vladanja zgolj dva prepoznavna,<br />

čeprav tudi čedal<strong>je</strong> manj popularna<br />

politika. To sta seveda Robi Star-Solar<br />

alias Robert <strong>Golob</strong> in Despojna, prva<br />

konkubina v državi alias Tina Gaber. Ja,<br />

prav ste prebrali. Starleta predsednika<br />

vlade obliku<strong>je</strong> politiko vlade na vseh<br />

področjih, ki premierja najbolj zanimajo<br />

in se van<strong>je</strong> neposredno vmešava, denimo<br />

kaj <strong>je</strong>mo, odstrel medvedov, urejan<strong>je</strong><br />

populaci<strong>je</strong> tujih invazivnih vrst<br />

(recimo nutri<strong>je</strong>) in tako naprej.<br />

Njun politični progam bi lahko<br />

strnili v tri točke. Prvič, na oblasti se<br />

imata kar najbolj fino na naše stroške.<br />

Drugič, Robert <strong>Golob</strong> <strong>je</strong> na čim več fotkah<br />

svo<strong>je</strong> najljubše instagram vplivnice.<br />

In tretjič, Robi Star-Solar samemu<br />

sebi proda čim več elektrike, ki jo plaču<strong>je</strong>mo<br />

mi.<br />

Ne samo da <strong>je</strong> <strong>Golob</strong> takó neko poklicno<br />

spreml<strong>je</strong>valko vplivnih in premožnih<br />

povzdignil v glavno oblikovalko<br />

vladnih politik, tudi ona <strong>je</strong> prepričala<br />

n<strong>je</strong>ga, da se obnaša kot čisto prava starleta.<br />

Ja, prav ste prebrali. Katere reforme<br />

razen svo<strong>je</strong> pričeske, stila oblačenja<br />

in načina obnašanja, ki ga pri poznih<br />

petdesetih spreminja v pritisn<strong>je</strong>nega<br />

najstnika, <strong>je</strong> <strong>Golob</strong> sploh že napravil?<br />

KOŠARICE<br />

Normalno <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> prekleto težko najti<br />

nekoga vsaj približno resnega oziroma<br />

nekoga, ki vsaj malo da na lastno ime in<br />

kredibilnost in bi se podpisal pod tovrstno<br />

vodstvo in takšen program s kandidaturo<br />

na evropskih volitvah. <strong>Za</strong>to<br />

ni slučaj, še manj pa nenavadno, da so<br />

kandidate za evropske volitve v klubu<br />

oboževalcev Robija in Tine, ki uradno<br />

sliši na ime Giban<strong>je</strong> Svoboda, morali<br />

iskati z rdečo lučjo pri belem dnevu.<br />

Priznajte, fascinantno <strong>je</strong>, koga vse<br />

so vprašali in kdo vse jim <strong>je</strong> dal košarico.<br />

Od Marte Kos, ki jo <strong>je</strong> <strong>Golob</strong> prej<br />

zabrisal iz stranke, preko Urške Klakočar<br />

Zupančič, ki <strong>je</strong> morala odstopiti<br />

kot podpredsednica stranke, Dominike<br />

Švarc Pipan, ki <strong>je</strong> morala odstopiti kot<br />

ministrica, do Klemna Grošlja, aktualnega<br />

evropskega poslanca, izvol<strong>je</strong>nega<br />

še na listi vmes propadle Šarčeve LMŠ,<br />

in nenazadn<strong>je</strong> bivšega šefa Računskega<br />

sodišča Tomaža Vesela, ki bo ra<strong>je</strong> kandidat<br />

za evropskega komisarja, torej za<br />

funkcijo, ki se <strong>je</strong> na evropskih volitvah<br />

sploh ne voli. Pa recite temu kakorkoli<br />

drugače kot festival norosti, če morete.<br />

DIREKTOR PORODNIŠNICE<br />

Ni treba biti vedeževalec Blaž, da Robiju,<br />

Tini in njunemu klubu oboževalcev<br />

na teh evropskih volitvah napovemo<br />

popoln brodolom. In za brodolom se<br />

prostovoljno prijavijo zgolj najbolj zvesti,<br />

kar velja za praktično popolne anonimneže<br />

in ostarelega ter betežnega<br />

direktorja postojnske porodnišnice, ki<br />

se v politiko vrača po, pozor, dvajsetih<br />

letih. Kakšna dodana vrednost bo direktor<br />

neke porodnišnice v evropskem<br />

parlamentu, vesta zgolj Robi in Tina.<br />

Težava <strong>je</strong> zgolj v tem, da smo na tej ladji<br />

norcev hočeš nočeš tudi vsi mi in da bo<br />

ladja žal nasedla skupaj z <strong>nam</strong>i. Reši se,<br />

kdor se more!<br />

<br />

Reši se, kdor se more!<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

Komentar<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

FLICKR @VLADARS<br />

POŽAREPORT<br />

BREZSRAMNO so si razdelili<br />

denar: Odlazku 730 tisoč evrov<br />

Never<strong>je</strong>tni »novi standardi« Svobode na letošn<strong>je</strong>m medijskem razpisu, ki jih dokumentirano<br />

definirajo politične, interesne, prijateljske in družinske povezave. Odlazku tokrat<br />

natančno 729.312,94 evra, če nismo česa spregledali.<br />

19<br />

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda<br />

Robert <strong>Golob</strong> (57) <strong>je</strong> na<br />

sobotnem pikniku ob idiličnem<br />

Zbiljskem <strong>je</strong>zeru, imenovanem<br />

Festival Svobode, med drugim razlagal,<br />

da oni, Svoboda, ne delajo za svo<strong>je</strong><br />

privilegi<strong>je</strong>, ampak v dobro vseh ljudi.<br />

A dejstva žal nesporno govorijo drugače,<br />

kar priča tudi letošnji redni letni<br />

javni pro<strong>je</strong>ktni razpis za sofinanciran<strong>je</strong><br />

programskih vsebin v letu 2024 (po<br />

domače: medijski razpis ministrstva<br />

za kulturo), v katerem so si denar davko<strong>plače</strong>valcev<br />

(običajno med 2 do 3<br />

milijone evrov), izvorno <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nih<br />

pluralizaciji medi<strong>je</strong>v, brezsramno razdelili<br />

med seboj. Po »novih standardih«<br />

Svobode, ki jih, in to dokumentirano,<br />

definirajo politične, interesne,<br />

prijateljske in družinske povezave. To<br />

so nekatere podrobnosti.<br />

IZLOČITEV IZ RAZPISA<br />

Veliki zmagovalec razpisa <strong>je</strong> medijsko-smetarski<br />

tajkun Martin Odlazek,<br />

ki trenutno obvladu<strong>je</strong> okoli 90 različnih<br />

medi<strong>je</strong>v, od dnevnega časopisa do revij,<br />

portalov, radijskih postaj in televizij, ki<br />

jih »posoja« politiki. Tokrat <strong>je</strong> dobil skoraj<br />

730 tisoč evrov, kar ni presenetljivo<br />

glede na dejstvo, da se pri n<strong>je</strong>m znova<br />

zaposlu<strong>je</strong> Vesna Vuković (52), do prejšn<strong>je</strong>ga<br />

petka generalna sekretarka Svobode,<br />

in da <strong>je</strong> eden od n<strong>je</strong>govih direktor<strong>je</strong>v<br />

Tomaž Vesel (56) (Salomon, Dolenjski<br />

list) veseli kandidat Svobode za novega<br />

slovenskega evropskega komisarja.<br />

<strong>Za</strong>radi takšnih neposrednih političnih<br />

navez bi Odlazka, zaradi načela in<br />

videza nepristranskosti, morali iz medijskega<br />

razpisa pravzaprav po uradni<br />

dolžnosti izločiti. No, vsaj po večini držav<br />

Evropske uni<strong>je</strong> bi ga. <strong>Za</strong>to ni čudno,<br />

da <strong>je</strong> Odlazkov Večer dobil maksimalno<br />

dovol<strong>je</strong>nih 40 tisoč evrov (razpisna skupina<br />

A), in to za vsebino lokalnih novic,<br />

kar <strong>je</strong> Večerova uredniška politika sama<br />

po sebi, saj gre za lokalni mariborski časopis.<br />

Hkrati pa so iz razpisnega denarja<br />

izločili vso Večerovo lokalno konkurenco,<br />

od portala Maribor Info do<br />

Pomurec.com.<br />

Prav tako bi morali iz razpisa<br />

zaradi načela nepristranskosti<br />

zagotovo izločiti, prav<br />

tako Odlazkovo, pod<strong>je</strong>t<strong>je</strong> Media<br />

Partner Agencija, tiskovna<br />

agencija, d. o. o., ki izdaja provladni<br />

portal Necenzurirano,<br />

katerega odgovorni urednik<br />

<strong>je</strong> Primož Cirman (45), in sicer<br />

zaradi dejstva, da <strong>je</strong> Cirman<br />

poročen z direktorico vladnega<br />

Urada za komuniciran<strong>je</strong><br />

Petro Cirman Bezjak (43).<br />

PREJEMNIKI DENARJA<br />

Toda ne, še hu<strong>je</strong>. Na vladnem<br />

razpisu <strong>je</strong> Cirman, ki sicer velja<br />

za enega od najbolj doslednih<br />

<strong>Golob</strong>ovih propagandistov,<br />

nespodobno dobil 26 tisoč<br />

evrov, in to skozi pro<strong>je</strong>kt z dobesedno<br />

ciničnim naslovom:<br />

Sleden<strong>je</strong> javnemu/državnemu<br />

denarju. Pazite, iz tega vladnega<br />

razpisa (skupina B) se ni izločil<br />

niti, prav tako Odlazkov,<br />

Radio Robin, čeprav ga vodi<br />

Martina Arčon, žena podpredsednika<br />

vlade, ministra za Slovence v<br />

zamejstvu in po svetu ter podpredsednika<br />

Gibanja Svoboda Mateja Arčona<br />

(51). Ampak ja, če gre denar Cirmanovima,<br />

zakaj ne bi šel še Arčonovima?!<br />

Mladini, (ne)uradnemu glasilu trde<br />

tranzicijske levice, Petanovemu Dnevniku<br />

(DZS) in Petričevemu Delu (Kolektor)<br />

pa so po liniji najmanjšega odpora<br />

podelili po 36 tisoč evrov. Že samo golo<br />

dejstvo, da so vsakemu od njih dali enak<br />

znesek, <strong>nam</strong> pove, da gre za povsem dogovor<strong>je</strong>no<br />

zgodbo.<br />

Hja, to <strong>je</strong> res že noro, celo tako<br />

daleč so šli, da <strong>je</strong> javni denar Ministrstva<br />

za kulturo dobil portal Pod črto<br />

(34.200,00 evrov), neposredno povezan<br />

z Lenartom J. Kućičem, uradnikom tega<br />

ministrstva in medijskim svetovalcem<br />

iz kabineta ministrice Aste Vrečko (39)<br />

Celo tako daleč so šli, da <strong>je</strong> javni denar<br />

Ministrstva za kulturo dobil portal Pod<br />

črto, neposredno povezan z Lenartom<br />

J. Kućičem, uradnikom tega ministrstva<br />

in medijskim svetovalcem iz kabineta<br />

ministrice Aste Vrečko (39).<br />

(Levica). Kot včasih LDS: Le daj sebi.<br />

Ampak dobesedno!<br />

DENAR ZASEBNIKU<br />

In vsaj še en nov standard so uvedli.<br />

Tokrat so <strong>nam</strong>reč prvič javni denar<br />

podelili zasebniku, ne mediju, srečna<br />

dobitnica pa <strong>je</strong> Maja Čakarić (Pisan<strong>je</strong> in<br />

podobno ustvarjan<strong>je</strong>, s. p.), iz, čisto naključno,<br />

portala Oštro. Iz »medija«, ki <strong>je</strong><br />

sicer neposredno povezan z levičarskim<br />

aktivizmom, s cenzuro na Facebooku in<br />

znanimi spornimi potezami evropske<br />

komisarke, Čehin<strong>je</strong> Vere Jourove (59), na<br />

slovenski medijsko-politični sceni. <br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

20<br />

DRUŽBA<br />

V lanskem šolskem letu <strong>je</strong><br />

bilo v osnovno šolo vpisanih<br />

16.636 otrok s tujim<br />

državljanstvom.<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

Težko <strong>je</strong> delati na integraciji,<br />

če imamo 30 % OTROK,<br />

ki ne razumejo <strong>je</strong>zika<br />

Slovenske osnovne šole, sploh tiste v mestnih občinah, se soočajo z vedno večjo<br />

problematiko pri učenju tu<strong>je</strong><strong>je</strong>zičnih otrok, predvsem tistih s Kosova. Lani so tako<br />

v Novi Sloveniji predlagali nekaj sprememb <strong>Za</strong>kona o osnovni šoli, ki pa v Državnem<br />

zboru niso dobile dovolj glasov.<br />

Kako <strong>je</strong> ta problematika vidna,<br />

smo povprašali Ireno Dolenc<br />

(56), profesorico na srednji šoli,<br />

sicer idejno vodjo prej omen<strong>je</strong>nih<br />

sprememb. Problem pa <strong>je</strong> vedno<br />

večji tudi v vrtcih, kar dokazu<strong>je</strong> zapis<br />

mame iz vrtca v Žalcu, ki smo ga pre<strong>je</strong>li<br />

v uredništvu.<br />

V OŠ VEDNO VEČ TUJCEV<br />

Lansko leto so v opozicijski Novi Sloveniji<br />

predlagali nekaj sprememb <strong>Za</strong>kona<br />

o osnovni šoli. Nanašale so se na vedno<br />

več<strong>je</strong> težave pri učenju tu<strong>je</strong><strong>je</strong>zičnih otrok v slovenskih šolah<br />

in vrtcih. V lanskem šolskem letu <strong>je</strong> bilo <strong>nam</strong>reč vpisanih<br />

16.636 otrok s tujim državljanstvom (oziroma 8,6 odstotka<br />

vseh osnovnošolskih otrok), kar <strong>je</strong> približno štirikrat več kot<br />

pred 10 leti (takrat jih <strong>je</strong> bilo 4097). Mnogi izmed njih slovenščine<br />

ne razumejo, vedno več pa <strong>je</strong> osnovnih šol, ki se soočajo<br />

z velikimi težavami, kako take otroke vključiti v pouk.<br />

Po predlogu bi otroci, katerih materni <strong>je</strong>zik ni slovenščina,<br />

pred vključitvijo v šolo opravljali preizkus slovenščine,<br />

prilago<strong>je</strong>n njihovi starosti. Če bi ga opravili, bi se vpisali v<br />

šolo, v nasprotnem pa bi se vključili v pripravljalnico.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

Po predlogu bi otroci,<br />

katerih materni <strong>je</strong>zik ni<br />

slovenščina, pred vključitvijo<br />

v šolo opravljali preizkus<br />

slovenščine, prilago<strong>je</strong>n<br />

njihovi starosti.<br />

Ta bi trajala eno šolsko leto, n<strong>je</strong>n<br />

program pa bi obsegal učen<strong>je</strong> slovenskega<br />

<strong>je</strong>zika in slovenske kulture. Otrok<br />

bi v času pripravljalnice obiskoval tudi<br />

predmete šport, likovna in glasbena<br />

umetnost, po presoji ravnatelja pa tudi<br />

druge dejavnosti. Pripravljalnico bi lahko<br />

glede na potrebe organiziralo tudi<br />

več šol skupaj.<br />

Predlog na koncu seveda ni bil spre<strong>je</strong>t,<br />

v koaliciji pa so to obrazložili s tem,<br />

da bi s tako ureditvijo prisel<strong>je</strong>nske otroke<br />

spravili v neenakopraven položaj<br />

v primerjavi s slovenskimi vrstniki. Ureditev za prisel<strong>je</strong>nske<br />

osnovnošolske otroke pa naj bi bila po mnenju koalici<strong>je</strong> tudi<br />

že dovolj dobro postavl<strong>je</strong>na.<br />

KRANJSKI PROBLEM<br />

Pogovarjali smo se z Ireno Dolenc, sredn<strong>je</strong>šolsko profesorico<br />

na programu ekonomski tehnik, sicer pa predsednico<br />

kranjskega mestnega odbora Nove Sloveni<strong>je</strong> in dolgoletno<br />

kranjsko občinsko svetnico. Dolenčeva <strong>je</strong> bila tudi pobudnica<br />

lanskoletne novele <strong>Za</strong>kona o osnovni šoli. Kot <strong>je</strong> povedala,<br />

<strong>je</strong> v Kranju problem s prisel<strong>je</strong>nskimi otroki večji kot drug<strong>je</strong>

DRUŽBA<br />

21<br />

po Sloveniji. Pred kakšnimi sedmimi<br />

leti se <strong>je</strong> situacija v Kranju opazno poslabšala,<br />

Dolenčeva pa <strong>je</strong> dobila skupino<br />

somišl<strong>je</strong>nic, ki so imele na razpolago<br />

določeno število ur za učen<strong>je</strong> tujcev.<br />

Kot so povedale, prisel<strong>je</strong>nskih otrok v<br />

tem času ni mogoče dovolj kvalitetno<br />

naučiti <strong>je</strong>zika.<br />

Večina teh otrok <strong>je</strong> prvo leto ponavljala<br />

razred, marsikdo pa <strong>je</strong> bil tudi v<br />

drugem letu neuspešen. Dolenčeva <strong>je</strong> pred sedmimi leti delala<br />

v medgeneracijskem centru, k<strong>je</strong>r so vodili program za različne<br />

skupine, tudi prisel<strong>je</strong>nce. Imela <strong>je</strong> stika tudi z mamami teh<br />

učencev. Določenih delavnic so se udeleževale. Tiste mame,<br />

ki so prihajale, so bile žene mož, ki so bili liberalnejši in so jih<br />

nan<strong>je</strong> spustili. Treba <strong>je</strong> vedeti, da gre tu za<br />

kulturne razlike, <strong>je</strong> za naš medij povedala<br />

Dolenčeva. Nam <strong>je</strong> normalno, da če se priseliš<br />

v Nemčijo, se naučiš <strong>je</strong>zika, greš na vse<br />

možne teča<strong>je</strong>. Pri njih <strong>je</strong> pa žena tista, ki <strong>je</strong><br />

doma, mož ji mora dovoliti, dodaja.<br />

Število učencev z albansko govorečega<br />

področja se <strong>je</strong> z leta v leto močno povečevalo.<br />

V Kranju <strong>je</strong> ta problem zelo pereč,<br />

dodaja Dolenčeva. Problem albanščine<br />

<strong>je</strong> še v tem, da sploh ni podobna<br />

slovenščini, in ti otroci se najtež<strong>je</strong><br />

naučijo <strong>je</strong>zika. <strong>Za</strong>kon določa, da<br />

morajo imeti učenci ne glede na to,<br />

od kod prihajajo, enako število ur,<br />

da se naučijo slovenščine. Rešitev<br />

<strong>je</strong> bila, da so jih »vzeli« od pouka<br />

in jih dodatno izobraževali, a so<br />

učenci s tem marsikaj zamudili.<br />

Dolenčeva <strong>je</strong> tudi prostovoljka<br />

Karitasa in <strong>je</strong> situacijo<br />

poznala že preden se <strong>je</strong> zaposlila<br />

v šolstvu. Najprej <strong>je</strong><br />

delala v osnovni šoli, ki ima<br />

malo število prisel<strong>je</strong>ncev.<br />

Če <strong>je</strong> v razredu en prisel<strong>je</strong>nski<br />

otrok, se da veliko<br />

narediti. Kot pa <strong>je</strong> za naš<br />

medij povedala Dolenčeva,<br />

ima hčerko, ki <strong>je</strong> v razredu,<br />

k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> takih otrok<br />

6, k<strong>je</strong>r ustal<strong>je</strong>ni načini<br />

učenja <strong>je</strong>zika odpovejo.<br />

Težko <strong>je</strong> delati na integraciji,<br />

če imamo 30 %<br />

otrok, ki ne razumejo<br />

<strong>je</strong>zika učiteljice, dodaja.<br />

Problem pa obstaja tudi<br />

v triletnih srednjih šolah.<br />

Če so v teh še prosta<br />

mesta, jih lahko zapolnijo<br />

tudi prisel<strong>je</strong>nci. Tako<br />

učenci pridejo v sredn<strong>je</strong><br />

šole z dokončanim spričevalom<br />

osnovne šole<br />

Facebook Irena Dolenc<br />

Nam <strong>je</strong> normalno, da če<br />

se priseliš v Nemčijo, se<br />

naučiš <strong>je</strong>zika, greš na vse<br />

možne teča<strong>je</strong>.<br />

Irena Dolenc (56): »Če ne<br />

znaš <strong>je</strong>zika, se ne moreš<br />

izobraževati.«<br />

iz Kosova in se lahko vpišejo v 1. letnik<br />

sredn<strong>je</strong> šole.<br />

Kot meni Dolenčeva, tudi poslanci<br />

iz koalici<strong>je</strong> vedo, da <strong>je</strong> to problem.<br />

Na trenutke pa delu<strong>je</strong>, kot da jim ne bi<br />

privoščili izobrazbe. Če ne znaš <strong>je</strong>zika,<br />

se ne moreš izobraževati. V Kranju <strong>je</strong><br />

Dolenčeva navdušila tudi mestni svet<br />

in župana Rakovca, ki <strong>je</strong> to prenesel na<br />

zvezo mestnih občin. Tam so spremembam<br />

vsi naklon<strong>je</strong>ni, ker imajo v teh občinah več<strong>je</strong> probleme<br />

kot na podeželju. Dolenčevo <strong>je</strong> še posebej podprl ravnatelj na<br />

OŠ Stražišče. Dolenčeva <strong>je</strong> še dodala, da bo šlo vse skupaj tako<br />

daleč, da se bo enkrat rešila. Tudi poslanci koalici<strong>je</strong> ne morajo<br />

več dolgo tiščati glave v pesek, <strong>je</strong> še povedala.<br />

ASIMILACIJA SLOVENCEV<br />

Pred kratkim smo v uredništvu pre<strong>je</strong>li tudi zapis<br />

mame iz Žalca, ki <strong>nam</strong> <strong>je</strong> povedala, da so strokovni<br />

delavci Vrtcev občine Žalec pre<strong>je</strong>li vabilo na srečan<strong>je</strong><br />

oziroma izobraževan<strong>je</strong> s prevajalko albanskega<br />

<strong>je</strong>zika. Na n<strong>je</strong>m so bili predstavl<strong>je</strong>ni albanska kultura,<br />

njihov način živl<strong>je</strong>nja, navade in vrednote. Kot<br />

piše v vabilu, <strong>je</strong> izobraževan<strong>je</strong> priporočljivo, »kajti<br />

z drugo kulturo se vsakodnevo sreču<strong>je</strong>mo, opolnomočen<strong>je</strong><br />

pa <strong>nam</strong> olajša vzgojno-izobraževalno<br />

delo, prepreči morebitno stisko in nas okrepi«.<br />

Kot <strong>je</strong> zapisala mama, se populacija tujih<br />

otrok v vrtcu znatno poveču<strong>je</strong>. Sama ima<br />

dva vrtčevska otroka, živijo pa v samem<br />

centru Žalca. Kritična <strong>je</strong> do tega, da predvsem<br />

mame ne hodijo v službo in živijo<br />

s socialnimi prispevki, ki jih plaču<strong>je</strong>mo<br />

državljani. Po n<strong>je</strong>nem mnenju gre pri<br />

prej omen<strong>je</strong>nem vabilu za povsem napačno<br />

strategijo. Absurdno se ji zdi, da<br />

so pripravili izobraževan<strong>je</strong>, kako čim<br />

bol<strong>je</strong> spre<strong>je</strong>ti in se prilagoditi tuji<br />

kulturo, <strong>nam</strong>esto da bi bilo ravno<br />

obratno. Mama se sprašu<strong>je</strong>, kaj bo<br />

v prihodnosti. Tečaj tu<strong>je</strong>ga <strong>je</strong>zika<br />

za vse strokovne delavce, da se<br />

bodo lahko sporazumevali s<br />

starši in otroki, ali pa morda<br />

dvo<strong>je</strong>zične table, njihovi<br />

verski obredi in prazniki?<br />

Kot <strong>je</strong> še zapisala, to<br />

ni asimilacija tujcev,<br />

ampak asimilacija avtohtonega<br />

prebivalstva.<br />

Verjame sicer,<br />

da so tujci del naše<br />

nove prihodnosti,<br />

a da bi moralo do<br />

tega priti z njihovim<br />

prilagajan<strong>je</strong>m,<br />

ne pa s prilagajan<strong>je</strong>m<br />

avtohtonega prebivalstva<br />

tujcem. <br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

22<br />

Skupni obseg sredstev v povabilu<br />

znaša 440,07 milijona evrov,<br />

od tega <strong>je</strong> 286,04 milijona<br />

evrov <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nih za kohezijsko<br />

regijo Vzhodna Slovenija in 154,03<br />

milijona evrov za kohezijsko regijo<br />

<strong>Za</strong>hodna Slovenija.<br />

Instagram @drava_bike<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

MARTIN NAHTIGAL<br />

Vladne regionalne<br />

prioritete: 80 MILIJONOV<br />

za kolesarske steze<br />

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj <strong>je</strong> objavilo prvo dopolnitev povabila k Dogovorom<br />

za razvoj regij, in sicer za sofinanciran<strong>je</strong> pro<strong>je</strong>ktov v 12 razvojnih regijah v okviru<br />

cil<strong>je</strong>v evropske kohezijske politike. Pri tem bode v oči, da naj bi bilo od 440 milijonov<br />

skoraj 82 milijonov evrov <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nih izgradnji kolesarskih prog, pri čemer pa bo za<br />

krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti ter ustvarjan<strong>je</strong> delovnih mest <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nih le<br />

10 milijonov evrov.<br />

Dravska kolesarska pot<br />

povezu<strong>je</strong> Italijo, Avstrijo,<br />

Slovenijo in Hrvaško: od<br />

Toblacha do Varaždina.<br />

VSEBINSKA PODROČJA<br />

Posebnost tokratnega poziva <strong>je</strong>, da <strong>je</strong><br />

skupen za vse cil<strong>je</strong> oziroma področja,<br />

medtem ko <strong>je</strong> bil v preteklem obdobju<br />

za posamezna področja izpeljan ločeno.<br />

»Novost bo omogočila, da se sredstva<br />

glede na kakovost in izvedljivost pro<strong>je</strong>ktov<br />

prerazporejajo med regijami po<br />

posameznih področjih, kar prinaša večjo<br />

finančno samostojnost regij in lahko<br />

predstavlja že tudi model za regionalizacijo<br />

v širšem pomenu,« <strong>je</strong> na predstavitvi<br />

poudaril minister Jevšek (62).<br />

Povabilo vsebu<strong>je</strong> naslednja vsebinska<br />

področja: pod<strong>je</strong>tniški inkubatorji,<br />

odvajan<strong>je</strong> in čiščen<strong>je</strong> odpadnih voda,<br />

oskrba s pitno vodo, zelena infrastruktura,<br />

neinfrastrukturni ukrepi trajnostne<br />

mobilnosti na horizontalni ravni<br />

(regijski centri mobilnosti in regionalne<br />

celostne prometne strategi<strong>je</strong>, državno<br />

kolesarsko omrež<strong>je</strong>).<br />

<strong>Za</strong> Dogovore za razvoj regij so v<br />

skladu s Programom evropske kohezijske<br />

politike (EKP) 2021–2027 v Sloveniji<br />

predvidena sredstva evropske<br />

kohezijske politike, in sicer sredstva<br />

iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,<br />

Kohezijskega sklada in integralnega<br />

proračuna Republike Sloveni<strong>je</strong>.<br />

Sredstva so po statističnih merilih razvojne<br />

ogroženosti razpore<strong>je</strong>na med 12<br />

razvojnih regij.<br />

Državni sekretar, pristo<strong>je</strong>n za regionalni<br />

razvoj, Srečko Đurov, <strong>je</strong> ob tem<br />

spomnil, da <strong>je</strong> bilo v preteklem finančnem<br />

obdobju 2014–2020 v okviru Dogovorov<br />

za razvoj regij sofinanciranih<br />

225 pro<strong>je</strong>ktov, višina sofinanciranja pa<br />

<strong>je</strong> dosegla 446 milijonov evrov. Sama<br />

vrednost izvedenih pro<strong>je</strong>ktov <strong>je</strong> bila še<br />

za okoli tretjino višja.<br />

KOLESARSKE STEZE<br />

Najvišja postavka, ki predstavlja skoraj<br />

polovico razpoložljivega denarja, <strong>je</strong> <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>na<br />

spodbujanju dostopa do vode<br />

in trajnostnemu gospodar<strong>je</strong>nju z vodnimi<br />

viri – odpravi neskladij v aglomeracijah<br />

s skupno obremenitvijo enako<br />

ali večjo od 2000 PE. <strong>Za</strong> to <strong>je</strong> <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nih<br />

malo več kot 217 milijonov evrov.<br />

<strong>Za</strong> spodbujan<strong>je</strong> trajnostnega gospodar<strong>je</strong>nja<br />

z vodnimi viri z urejan<strong>je</strong>m vodovodnih<br />

sistemov nad 10.000 prebivalci<br />

<strong>je</strong> <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nih 85 milijonov evrov.<br />

Skoraj toliko denarja (81,76 milijona<br />

evrov) pa <strong>je</strong> <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nega za državno<br />

kolesarsko omrež<strong>je</strong> oziroma razvoj in<br />

krepitev trajnostne, pametne in intermodalne<br />

nacionalne, regionalne in lokalne<br />

mobilnosti, odporne proti podnebnim<br />

spremembam, in sicer vključno<br />

z boljšim dostopom do omrežja TEN-T<br />

(vseevropsko prometno omrež<strong>je</strong>, ang.<br />

trans-European transport network) in<br />

čezmejno mobilnostjo.<br />

Poleg tega <strong>je</strong> še skoraj 6,5 milijona<br />

evrov <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>nega za neinfrastrukturne<br />

ukrepe trajnostne mobilnosti na<br />

horizontalni ravni. Kaj vse bo spadalo<br />

pod to poimenovan<strong>je</strong>, pa bomo še videli.<br />

Vse skupaj spominja na razne pro<strong>je</strong>kte<br />

»mehkih veščin« in podobno.

INTERVJU<br />

23<br />

DUBRAVKA ŠUICA, EVROPSKA KOMISARKA<br />

Ni dobro, da <strong>je</strong> bil v Sloveniji<br />

UKINJEN URAD ZA DEMOGRAFIJO<br />

Obstaja ne le svoboda gibanja, marveč tudi svoboda ostati v domačem kraju. – Treba <strong>je</strong> ločiti med vrstami<br />

migrantov. – Ne dovolimo, da pride v Evropo tisti, ki ga nismo povabili. – Leta 2022 <strong>je</strong> v EU prišlo 3.500<br />

legalnih migrantov in 330.000 nelegalnih. – Potrebu<strong>je</strong>mo evropsko agencijo za demografijo. – EPP <strong>je</strong> široka,<br />

ljudska, zato so mnenja različna.<br />

TINO MAMIĆ<br />

KLEMEN LAJEVEC/DOMOVINA<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

24<br />

INTERVJU<br />

Ali kot Dalmatinka v Bruslju<br />

pogrešate sonce?<br />

Pogrešam. Edina sreča, da nisem stalno<br />

v Bruslju, saj veliko potu<strong>je</strong>m po vseh 27<br />

državah članicah.<br />

Večino živl<strong>je</strong>nja ste preživeli v Dubrovniku.<br />

Dubrovnik ali Bruselj?<br />

Dubrovnik <strong>je</strong> edinstven, nobeno mesto<br />

se ne more primerjati z njim. (smeh)<br />

Ali ima vaše ime, Dubravka,<br />

isti koren kot Dubrovnik? Dob<br />

<strong>nam</strong>reč pomeni hrast, dobrava<br />

pa hrastov gozd ...<br />

Moji starši so bili vizionarji. (smeh)<br />

Oče <strong>je</strong> hotel, da bi imela ime po mestu<br />

oziroma po hrastu. Mama pa <strong>je</strong> hotela<br />

svetniško ime, tako kot <strong>je</strong> bilo ime mojima<br />

babicama. In pri krstu sem dobila<br />

ime Ana Ivana, po babicah, v uradnih<br />

dokumentih pa sem bila Dubravka.<br />

Oče <strong>je</strong> očitno hotel, da postanem županja<br />

Dubrovnika. (smeh) Prva in edina<br />

ženska doslej ...<br />

Opravljate delo evropske komisarke<br />

za demokracijo in demografijo.<br />

Pa saj živimo v demokraciji, zakaj<br />

potrebu<strong>je</strong>mo še poseben resor<br />

za demokracijo?<br />

Pomislite, ravno sedaj ga potrebu<strong>je</strong>mo!<br />

Leta 1990 smo na Hrvaškem, ver<strong>je</strong>tno<br />

pa tudi tu pri vas v Sloveniji, mislili, da<br />

Vprašan<strong>je</strong> <strong>je</strong>, kako staršem in mladim<br />

staršem omogočiti, da delajo in jim ni treba<br />

izbirati med službo in otrokom.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

Demokracijo <strong>je</strong> treba ne le<br />

doseči, marveč stalno braniti.<br />

smo demokracijo dobili in dosegli. A<br />

danes vidimo, kako <strong>je</strong> pomembno demokracijo<br />

braniti in ohranjati. Na ravni<br />

Evropske komisi<strong>je</strong> smo zato nedavno<br />

spre<strong>je</strong>li paket ukrepov za obrambo demokraci<strong>je</strong>.<br />

Najprej zaradi legitimnosti<br />

volitev, ki jih spremljamo. Potem pa še<br />

zato, da bi že otroke vzgajali v odpornosti<br />

na izzive: dezinformaci<strong>je</strong> in lažne<br />

novice. Kako izobraziti otroke, da bodo<br />

lahko razlikovali lažno vest od resnične.<br />

Ljud<strong>je</strong> morajo razumeti, da <strong>je</strong> treba<br />

zaupati inštitucijam in se udeleževati<br />

volitev. To <strong>je</strong> dolg proces. Avtokrati si<br />

po vsem svetu želijo prevzeti nadzor, če<br />

bi jim to demokrati dovolili. <strong>Za</strong>to branimo<br />

demokracijo. Poleg tega <strong>je</strong> bilo mo<strong>je</strong><br />

delo organizirati konferenco o bodočnosti<br />

Evrope. To <strong>je</strong> bila največja demokratična<br />

vaja na svetu doslej: državljane<br />

z vseh koncev EU smo vključili v odločan<strong>je</strong><br />

in pokazali, da Bruselj ni mehurček<br />

in da lahko državljani sodelu<strong>je</strong>jo pri<br />

odločanju o evropskih politikah. Lanski<br />

in letošnji program Evropske komisi<strong>je</strong><br />

temelji na željah oziroma predlogih<br />

državljanov. Vse, kar so državljani predlagali,<br />

smo spremenili v zakonodajo.<br />

Trenutno delamo na dveh poročilih, ki<br />

ju pripravljata dva nekdanja italijanska<br />

predsednika vlade. Mario Draghi <strong>je</strong> zadolžen<br />

za konkurenčnost EU, Enrico<br />

Letta pa za enoten evropski trg.<br />

Kako konkretno?<br />

Letta se veliko ukvarja z begom možganov<br />

in depopulacijo. Stalno ponavljamo<br />

pomen štirih svobod, med katerimi <strong>je</strong><br />

tudi prosto giban<strong>je</strong>. Letta pa omenja tudi<br />

svobodo ostati v svo<strong>je</strong>m kraju. To pa pomeni,<br />

da moramo za to ustvariti pogo<strong>je</strong>:<br />

z dvigom standarda, možnostjo zaposlitve,<br />

javnega prevoza in javnih storitev.<br />

Da tudi na podeželju ljud<strong>je</strong> lahko pridejo<br />

do zdravnika in trgovine in jim ne bo<br />

treba bežati iz vasi v mesta. Z našo kohezijsko<br />

politiko skušamo pomagati, da<br />

nastajajo nove družine. <strong>Za</strong> demografsko<br />

politiko so sicer pristojne države članice,<br />

na pa Komisija, ki samo skuša ustvarjati<br />

pogo<strong>je</strong> za rast natalitete. Na podeželju,<br />

pa tudi v gosto nasel<strong>je</strong>nih mestih imajo<br />

ljud<strong>je</strong> občutek, da se zan<strong>je</strong> nihče ne briga.<br />

<strong>Za</strong> zapostavl<strong>je</strong>nost krivijo politiko in<br />

demokracijo ter nehajo hoditi na volitve<br />

ali začnejo ver<strong>je</strong>ti populistom. Ustvari<br />

se tako imenovana geografija nezadovoljstva.<br />

Ampak mi odgovarjamo: ne gre<br />

za demokracijo, ampak za demografske<br />

spremembe, ki so nastale zaradi mogoče<br />

slabe politike. <strong>Za</strong>to se <strong>je</strong> predsednica<br />

Ursula von der Leyen odločila ustanoviti<br />

urad za demografijo na nivoju EU, da<br />

bi se Komisija s tem lahko ukvarjala. Ne<br />

želimo pa kršiti načela subsidiarnosti<br />

oziroma se vmešavati v demografsko<br />

politiko članic.<br />

Kako pa potem lahko Komisija<br />

vpliva na članice?<br />

Imamo več možnosti. Tu so direktive in<br />

priporočila EU, steber socialnih pravic,<br />

direktiva o ravnotežju med poslovnim<br />

in družinskem živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m. To so države<br />

članice morale vgraditi v svojo zakonodajo.<br />

Priporočila pa so glede na dobro<br />

prakso posameznih članic. Konkretno<br />

imamo garancijo za otroke in mlade,<br />

garancijo, ki se nanaša na ranljive skupine,<br />

in spremljamo jih skozi evropski<br />

semester. To ne pomeni, da ni nobenih<br />

težav, ampak imamo pristojnosti na<br />

različnih področjih. Zelo pomembno<br />

<strong>je</strong>, da so npr. v času kovida članice same<br />

prišle do tega, da se zaradi neodpornosti<br />

zdrav<strong>je</strong> prenese na evropsko raven<br />

in zasnovali smo cepivo in skupen nakup.<br />

To ni pristojnost Evrope, ampak<br />

27 voditel<strong>je</strong>v <strong>je</strong> reklo, da želijo, da to<br />

Evropa naredi zan<strong>je</strong>. Drugi primer <strong>je</strong><br />

bil Sklad za obnovo in okrevan<strong>je</strong>. <strong>Za</strong><br />

to ni pristojna Evropska unija. Ampak<br />

evropski voditelji so rekli, da želijo, da<br />

si Evropska komisija v njihovem imenu<br />

izposodi denar na kapitalskem trgu, ker<br />

ima EU večjo kreditno sposobnost, in ta<br />

denar <strong>je</strong> bil potem razdel<strong>je</strong>n po vseh naših<br />

državah. To sta dva primera, ko smo<br />

odstopili od pristojnosti držav članic in<br />

se jo <strong>je</strong> pustilo Evropski uniji, ker <strong>je</strong> bil<br />

politični veter ugoden.<br />

Se lahko enako naredi<br />

pri demografiji?<br />

Tukaj imate primer demografskega<br />

vprašanja, ko 27 voditel<strong>je</strong>v prosi Evropsko<br />

komisijo, da izda komplet orodij,<br />

ki bo pomagal pri demografski obnovi.<br />

Ampak kateri demografski obnovi?<br />

Ne iz identitetnih in ideoloških razlogov,<br />

ampak z vidika konkurenčnosti. V<br />

Evropi primanjku<strong>je</strong> delovne sile, zato<br />

se od nas zahteva rešitev. Imamo vse<br />

manj prebivalcev in vse manj ljudi na<br />

tržišču delovne sile. Oktobra smo izdali<br />

nov paket orodij za demografijo. To ni<br />

strategija, <strong>je</strong> samo komplet orodij, ki

INTERVJU<br />

25<br />

Evropska komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica (66) <strong>je</strong><br />

dolgoletna političarka najmočnejše hrvaške stranke, desnosredinske HDZ, članice<br />

Evropske ljudske stranke (EPP). Po diplomi na univerzi <strong>je</strong> učila nemščino in<br />

angleščino, bila ravnateljica gimnazi<strong>je</strong>, leta 2001 pa <strong>je</strong> bila izvol<strong>je</strong>na za županjo<br />

v rodnem Dubrovniku. Po vstopu Hrvaške v EU <strong>je</strong> postala evropska poslanka<br />

(2013), po zadnjih volitvah (2019) pa komisarka in podpredsednica Evropske<br />

komisi<strong>je</strong>. Pred izvolitvijo <strong>je</strong> bila tarča kritikov zaradi velikega premoženja.<br />

smo ga državam članicam ponudili v<br />

uporabo. <strong>Za</strong>ob<strong>je</strong>ma štiri stebre, nekatera<br />

orodja so že obsto<strong>je</strong>ča, nekatera so v<br />

nastajanju, ampak žal jih države ne koristijo<br />

v polnosti. Orodja so mehka, ker<br />

smo pred volitvami in nismo pred novim<br />

finančnim okvirom želeli nikogar<br />

zavezovati z njimi. Državam članicam<br />

želimo reči, naj ta orodja bol<strong>je</strong> koristijo,<br />

ampak vprašan<strong>je</strong> <strong>je</strong>, ali imajo države<br />

dovolj moči in znanja, kako vse fonde,<br />

ki obstajajo, izkoristiti.<br />

To smo jim ponudili v štirih stebrih.<br />

Prvi <strong>je</strong>, kako staršem in mladim<br />

staršem omogočiti, da delajo in jim ni<br />

treba izbirati med službo in otrokom.<br />

Rešitev <strong>je</strong>, da se zagotovi ustrezna infrastruktura,<br />

potrebna za otroke, da velike<br />

korporaci<strong>je</strong> vzpostavijo ravnotež<strong>je</strong><br />

med družinskim živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m in delom in<br />

da prilagodijo delovni čas. Tukaj <strong>je</strong> perspektiva<br />

za rodnost, ker ženske žal ostajajo<br />

doma pred tem, da imajo kariero.<br />

Trenutno osem milijonov Evropejk ne<br />

hodi v službo, ker morajo čuvati otroka<br />

ali starše, ker nimajo druge možnosti.<br />

Drugi steber so mladi. Tudi okrog<br />

osem milijonov mladih ne dela, ker njihove<br />

diplome ne odgovarjajo potrebam<br />

na trgu dela. Diplomirali so, ampak trenutno<br />

<strong>je</strong> veliko novih poklicev, strok,<br />

digitalnih potreb, oni pa so dokončali<br />

nekaj drugega. Treba jih <strong>je</strong> dodatno izobraziti,<br />

da bi lahko stopili na trg dela.<br />

Tretji steber so starejši. Ogromno <strong>je</strong><br />

starejših ljudi, ki gredo iz različnih razlogov<br />

zgodaj v pokoj. Treba <strong>je</strong> fleksibilizirati<br />

možnost ostajanja na trgu dela,<br />

če si to želiš. Želimo, da države članice<br />

na nek način zamenjajo način razmišljanja.<br />

Nekatere države so to prilagodile<br />

tako, da so zvišale pogo<strong>je</strong> za odhod v<br />

pokoj. Pred volitvami to ni dobra tema,<br />

ampak odkrito moramo govoriti o tem,<br />

kaj <strong>je</strong> treba v naši družbi počasi spremeniti,<br />

da počrpamo človeški kapital.<br />

Državam smo ponudili<br />

štiri stebre za demografijo.<br />

Kot Evropa želimo vedeti, kdo pride<br />

v Evropo, in ne dovolimo, da pride v<br />

Evropo tisti, ki ga ne poz<strong>nam</strong>o, ki ga<br />

mi nismo povabili.<br />

Človeški kapital <strong>je</strong> to tro<strong>je</strong> in mi smo<br />

vse to izčrpali, matere, ženske, mlade,<br />

stare, a še vedno to ni dovolj.<br />

Kaj pa <strong>je</strong> četrti steber, migraci<strong>je</strong>?<br />

To <strong>je</strong> pred volitvami<br />

občutljiva tema ...<br />

Četrti steber zahteva strogo ločitev<br />

med legalnimi, regularnimi in nelegalnimi<br />

regularnimi migranti. Kot Evropa<br />

želimo vedeti, kdo pride v Evropo.<br />

Ne dovolimo, da pride v Evropo tisti,<br />

ki ga mi nismo povabili. Ne dovolimo<br />

prevarantom, da pridejo, kakor oni hočejo.<br />

Pri tistih, ki imajo pravi <strong>nam</strong>en,<br />

se stvari rešijo – govorimo o legalnih<br />

migrantih, o ljudeh, ki legalno pridejo<br />

v Evropo, saj jih potrebu<strong>je</strong>mo na trgu<br />

dela. Potrebu<strong>je</strong>mo različne profile delavcev,<br />

zato smo uvedli kontrolo, koga<br />

potrebu<strong>je</strong>mo. Ustvarjamo partnerstva<br />

z nekaterimi državami (Bangladeš, Pakistan,<br />

Severna Afrika). Predsednica<br />

<strong>je</strong> bila pred kratkim v Egiptu, k<strong>je</strong>r se <strong>je</strong><br />

srečala z nekaj premierji. Tako želimo<br />

zaustaviti te, ki hočejo ilegalno priti iz<br />

Afrike, hkrati pa jim omogočiti, da se<br />

<strong>je</strong>zikovno ali na drug način pripravijo,<br />

da bi se nekoč laž<strong>je</strong> integrirali na evropski<br />

trg dela, če jih bomo potrebovali.<br />

Leta 2022 smo spre<strong>je</strong>li 3500 legalnih<br />

migrantov, ker smo jih potrebovali<br />

na trgu dela, ilegalno pa jih <strong>je</strong> prišlo<br />

330.000. V sodelovanju z njihovimi<br />

oblastmi iščemo poti, kako jih deportirati<br />

nazaj, ker so prišli nezakonito.<br />

Legalne migrante pa potrebu<strong>je</strong>mo, da<br />

bo naše gospodarstvo konkurenčno.<br />

To <strong>je</strong> težko pojasniti: treba <strong>je</strong> paziti, da<br />

državljani ne začnejo misliti, da želimo<br />

pripeljati ljudi. Dvajset odstotkov vseh<br />

migrantov <strong>je</strong> v Nemčiji, to <strong>je</strong> 870.000,<br />

550.000 jih <strong>je</strong> v Franciji, precej jih <strong>je</strong><br />

v Španiji in Italiji, vsi ostali pa so v<br />

majhnih državah. Pomembno <strong>je</strong> imeti<br />

podatke in o tem govoriti natančno.<br />

Ko nekateri govorijo proti njim, jim<br />

samo rečem, naj pogledajo voznike avtobusa,<br />

svojo medicinsko sestro, svojo<br />

negovalko – vsi so migranti. Ne moremo<br />

se skrivati pred realnostjo, hkrati pa<br />

želimo prihode nadzorovati. To Evropa<br />

mora nadzorovati, ker bomo po napovedih<br />

leta 2070 predstavljali samo štiri odstotke<br />

svetovnega prebivalstva, če bomo<br />

nadal<strong>je</strong>vali z rastjo, ki <strong>je</strong> trenutno 1,5.<br />

Potrebovali bi stopnjo rasti 2,1 otroka na<br />

žensko, da bi nas ostalo enako kot sedaj.<br />

To trenutno ni realno, ker ni enotne politike<br />

za vse države, ne obstaja samo en<br />

ukrep, nujna <strong>je</strong> kombinacija ukrepov za<br />

vsako državo posebej. Komplet orodij <strong>je</strong><br />

zato samo ponu<strong>je</strong>n vladam, da izberejo,<br />

kar jim najbolj odgovarja. To <strong>je</strong> nekaj, kar<br />

jim nudimo. Na evropski ravni moramo<br />

ustanoviti in financirati urade, ki se<br />

bodo ukvarjali z demografijo. Ne more<br />

tega početi samo moj kabinet in dvajset<br />

ljudi v n<strong>je</strong>m. Potrebu<strong>je</strong>mo strokovnjake,<br />

ki se spoznajo na demografijo, mi smo<br />

samo politično priučeni. Potrebu<strong>je</strong>mo<br />

evropsko agencijo za demografijo, ki se<br />

bo ukvarjala s temi vprašanji. 27 držav<br />

članic bo sodelovalo pri tem. To <strong>je</strong> neobhodno,<br />

ker <strong>je</strong> ta sprememba jasno vidna,<br />

npr. v tem, da vidimo tujce na ulici.<br />

To moramo narediti, da se ne bomo čez<br />

deset let prebudili kot mesečniki in rekli,<br />

kdo so ti prišleki, imamo problem. S tem<br />

resor<strong>je</strong>m za demografijo, ki ga <strong>je</strong> osnovala<br />

von der Leynova, predvidevamo spremembe,<br />

ki se že dogajajo.<br />

Komisija veliko dela skupaj, kot<br />

nekakšna ekipa. Ursula von der<br />

Leyen ima sedem otrok. V evrop-<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

26<br />

INTERVJU<br />

skih inštitucijah se veliko laž<strong>je</strong><br />

odločiš za več otrok kot v Sloveniji.<br />

Kako naj torej ve, kako neko<br />

žensko prepričati, da se odloči še<br />

za enega otroka?<br />

Ursula von der Leyen mi <strong>je</strong> v prvem<br />

razgovoru, ko smo se odločali glede demografi<strong>je</strong>,<br />

rekla, kako <strong>je</strong> imela v Nemčiji<br />

velik problem, ker <strong>je</strong> v Nemčiji rodila tri<br />

otroke in ni bilo običajno, da taka mama<br />

dela. Običajno <strong>je</strong> bilo, da ženska z otroki<br />

ostane doma. Potem se <strong>je</strong> zaradi poslovnih<br />

razlogov preselila v ZDA. Ko <strong>je</strong><br />

prišla v Ameriko, so otroke vsi spre<strong>je</strong>li<br />

odprtih rok. Veliko bolj kot v Evropi. Ko<br />

se <strong>je</strong> vrnila v Nemčijo, <strong>je</strong> postala ministrica<br />

za družine. Ursula von der Leyen<br />

<strong>je</strong> ta, ki <strong>je</strong> vplivala, da se <strong>je</strong> v Nemčiji<br />

spremenila ta miselnost. Dala <strong>je</strong> denar<br />

za otroke, vrtce in tako naprej. Rekla mi<br />

<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> zaradi več otrok imela problem<br />

v Nemčiji in da <strong>je</strong> zaradi ameriške izkušn<strong>je</strong><br />

prenesla svo<strong>je</strong> izkušn<strong>je</strong> v Nemčijo.<br />

Pri nas v bivši Jugoslaviji <strong>je</strong> bilo običajno,<br />

da gre otrok v vrtec. Ne hvalim<br />

bivšega sistema, a v tem smo bili napredni,<br />

da smo imeli dolg porodniški<br />

dopust. V Belgiji <strong>je</strong> danes porodniški<br />

dopust tri mesece, potem <strong>je</strong> treba otroka<br />

dati v varstvo.<br />

Socialne ukrepe v državah članicah<br />

bi bilo treba harmonizirati, ker ima vsaka<br />

država svojo situacijo. Na Hrvaškem<br />

<strong>je</strong> premier Andrej Plenković, to moram<br />

reči, uvedel vrhunske ukrepe: podaljšali<br />

so porodniški dopusta in naredili vse<br />

v smeri, da bi ustavili nižan<strong>je</strong> rodnosti.<br />

Tega pa ne more rešiti samo en ukrep.<br />

Hrvaška <strong>je</strong> ena redkih članic EU,<br />

ki ima ministrstvo za demografijo.<br />

Politika o tem govori in spre<strong>je</strong>ma<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

Zelo važno <strong>je</strong>, kdo <strong>je</strong> izbran na lokalnih in<br />

drugih volitvah in ali so ti ljud<strong>je</strong> sposobni<br />

izvesti te politike, ali so sposobni narediti<br />

ruralna področja privlačna.<br />

ukrepe že dvajset let. Zdaj, ko so<br />

nastopili konkretni ukrepi, denimo<br />

denar za povratnike iz tujine,<br />

ni videti pričakovanega uspeha?<br />

Tega se ne da rešiti čez noč.<br />

To pomeni, da <strong>je</strong> demografija<br />

prevelik problem?<br />

Ni prevelik, ampak dolgoročen problem,<br />

zato pravim, da <strong>je</strong> treba na dolgi<br />

rok predvidevati, kaj se bo zgodilo. Videti<br />

moramo, da so trendi tu in nan<strong>je</strong><br />

moramo začeti pravočasno odgovarjati,<br />

ker se tega problema ne da rešiti čez<br />

noč. Na Hrvaškem <strong>je</strong> eden od glavnih<br />

adutov te vlade demografska revitalizacija.<br />

Tako ni samo na Hrvaškem, tako<br />

<strong>je</strong> skoraj povsod. Razlog za izsel<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />

s Hrvaške, ki se <strong>je</strong> zgodilo, <strong>je</strong> bila svoboda<br />

gibanja, saj so si ljud<strong>je</strong> zaželeli videti,<br />

kako izgleda živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> v zahodnih<br />

državah. Po kovidu, ko <strong>je</strong> naša rast BDP<br />

v zadnjih nekaj letih z 12.000 evrov na<br />

prebivalca zrasla na 20.000, pa se <strong>je</strong><br />

veliko ljudi vrnilo. To pomeni, da <strong>je</strong> pomembno<br />

ustvarjati ugodno stan<strong>je</strong>.<br />

To <strong>je</strong> povezano z demokracijo. Zelo<br />

pomembno <strong>je</strong>, kdo <strong>je</strong> izvol<strong>je</strong>n na lokalnih<br />

in parlamentarnih volitvah. Ali so<br />

ti izvol<strong>je</strong>ni ljud<strong>je</strong> sposobni spre<strong>je</strong>mati<br />

demografske ukrepe, ali znajo narediti<br />

podežel<strong>je</strong> privlačno za živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Evropo<br />

sestavlja 80 odstotkov podeželja, k<strong>je</strong>r<br />

Treba <strong>je</strong> prilagoditi<br />

možnost ostajanja na trgu<br />

dela, če si to želiš.<br />

živi samo tretjina evropskega prebivalstva.<br />

Tu <strong>je</strong> ogromen potencial, ampak<br />

na podeželju noče nihče živeti, če nima<br />

hitrega interneta, zdravnika ... Treba <strong>je</strong><br />

ustvariti pogo<strong>je</strong>, da bi ljud<strong>je</strong> šli živet na<br />

podežel<strong>je</strong>. To <strong>je</strong> samo vprašan<strong>je</strong> politikov,<br />

<strong>koliko</strong> so sposobni možnosti, ki jih<br />

nudijo evropske politike, prenesti v domačo<br />

politiko.<br />

Slovenija <strong>je</strong> imela samo Urad za<br />

demografijo pa še tega <strong>je</strong> aktualna<br />

vlada po devetih mesecih ukinila ...<br />

Vem, da <strong>je</strong> bil v Sloveniji ukin<strong>je</strong>n urad<br />

za demografijo. Mislim, da to ni dobro.<br />

Ob koncu španskega predsedovanja EU<br />

smo spre<strong>je</strong>mali sklepe in eden od teh<br />

<strong>je</strong> priporočilo državam članicam, da<br />

ustanovijo ministrstvo za demografijo.<br />

Imata ga Grčija in Hrvaška. Trenutno<br />

ima zelo malo držav urade za demografijo.<br />

Kot komisarka imam težavo,<br />

ker nimam ustreznega sogovornika za<br />

srečanja Sveta EU. Ko želim govoriti o<br />

demografiji, sem povabl<strong>je</strong>na pod temo<br />

o prihodnosti Evrope na svet za splošne<br />

zadeve, v katerem sedijo ministri za<br />

evropske zadeve, ali včasih na svet za<br />

socialne politike, v katerem so ministri<br />

za socialne zadeve.<br />

Želimo si, da bi države članice ustanovile<br />

urade, da bi lahko imeli svet<br />

ministrov. Prav tako pa želimo tudi v<br />

Evropskem parlamentu imeti Odbor<br />

za demografijo. Pohvalila bi slovensko<br />

poslanko Romano Tomc, ki <strong>je</strong> spodbudila<br />

ustanovitev skupine za demografijo.<br />

Le-ta zaenkrat nima moči.<br />

Tomčeva dobro dela na tem področju,<br />

vendar to ni dovolj, Evropski parlament<br />

po volitvah bi moral razmisliti o tem.<br />

Evropska komisija upa, da bo tudi v<br />

nasledn<strong>je</strong>m mandatu v svoji strukturi<br />

ohranila resor za demografijo in da se<br />

bo s tem nekdo še resne<strong>je</strong> ukvarjal, kot<br />

smo se mi.<br />

Vrniva se še v Bukarešto, k<strong>je</strong>r se <strong>je</strong><br />

zbrala Evropska ljudska stranka.<br />

Kako ste zadovoljni z rezultatom,<br />

ki <strong>je</strong> pokazal, da v EPP-ju nekateri<br />

niso zadovoljni s politiko v tem<br />

mandatu? Ali lahko pride do delitve<br />

EPP-ja?<br />

EPP na naslednjih volitvah ne bo dobila<br />

manj glasov. Evropska ljudska stranka<br />

<strong>je</strong> zelo široka, kakor pove samo ime.<br />

Zelo <strong>je</strong> široka, demokratična. Res <strong>je</strong>, da<br />

<strong>je</strong> bilo nekaj glasov proti. Jaz to razlagam<br />

kot demokracijo.

28<br />

INTERVJU<br />

MILAN ZVER, EVROPSKI POSLANEC<br />

Sosled<strong>je</strong> dogodkov na RTVS kaže,<br />

da Veri Jourovi in Ustavnemu<br />

sodišču NE MOREMO VERJETI<br />

Evropski poslanec Milan Zver se <strong>je</strong> dokopal do več kot 100 strani dolge dokumentaci<strong>je</strong> zapiskov, ki so jih pripravili<br />

evropski komisarki, ki pokriva vladavino prava in stan<strong>je</strong> na področju medi<strong>je</strong>v, Veri Jourovi, ob lanskoletnem<br />

obisku v Sloveniji. Obisk se <strong>je</strong> zgodil zgolj nekaj dni potem, ko <strong>je</strong> Ustavno sodišče začasno zadržalo<br />

izvajan<strong>je</strong> novele <strong>Za</strong>kona o RTVS. Iz opomnikov izhaja, da so Jourovo za obisk pripravili v sozvočju s prevladujočim<br />

mnen<strong>je</strong>m opozici<strong>je</strong> in osrednjih medi<strong>je</strong>v, da vlada Janeza Janše ruši pravno državo.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

<strong>Za</strong>kaj <strong>je</strong> trajalo toliko časa, da ste<br />

prišli do teh dokumentov?<br />

Želel sem dokazati, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>na (Vere<br />

Jourove) intervencija na Ustavnem<br />

sodišču politično motivirana. Ustavno<br />

sodišče <strong>je</strong> zadržalo izvajan<strong>je</strong> novele<br />

<strong>Za</strong>kona o RTV, po n<strong>je</strong>nem obisku pa <strong>je</strong><br />

bilo zadržan<strong>je</strong> odpravl<strong>je</strong>no. <strong>Za</strong>kon se <strong>je</strong><br />

začel izvajati in sledile so dobro znane<br />

kadrovske rošade in čistke. Podrobnosti<br />

n<strong>je</strong>nega obiska v Sloveniji bi morale<br />

biti v teh dokumentih, torej v zapiskih<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

in drugih oblikah komunikaci<strong>je</strong> med<br />

slovensko stranjo in Brusl<strong>je</strong>m. Poskušal<br />

sem dokazati domnevo, da <strong>je</strong> komisarka<br />

nezakonito intervenirala v zakonodajnem<br />

postopku. Kmečki način razmišljanja<br />

o sosledju dogodkov na Ustavnem<br />

sodišču kaže, da se <strong>je</strong> nekaj zgodilo.<br />

Na Evropski komisiji so najprej rekli,<br />

da poročila ni mogoče dobiti, potem<br />

smo dobili poročilo o obisku, ki <strong>je</strong> dolgo<br />

šest strani, ampak samo prvo stran. Potem<br />

<strong>je</strong> predstavnik Evropske komisi<strong>je</strong><br />

napačno dejal, da <strong>nam</strong> jih niso izročili,<br />

ker tega nisem zahteval, kar <strong>je</strong> bila čista<br />

laž. Spet smo zaprosili za dokumente in<br />

nekajkrat so se opravičili, da <strong>je</strong> enostavno<br />

preveč dokumentaci<strong>je</strong> ter da ne morejo<br />

spoštovati rokov. <strong>Za</strong>to sem se obrnil<br />

na evropsko varuhinjo človekovih<br />

pravic, ki <strong>je</strong> vodstvo komisi<strong>je</strong> opozorila,<br />

da mora delovati transparentno, kar <strong>je</strong><br />

paradoks, saj <strong>je</strong> ravno Jourova komisarka<br />

za transparentno delovan<strong>je</strong>. Da se<br />

zgodi to ravno n<strong>je</strong>j. Ne bi rekel, da gre

INTERVJU<br />

29<br />

za malomarnost, ampak <strong>je</strong> bil to strah<br />

pred razkrit<strong>je</strong>m, zato Jourova kljub<br />

opozorilom omudsmanke ni dala vseh<br />

dokumentov. Potem smo jih od strokovnih<br />

služb le dobili in vsi ti opomniki<br />

kažejo, kako političen <strong>je</strong> bil n<strong>je</strong>n obisk<br />

v Sloveniji.<br />

<strong>Za</strong>kaj <strong>je</strong> tretja točka vsebine obiska<br />

komisarke Jourove pri Mateju<br />

Accettu počrn<strong>je</strong>na? Kakšno obrazložitev<br />

so vam dali?<br />

Ta točka <strong>je</strong> ključna.<br />

Kako pa veste, kaj <strong>je</strong> počrn<strong>je</strong>no?<br />

Domnevamo, ker <strong>je</strong> večina opomnikov<br />

v dokumentaciji posvečena ravno medi<strong>je</strong>m<br />

in naši RTV. <strong>Za</strong>to menimo, da se <strong>je</strong><br />

tudi ta točka nanašala na to temo. Oni<br />

navajajo čuden razlog, da če bi to razkrili,<br />

bi imeli sodelavci komisarke v bodoče<br />

velike težave napisati, kar <strong>je</strong> potrebno,<br />

ker bi lahko prišlo do njihove samocenzure,<br />

kar <strong>je</strong> samo po sebi nelogično.<br />

Ampak vi boste vztrajali, da vam<br />

razkri<strong>je</strong>jo to točko?<br />

Absolutno, moja pisarna v Bruslju<br />

pripravlja tožbo, ki jo bomo vložili na<br />

Sodišču Evropske uni<strong>je</strong>, seveda bomo<br />

zahtevali razkrit<strong>je</strong> te z<strong>nam</strong>enite točke,<br />

videli bomo, <strong>koliko</strong> <strong>je</strong> ura. Že zdaj pa<br />

lahko rečemo, da <strong>je</strong> bil obisk Jourove<br />

politično motiviran. Komisarka spada<br />

v isto politično družino kot slovenska<br />

vlada, Svoboda in evropska poslanka<br />

Irena Joveva. Tudi ko <strong>je</strong> bil spre<strong>je</strong>t<br />

evropski zakon o svobodi medi<strong>je</strong>v, sta<br />

Jourova in Joveva dali identično izjavo,<br />

da bo zakon pomenil obliko pritiska<br />

na grde vlade, recimo na Madžarskem,<br />

prej na Poljskem itd.<br />

Ampak ta zakon podpira tudi<br />

Evropska ljudska stranka, katere<br />

del <strong>je</strong> SDS?<br />

OGLED<br />

ODDAJE<br />

Drži, ampak jaz sem glasoval proti tem<br />

zakonu, večkrat v zadn<strong>je</strong>m letu smo<br />

imeli v SDS drugačno mnen<strong>je</strong> kot Evropska<br />

ljudska stranka. Jaz pravim, da <strong>je</strong> bil<br />

ta petletni mandat pod predsednico<br />

Ursulo von der Leyen mandat zapravl<strong>je</strong>nih<br />

priložnosti, sploh kar se tiče zelene<br />

politike in odnosa do kmetijstva, ki<br />

smo ga z raznimi ukrepi skoraj uničili,<br />

to izhaja še iz časa Franza Timermansa.<br />

Imeli smo slabe odnose do evropskega<br />

gospodarstva, zlasti do dizla, ki <strong>je</strong> simbol<br />

evropskega gospodarstva. Spre<strong>je</strong>li<br />

smo zaveze, ki jih preprosto ne moremo<br />

uresničiti in jih bo treba popravljati v<br />

nasledn<strong>je</strong>m mandatu.<br />

Če se vrneva k Ustavnemu sodišču,<br />

pravijo, da tema pogovora ob<br />

obisku komisar<strong>je</strong> Jourove ni bila<br />

RTV. Jim ne verjamete?<br />

Ne.<br />

Trdite, da lažejo?<br />

Tretja točka opomnika bo enkrat<br />

razkrita in videli bomo. Tukaj gre sicer<br />

za formane razgovore, opomniki so avtorizirani<br />

s strani evropske komisarke,<br />

vedno pa obstajajo tudi neformalni pogovori,<br />

za katere nimamo dokazov. Če<br />

bi ver<strong>je</strong>li izjavam US in komisarke, bi<br />

se, glede na kasnejše dogajan<strong>je</strong> na sodišču<br />

in na RTV, kot državljan EU počutil<br />

malce nategn<strong>je</strong>nega.<br />

Če greva po teh opomnikih: med<br />

drugim so ji uradniki napisali, da<br />

so ljud<strong>je</strong> množično izvolili <strong>Golob</strong>a<br />

kot odgovor na ekscesno vladan<strong>je</strong><br />

Janeza Janše in da opažajo pozitiven<br />

premik pod vlado Roberta<br />

<strong>Golob</strong>a, kar se tiče svobode medi<strong>je</strong>v,<br />

da so se v času Janše vršili<br />

pritiski na policijo in medi<strong>je</strong>. Je to<br />

res tisto, kar si Evropska komisija<br />

misli o nas?<br />

Del Evropske komisi<strong>je</strong> si, ker <strong>je</strong> Vera<br />

Jourova liberalka, ki spada v isto skupino<br />

kot <strong>Golob</strong>ova vlada, nisem pa<br />

pričakoval tako nekorektnega odnosa.<br />

Komisarji, ki pridejo v druge države,<br />

ponavadi ohranijo neko dostojnost, korektnost,<br />

Jourova pa ne samo da <strong>je</strong> izražala<br />

politična prepričanja, poskušala <strong>je</strong><br />

celo vplivati na naše notran<strong>je</strong> procese.<br />

Ne vem, ali bi komisarji iz vrst Evropske<br />

ljudske stranke nastopali tako. To<br />

<strong>je</strong> edini primer, ko se <strong>je</strong> nekdo lotil tega<br />

vprašanja. Moj <strong>nam</strong>en ni loviti Jourove<br />

na napakah, vprašan<strong>je</strong> <strong>je</strong>, ali ima Evropska<br />

komisija pravico interventirati na<br />

avtonomnem polju držav članic Evropske<br />

uni<strong>je</strong>. Tukaj gre po mo<strong>je</strong>m mnenju<br />

za kršitev subsidiarnosti, ki <strong>je</strong> eno od<br />

najpomembnejših načel, ki izhajajo iz<br />

pogodbe o EU.<br />

Dokumenti so sestavili vaši politični<br />

nasprotniki?<br />

N<strong>je</strong>n sekretariat, gotovo ji <strong>je</strong> pomagal<br />

tudi kdo iz Sloveni<strong>je</strong>. Če bi dobil vse<br />

dokumente, bi vam lahko odgovoril na<br />

to vprašan<strong>je</strong>.<br />

<strong>Za</strong>kaj se doslej ni oglasil nihče iz<br />

vaše politične skupine?<br />

Jaz verjamem, da se še bodo, Ursula von<br />

der Leyen pa ima tako ali tako zdaj drugačne<br />

težave zaradi afer, ki so izbruhnile.<br />

On <strong>je</strong> nekatere teme res zavozila,<br />

težko bo popravljala svo<strong>je</strong> napake za<br />

nazaj, zato <strong>je</strong> SDS uradno ni podprl za<br />

drugi mandat na čelu Evropske komisi<strong>je</strong>.<br />

Bol<strong>je</strong> <strong>je</strong>, da posle preda komu drugemu.<br />

Težko <strong>je</strong> bilo pričakovati, da bi se<br />

v tem obdobju ukvarjali z vprašan<strong>je</strong>m<br />

Vere Jourove.<br />

V n<strong>je</strong>nih zapiskih <strong>je</strong> tudi opomnik,<br />

da <strong>je</strong> bil spre<strong>je</strong>ti zakon o RTV<br />

korak k depolitizaciji. Ali Vera<br />

Jourova v to res verjame?<br />

Mislim, da ja. Ima enako matrico kot<br />

levičarji. Njihova mantra <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> predpogoj<br />

za depolitizacijo odstranitev<br />

(prejšn<strong>je</strong>ga) vodstva. Očitno gre za depolitizacijo<br />

samo takrat, ko se odstranju<strong>je</strong><br />

vpliv desnih političnih strank, ne<br />

pa tudi levih. Očitno ni problematično,<br />

da v Svetu RTV sedijo člani nevladnih<br />

organizacij, kot jih določa predsednik<br />

vlade. <strong>Za</strong>kon o medijih, ki ga <strong>je</strong> dala v<br />

razpravo slovenska vlada, vodi v popolno<br />

politizacijo celotne strukture RTV<br />

in omogoča čistke medijskega prostora.<br />

Korenček za osredn<strong>je</strong> medi<strong>je</strong> in palica<br />

za vse ostale, tudi katoliške medi<strong>je</strong>. <br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

30<br />

EVROPA<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

Janša in Zver: komisarka<br />

Jourova <strong>je</strong> ZLORABILA<br />

položaj z vtikan<strong>je</strong>m v<br />

interne zadeve Sloveni<strong>je</strong><br />

Predsednik SDS Janez Janša in evropski poslanec Milan Zver (EPP/SDS) sta razkrila<br />

interne dokumente Evropske komisi<strong>je</strong> v povezavi z obiskom podpredsednice<br />

Evropske komisi<strong>je</strong> Vere Jourove v Sloveniji. Pravita, da <strong>je</strong> politična pristranskost,<br />

kljub temu da deli dokumentov ostajajo zakriti, očitna.<br />

Evropski poslanec Milan Zver (61)<br />

<strong>je</strong> marca lani na Evropsko komisijo<br />

(EK) naslovil poZslansko<br />

vprašan<strong>je</strong> v zvezi z obiskom<br />

podpredsednice Evropske komisi<strong>je</strong><br />

Vere Jourove (59) v Sloveniji. Komisarka<br />

Jourova <strong>je</strong> Slovenijo obiskala lani v začetku<br />

marca. Srečala se <strong>je</strong> s predstavniki<br />

treh vej oblasti, udeležila pa se <strong>je</strong> tudi<br />

razprave o neodvisnih medijih kot braniku<br />

pred dezinformacijami.<br />

Kot <strong>je</strong> opozoril Zver, se <strong>je</strong> Jourova<br />

med obiskom srečala tudi s predsednikom<br />

ustavnega sodišča Mate<strong>je</strong>m<br />

Accettom (50). Ker se <strong>je</strong> obisk zgodil le<br />

deset dni po odločitvi ustavnega sodišča,<br />

da zadrži izvajan<strong>je</strong> novele zakona<br />

o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), si <strong>je</strong><br />

obisk po n<strong>je</strong>govem mogoče razlagati kot<br />

»nedopusten politični pritisk na neodvisnost<br />

delovanja ustavnega sodišča«.<br />

IZVEN PRISTOJNOSTI<br />

Zver <strong>je</strong> na Evropsko komisijo tudi naslovil<br />

zahtevo po objavi vseh internih<br />

dokumentov v povezavi z obiskom Jourove<br />

v Sloveniji. Ker zahtevanih dokumentov<br />

ni pre<strong>je</strong>l, se <strong>je</strong> obrnil na evropsko<br />

varuhinjo človekovih pravic Emily<br />

O’Reilly (66).<br />

Evropska komisija <strong>je</strong> evropsko ombudsmanko<br />

obvestila, da ni mogla v<br />

prvotno določenem roku predati zahtevane<br />

dokumentaci<strong>je</strong>. Kot so še navedli<br />

v uradu ombudsmanke, so doslej<br />

od Evropske komisi<strong>je</strong> vseeno pre<strong>je</strong>li<br />

en dokument in ga tudi pregledali. Na<br />

podlagi tega <strong>je</strong> ombudsmanka Evropsko<br />

komisijo ponovno pozvala, naj čim<br />

prej objavi dokumente, ki jih <strong>je</strong> od njih<br />

zahteval poslanec Zver.<br />

Po zadnji odločitvi Evropske komisi<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> Zver končno dobil za<strong>je</strong>ten šop<br />

dokumentov, iz katerega izhaja – po<br />

besedah Janeza Janše (65) –, da <strong>je</strong> potr<strong>je</strong>n<br />

sum, da se <strong>je</strong> komisarka Jourova v<br />

nasprotju z zakonodajo in pogodbami,<br />

ki ustanavljajo EU, vmešavala v notran<strong>je</strong><br />

in ustavnopravne zadeve Sloveni<strong>je</strong><br />

izven svojih pristojnosti.<br />

Jourova <strong>je</strong> sicer marca lani po srečanju<br />

z Accettom poudarila, da o ustavnem<br />

presojanju novele zakona o RTV-<br />

-ju, ker postopek še teče, nista govorila<br />

oziroma nista rekla niti besede o tem,<br />

kakšna bo odločitev. In dodala: »To bi<br />

bilo tudi v nasprotju z mojo moralno<br />

integriteto in prepričan<strong>je</strong>m, da morajo<br />

biti sodišča neodvisna.«<br />

ZAKRIVANJE<br />

EK <strong>je</strong> zakrila enega od ključnih delov<br />

opomnika, zato pri SDS domnevajo,<br />

da gre za direktno navodilo Jourove<br />

X @VeraJourova<br />

Accettu za pospešitev postopkov glede<br />

RTVS. <strong>Za</strong>kaj?<br />

V spremnem dopisu EK to zakrivan<strong>je</strong><br />

delov besedila opraviču<strong>je</strong> z varovan<strong>je</strong>m<br />

procesa odločanja in nadalju<strong>je</strong>:<br />

»En redigiran stavek na strani 8 dokumenta<br />

3 vsebu<strong>je</strong> mnenja služb Komisi<strong>je</strong><br />

v okviru internih posvetovanj znotraj<br />

instituci<strong>je</strong>. Kot <strong>je</strong> pojasn<strong>je</strong>no zgoraj,<br />

<strong>je</strong> bil dokument sestavl<strong>je</strong>n za interno<br />

uporabo pod odgovornostjo ustreznih<br />

služb Komisi<strong>je</strong> in ne odraža dejanskih<br />

posegov, stor<strong>je</strong>nih med sestanki.«<br />

Dodaten indic za to, da se tretja točka<br />

nanaša ravno na RTV, <strong>je</strong> v poročilu<br />

s sestanka, k<strong>je</strong>r v zadn<strong>je</strong>m odstavku, ki<br />

kronološko sledi obema prej naštetima<br />

temama, o Accettu zapišejo tole: »Na<br />

koncu <strong>je</strong> pripomnil, da opaža naraščajoč<br />

trend poskušanja prevajanja političnih<br />

problemov v pravne primere, ki<br />

Vera Jourova (59) se <strong>je</strong> marca lani srečala s predsednikom Ustavnega sodišča Mate<strong>je</strong>m Accettom (50).<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

EVROPA<br />

31<br />

Jasno <strong>je</strong> vsaj to, kako<br />

močno so se na komisiji<br />

vpletli v slovenski<br />

politični prostor.<br />

se predložijo Sodišču ali nacionalnim<br />

ustavnim sodiščem. Po n<strong>je</strong>govem mnenju<br />

to poveču<strong>je</strong> do<strong>je</strong>man<strong>je</strong> politizaci<strong>je</strong><br />

sodstva, saj bo kakršna koli odločitev<br />

najver<strong>je</strong>tne<strong>je</strong> razdiralna.« V tistem času<br />

<strong>je</strong> bil »največji politični problem v državi«<br />

RTV, obenem pa <strong>je</strong> bil to tudi politični<br />

problem, ki <strong>je</strong> bil prenesen na US.<br />

PRITI ZADEVI DO DNA<br />

Kot <strong>je</strong> poudaril Zver, <strong>je</strong> iz pre<strong>je</strong>tih dokumentov<br />

jasno vsaj to, kako močno<br />

so se na komisiji vpletli v slovenski politični<br />

prostor. Kljub n<strong>je</strong>govim in ombudsmankinim<br />

pozivom še vedno ne<br />

želijo razkriti tret<strong>je</strong> točke opomnika,<br />

pripravl<strong>je</strong>nega za pogovore s predsednikom<br />

ustavnega sodišča. Prav tako<br />

niso poslali vseh zahtevanih dokumentov.<br />

Zver <strong>je</strong> zato prepričan, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>gova<br />

odgovornost, da se zadevi pride do dna.<br />

»Kot <strong>je</strong> razvidno iz pre<strong>je</strong>tih dokumentov,<br />

se niso niti izogibali različnim<br />

političnim oce<strong>nam</strong>. Govorili so celo o<br />

kontroverzni prvotni odločitvi ustavnega<br />

sodišča. In potem ver<strong>je</strong>tno vplivali<br />

na odločitev ustavnega sodišča,« <strong>je</strong> dejal<br />

Zver. »Enostavno govorijo o političnih<br />

Posnetek zaslona<br />

DOKUMENTI<br />

Vsi ključni citati, ki jih izpostavljata<br />

SDS in poslanec<br />

Zver, ter celotni dokumenti<br />

EK so na ogled na<br />

domovina.<strong>je</strong>.<br />

cepitvah – na eni strani <strong>je</strong> stara vlada, na<br />

drugi, pozitivni strani, pa so nova vlada,<br />

mediji in pa nevladne organizaci<strong>je</strong>.«<br />

Da bi pripravili teren za nove kadre<br />

in vodstvo, so skušali očrniti staro<br />

vodstvo. Zver ocenju<strong>je</strong>, da gre za popolno<br />

zlorabo funkci<strong>je</strong> podpredsednice<br />

Evropske komisi<strong>je</strong>. To pa posledično<br />

vodi do nezaupanja državljanov EU v<br />

evropske inštituci<strong>je</strong>, kar bi evropsko<br />

demokracijo lahko pripeljalo v krizo.<br />

»Ko sem bral to gradivo, nisem ver<strong>je</strong>l<br />

svojim očem. Gre za eklatantni politični<br />

pamflet. To nima nobene veze s<br />

pristojnostmi Evropske komisi<strong>je</strong>. To <strong>je</strong><br />

enostavno nekaj sto strani političnega<br />

nakladanja, ki nima nobene zveze s pristojnostmi<br />

Evropske komisi<strong>je</strong>,« <strong>je</strong> ocenil<br />

Janša (65). Ob tem se <strong>je</strong> spraševal, kaj<br />

tako skrivajo, da bo poslanec moral na<br />

splošno sodišče EU, da izterja prikrite<br />

dele dokumentov.<br />

Poudaril <strong>je</strong> tudi, da bodo poleg formalnopravnih<br />

aktivnosti v različnih<br />

političnih forumih EU sprožili tudi<br />

druge postopke, saj da gre za temeljno<br />

zlorabo funkci<strong>je</strong>.<br />

<br />

Milan Zver (61): Še vedno ne želijo razkriti<br />

tret<strong>je</strong> točke opomnika, pripravl<strong>je</strong>nega za<br />

pogovore s predsednikom Ustavnega sodišča.<br />

KLJUČNI CITATI IZ RAZKRITIH DOKUMENTOV<br />

<strong>Golob</strong>ova stranka <strong>je</strong> na volitvah prepričljivo zmagala, saj so<br />

se volivci mobilizirali proti ekscesnemu načinu vladanja premierja<br />

Janše.<br />

Srečan<strong>je</strong> s slovenskimi mediji vam bo dalo dober vpogled v<br />

to, kako mediji do<strong>je</strong>majo stan<strong>je</strong> medijske svobode v državi ter<br />

vpogled v prizadevanja sedan<strong>je</strong> vlade, da bi začela z reformami<br />

po koncu napetega obdobja pod Janšo.<br />

Vprašan<strong>je</strong> medi<strong>je</strong>v bi utegnilo prevladovati v vaših javnih razpravah<br />

in v vprašanjih novinar<strong>je</strong>v. To <strong>je</strong> napeta in kontroverzna<br />

tema v slovenski javnosti. Kar se tiče medi<strong>je</strong>v: opažamo pozitiven<br />

premik pod novo vlado.<br />

Najbolj odmevna vprašanja pod prejšnjo vlado so se nanašala<br />

na zavrnitev financiranja javnega servisa Slovenske tiskovne<br />

agenci<strong>je</strong> (STA), kot to določa zakon; politična imenovanja v programski<br />

svet in upravo RTV Slovenija, ki so povzročila pritiske na<br />

novinar<strong>je</strong> in omajala uredniško neodvisnost; politično vmešavan<strong>je</strong><br />

in zlorabo polici<strong>je</strong>.<br />

Razmere na RTV Slovenija ostajajo napete. Novinarske organizaci<strong>je</strong>,<br />

sindikati in nevladne organizaci<strong>je</strong> trdijo, da imenovanja<br />

v upravne odbore vodijo v resne kršitve uredniške neodvisnosti in<br />

pristransko poročan<strong>je</strong> ter spodkopavajo ugled javne radiotelevizi<strong>je</strong>.<br />

28. decembra 2022 <strong>je</strong> stopil v veljavo nov zakon o RTV Slovenija,<br />

ki <strong>je</strong> predstavljal eno glavnih predvolilnih zaobljub sedan<strong>je</strong><br />

koalicijske vlade. Politično <strong>je</strong> eden glavnih cil<strong>je</strong>v zakona sanacija<br />

stanja v javnem zavodu z »depolitizacijo«, kar v praksi pomeni<br />

spremembo sestave programskega sveta in uprave.<br />

Predlog zakona o RTV <strong>je</strong> bil pripravl<strong>je</strong>n v tesnem sodelovanju<br />

z medijskimi strokovnjaki in nevladno organizacijo Pravna mreža<br />

za varovan<strong>je</strong> demokraci<strong>je</strong> (spoznali jih boste ob obisku). Predlog<br />

zakona <strong>je</strong> bil spre<strong>je</strong>t po nujnem postopku kot sredstvo za depolitizacijo<br />

javne radiotelevizi<strong>je</strong>, po tem ko so bili na ključne položa<strong>je</strong><br />

imenovani zavezniki prejšn<strong>je</strong> vlade.<br />

Ustavno sodišče <strong>je</strong> 20. februarja 2023 zadržalo (tj. nekakšen<br />

začasni ukrep, da se počaka do končne odločitve) izvajan<strong>je</strong><br />

ključnih določb zakona, ki omogočajo menjavo vodstva. Odločitev<br />

<strong>je</strong> kontroverzna, saj pomeni, da se postopek imenovanja<br />

novih vodstvenih struktur lahko nadalju<strong>je</strong>, medtem ko sodišče<br />

še odloča, vendar imenovanja ne bodo začela veljati, dokler sodišče<br />

o tem ne bo dokončno odločilo. Tako danes v praksi obstajata<br />

dve vodstveni strukturi, stara, ki odloča, in nova, ki čaka na<br />

pravnomočno sodbo. Pozitivno pa <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> bil novi upravni organ<br />

imenovan brez vpletanja politikov, torej s strani civilne družbe in<br />

osebja RTV.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

32<br />

AKTUALNO<br />

PETER MERŠE<br />

FOTOMONTAŽA<br />

CITRUS<br />

NSi NA VOLITVE z lokalno,<br />

SLS pa z vključujočo listo<br />

Vročica pred evropskimi volitvami narašča. Nova Slovenija, ki <strong>je</strong> svojo listo<br />

predstavila prejšnji teden, <strong>je</strong> na programski konferenci predstavila še svoj program,<br />

celotno evropsko ekipo pa <strong>je</strong> predstavila tudi SLS. Največja vladna stranka Svoboda<br />

<strong>je</strong> po seriji javnih zavrnitev neso<strong>je</strong>nih nosilcev liste na strankinem festivalu v Zbiljah<br />

predstavila prvo koalicijsko evropsko listo.<br />

NSi stavi na program EPP in<br />

močno listo uveljavl<strong>je</strong>nih<br />

strankinih kadrov, SLS sporoča,<br />

da <strong>je</strong> njihova lista najbolj<br />

vključujoča, Svoboda pa <strong>je</strong> še vedno<br />

prepričana, da <strong>je</strong> Slovenijo rešila totalitarizma,<br />

medtem ko <strong>je</strong>dro liste sestavljajo<br />

najaktivnejši prestopniki med političnimi<br />

strankami.<br />

»Evropa <strong>je</strong> naš dom, Evropa smo<br />

ljud<strong>je</strong>. Odločimo se lahko samo, ali<br />

bomo Evropo aktivno sooblikovali<br />

ali pa bomo zgolj slepi potniki,« <strong>je</strong> na<br />

programski konferenci v Celju uvodoma<br />

poudaril predsednik in nosilec<br />

evropske liste NSi Matej Tonin (40), ki <strong>je</strong><br />

opozoril, da že 80 % okvir<strong>je</strong>v slovenske<br />

nacionalne zakonoda<strong>je</strong> določita Evropska<br />

komisija in Evropski parlament.<br />

MIR, GOSPODARSTVO,<br />

ZELENI PREHOD<br />

V nadal<strong>je</strong>vanju <strong>je</strong> izpostavil tri ključne<br />

točke programa NSi – mir, gospodarstvo<br />

in razumen zeleni prehod. Natanko<br />

83 let po začetku druge svetovne vojne<br />

na Slovenskem <strong>je</strong> izrazil skrb, da tudi<br />

n<strong>je</strong>govi generaciji morda ne bo prihran<strong>je</strong>no<br />

aktivno sodelovan<strong>je</strong> v vojaškem<br />

konfliktu, sploh v primeru Putinovega<br />

(71) uspeha v Ukrajini, ki bi prinesel<br />

dodatno nestabilnost na me<strong>je</strong> Evrope,<br />

zato <strong>je</strong> prva zaveza tako NSI kot tudi<br />

Evropske ljudske stranke, ki ji NSi pripada,<br />

zagotovitev obrambe.<br />

»Vlagan<strong>je</strong> v obrambo <strong>je</strong> najcenejša<br />

naložba v mir,« <strong>je</strong> povedal, saj močna<br />

Evropa delu<strong>je</strong> odvračalno. Mir pa <strong>je</strong> tudi<br />

predpogoj za uspešno gospodarstvo,<br />

pri katerem si bodo v NSi prizadevali<br />

za zmanjšan<strong>je</strong> regulacij, ki hromijo<br />

gospodarski razvoj Evrope, ter opozorili<br />

na nevarnost Kitajske. Tonin se<br />

<strong>je</strong> zavezal tudi, da si bo prizadeval, da<br />

zeleni prehod ne potegne Evrope v revščino,<br />

ter da se bo kot poslanec zavzel<br />

za odpravo prepovedi proda<strong>je</strong> klasičnih<br />

avtomobilov po letu 2035, saj <strong>je</strong> smiselno<br />

<strong>nam</strong>esto s prepovedmi planet rešiti<br />

s tehnološkimi izboljšavami. V tej luči<br />

<strong>je</strong> posvaril tudi pred stiskan<strong>je</strong>m evropskega<br />

kmeta in prepovedjo kur<strong>je</strong>nja na<br />

drva, ki jo <strong>je</strong> skušala uvesti vlada Roberta<br />

<strong>Golob</strong>a (57).<br />

Nosilci list za volitve v Evropski parlament: Peter<br />

Gregorčič (44, SLS), Aleksander Merlo (72, Svoboda),<br />

Matej Tonin (40, NSi), Romana Tomc (58, SDS).<br />

DEMOKRACIJA BO KRŠČANSKA<br />

Poudaril <strong>je</strong> pomen krščanskih vrednot<br />

za Evropo, in sicer v prispodobi strehe,<br />

ki jo predstavljajo na evropski hiši, kar<br />

<strong>je</strong> podkrepil s citatom Roberta Schumana<br />

(77): »Demokracija bo krščanska<br />

ali pa <strong>je</strong> ne bo.« Napovedal <strong>je</strong> konec<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

AKTUALNO<br />

33<br />

politične korektnosti in jasen odnos do<br />

migrantov ter poudaril, da nas ne motijo<br />

pripadniki narodov nekdan<strong>je</strong> SFRJ,<br />

moti pa nas, če se ne naučijo govoriti<br />

slovensko in če nočejo delati.<br />

Listo NSi <strong>je</strong> pohvalil tudi predsednik<br />

Evropske ljudske stranke Manfred<br />

Weber (51). Po Toninovih besedah gre<br />

pri sestavi liste predvsem za željo po<br />

povezovanju evropskih in nacionalnih<br />

tem, s čimer posredno utemelju<strong>je</strong> tudi<br />

dejstvo, da <strong>je</strong> na n<strong>je</strong>j prva postava strankinih<br />

poslancev: poleg Tonina tudi<br />

Jernej Vrtovec (38), Janez Cigler Kralj<br />

(45) in Vida Čadonič Špelič (64), vodja<br />

podmladka Katja Berk Bevc (33), edini<br />

NSi-<strong>je</strong>v državni svetnik David Klobasa<br />

(35), aktualna evropska poslanka Ljudmila<br />

Novak (64) ter občinski svetnici iz<br />

Ljubljane in Raven na Koroškem Mojca<br />

Sojar (59) in Mojca Erjavec (43).<br />

VKLJUČUJOČA LISTA<br />

Željo po povezovanju evropske in<br />

lokalne ravni <strong>je</strong> kot eno od ključnih<br />

prioritet v intervjuju za Domovino izpostavil<br />

tudi nosilec liste SLS Peter<br />

Gregorčič (44). Potem ko so prvi najavili<br />

ime nosilca liste, so v petek predstavili<br />

tudi preostalih osem kandidatov.<br />

Pričakovano <strong>je</strong> na listi tudi aktualni<br />

evropski poslanec iz vrst SLS Franc<br />

Bogovič (61), na zadn<strong>je</strong>m mestu pa kandidira<br />

tudi strankin predsednik Marko<br />

Balažic (39). Na listi najdemo še odvetnico,<br />

mediatorko in izredno profesorico<br />

prava Saro Ahlin Doljak, predsednico<br />

podmladka Kajo Galič (27), pod<strong>je</strong>tnico in<br />

mater petih otrok Mijo Aleš, pod<strong>je</strong>tnico<br />

in kulturnico Nino Strah,<br />

nekdan<strong>je</strong>ga dolgoletnega<br />

poslanca Franca Pukšiča<br />

(68) in novinarja ter pripravnika<br />

v Evropskem<br />

parlamentu Aljaža Baliča.<br />

Tudi njihov program<br />

»osemkrat za« črpa iz manifesta<br />

Evropske ljudske<br />

stranke, predsednik Balažic<br />

pa ga <strong>je</strong> strnil tako: »<strong>Za</strong><br />

varno Evropo, za slovenskega<br />

kmeta, za energetsko<br />

neodvisnost, za svobodo<br />

govora in demokracijo,<br />

za konkurenčno gospodarstvo,<br />

za solidarnost, za<br />

evropski način živl<strong>je</strong>nja in<br />

za interese Sloveni<strong>je</strong>.«<br />

SDS S<br />

PREVERJENO LISTO<br />

Svojo listo <strong>je</strong> že predstavila<br />

tudi SDS, ki <strong>je</strong> začela<br />

z regijskimi srečanji s člani<br />

in simpatizerji, prvo <strong>je</strong><br />

bilo v Pivki. SDS, ki <strong>je</strong> svojo<br />

listo predstavila prva si<br />

glede na trenutne politične<br />

razmere obeta izvolitev<br />

treh poslancev, če <strong>je</strong> sreča<br />

mila, morda celo štirih.<br />

Po dveh letih vlade Roberta<br />

<strong>Golob</strong>a, ki sta bili kljub<br />

iz<strong>je</strong>mno udobni večini,<br />

ki jo ima v Državnem zboru,<br />

pretežno en velik fiasko,<br />

<strong>je</strong> za SDS ključno, da doseže<br />

čim boljši rezultat in s tem da upan<strong>je</strong><br />

svoji volilni bazi, da še lahko predstavlja<br />

<strong>je</strong>dro alternative levemu polu.<br />

SDS gre v boj preračunljivo, s konservativno<br />

postavl<strong>je</strong>no postavo. Na<br />

prvo mesto so postavili poslanko Romano<br />

Tomc, ki <strong>je</strong> največ preferenčnih<br />

glasov zbrala že na zadnjih volitvah,<br />

v Evropskem parlamentu pa <strong>je</strong> ena<br />

spretnejših in vidnejših iz Sloveni<strong>je</strong>.<br />

Sledi ji Milan Zver, ki <strong>je</strong> v Bruslju že<br />

skoraj strankin »inventar« čeprav že<br />

dolgo, razen razkritja dokumentov, ki<br />

obremenju<strong>je</strong>jo Vero Jourovo ni pokazal<br />

več<strong>je</strong> proaktivnosti.<br />

Podpredsednik stranke Aleš Hojs<br />

<strong>je</strong> bil že pred desetimi leti prepričan,<br />

da mu evropski stolček ne uide, a ga <strong>je</strong><br />

s preferenčnimi glasovi prehitel Franc<br />

Bogovič. Tokrat ver<strong>je</strong>tno prav tako<br />

računa na izvoljivo tret<strong>je</strong> mesto, a bo<br />

moral delati na preferenčnih glasovih,<br />

sicer ga znova lahko prehiti kdo<br />

iz ozadja. Denimo izrazito motivirani<br />

Branko Grims, ki bo nagovarjal konservativnejšo<br />

publiko, posebej v luči povečevanja<br />

migracij v Evropo, kandidatura<br />

pa se mu <strong>je</strong> za las izmuznila že pred petimi<br />

leti, ko so ga z liste umaknili zaradi<br />

skupnega nastopa SDS in SLS. Zelo motiviran<br />

<strong>je</strong> tudi Franc Breznik, za katerim<br />

stoji šta<strong>je</strong>rski del stranke, posebej si<br />

n<strong>je</strong>gove izvolitve želi Marijan Pojbič, ki<br />

bi v tem primeru zasedel n<strong>je</strong>govo mesto<br />

v Državnem zboru.<br />

Pri Francu Kanglerju ni izključeno,<br />

da ni kandidatura »nagrada« za priključitev<br />

n<strong>je</strong>gove Nove ljudske stranke<br />

SDS, hkrati pa upajo, da bo prinesel mariborske<br />

glasove, ki jih do sedaj očitno<br />

ni uspel mobilizirati zdaj v zadnjo klop<br />

posedeni Dejan Kaloh. Listo zaključu<strong>je</strong>ta<br />

članici podmladka Karin Planinšek<br />

in <strong>Za</strong>la Tomašič. Predvsem slednja uživa<br />

tudi aktivno podporo podmladka,<br />

pa ne le podmladka, pač pa tudi doseg<br />

Nove24TV, ki jo vodi n<strong>je</strong>n oče Boris Tomašič.<br />

Tomašičeva na tihem računa,<br />

da jo že nekaj časa trajajoča kampanja<br />

ter podpora podmladka in strankinega<br />

medija ter mladost in mednarodne izkušn<strong>je</strong><br />

lahko izstrelijo proti vrhu z zadn<strong>je</strong>ga<br />

mesta na listi.<br />

Lista <strong>je</strong> tako zastavl<strong>je</strong>na konservativno,<br />

tako po sestavi, kot po prepričanjih<br />

kandidatov, ki bodo skušali javnost<br />

prepričati, da bodo oni tisti, ki bodo pomagali<br />

Evropsko ljudsko stranko obrniti<br />

v pravo smer.<br />

<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

34<br />

AKTUALNO<br />

PETER MERŠE<br />

FACEBOOK @STRAN-<br />

KAGIBANJESVOBODA<br />

Izkušeni mački že iščejo<br />

pot s potapljajoče se LADJE<br />

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu<br />

Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni,<br />

bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljud<strong>je</strong>, ki jih <strong>je</strong> Robert <strong>Golob</strong> osebno ali pa<br />

n<strong>je</strong>govi snovalci iz ozadja prepričal, da se pridružijo pro<strong>je</strong>ktu, priložnost, da se končno<br />

spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim <strong>je</strong><br />

v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.<br />

Kljub temu, da stranka skoraj<br />

nima terenske mreže, so uspeli<br />

v Zbil<strong>je</strong> pripeljati za več kot 11<br />

avtobusov članov, simpatizer<strong>je</strong>v<br />

in njihovih družin. Šoka nad številčnostjo<br />

ni skrivalo več govornikov,<br />

nekateri so se še posebej zahval<strong>je</strong>vali<br />

tistim, ki dejansko kaj naredijo tudi, če<br />

za to niso plačani, kar <strong>je</strong> v združbi ljudi,<br />

kakršna <strong>je</strong> naša Svoboda, očitno dokaj<br />

never<strong>je</strong>tno. A tudi taki se najdejo.<br />

KOŠARICE<br />

Če se <strong>je</strong> površnemu opazovalcu na prvi<br />

pogled zdelo, da stranka dejansko živi<br />

in računa na daljnosežnejšo politično<br />

prihodnost, kar mnogi prisotni ver<strong>je</strong>tno<br />

celo iskreno verjamejo, pa <strong>je</strong> bil pomenljiv<br />

osrednji dogodek festivala: predstavitev<br />

liste za Evropske volitve. <strong>Za</strong> <strong>Golob</strong>a<br />

<strong>je</strong> stvar prestiža, da na evropskih<br />

volitvah, če že ne zmaga, za kar skoraj<br />

ni možnosti, vsaj prehiti koalicijski partnerici<br />

ter s tem moralno zadrži primat<br />

v koaliciji. S tega vidika <strong>je</strong> bilo ključnega<br />

pomena najti močnega nosilca liste, ki<br />

bi tak rezultat lahko dostavil.<br />

Med levimi volivci presenetljivo<br />

priljubl<strong>je</strong>na klovnesa Urška Klakočar<br />

Zupančič mu <strong>je</strong> dala košarico. Z njo<br />

kot prepoznavnim obrazom bi <strong>Golob</strong><br />

ubil dve muhi na en mah – hkrati bi se<br />

<strong>je</strong> znebil iz Sloveni<strong>je</strong>, saj te v Bruslju<br />

»nihče ne sliši kričati« oz., v n<strong>je</strong>nem<br />

primeru, plesati. A Urška bo ra<strong>je</strong> plesala<br />

doma, po predsedniškem fiasku pa se<br />

<strong>je</strong> ho<strong>je</strong> v žerjavico po kostanj za <strong>Golob</strong>a<br />

naveličala tudi Marta Kos.<br />

NOSILEC LISTE<br />

Na koncu so izbrali Aleksandra Merla,<br />

porodničarja in poslanca iz Drnovškove<br />

ere LDS. Več kot očitno Merlo v<br />

stranki ni resen akter, saj so mu pozabili<br />

celo povedati, da <strong>je</strong> nosilec liste.<br />

Ko <strong>je</strong> na festivalu Svobode prvič stopil<br />

Aleksander Merlo (72): »Ba<strong>je</strong> naj bi bil jaz nosilec<br />

liste, direktno pa danes še nisem dobil te informaci<strong>je</strong><br />

iz naših, ampak iz vaših krogov.«<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

AKTUALNO<br />

35<br />

Robert <strong>Golob</strong> (57) <strong>je</strong> na prvem Festivalu Svobode predstavil strankine kandidate za evropske volitve.<br />

pred novinar<strong>je</strong>, <strong>je</strong> rekel: »Ba<strong>je</strong> naj bi<br />

bil jaz nosilec liste, direktno pa danes<br />

še nisem dobil te informaci<strong>je</strong> iz naših,<br />

ampak iz vaših krogov.«<br />

Je pa za <strong>Golob</strong>a, čeprav nima širše<br />

prepoznavnosti, zanimiv z več vidikov.<br />

Je predstavnik zdravnikov, s katerimi<br />

<strong>je</strong> <strong>Golob</strong> že mesece na bojni nogi, javnosti<br />

ni poznan in zato nanj ni vezan<br />

noben fiasko in kot poslanec Drnovškove<br />

ere pri <strong>Golob</strong>u ustvarja vtis, da<br />

lahko tudi on stopi v čevl<strong>je</strong> nekdan<strong>je</strong>ga<br />

hegemona levice.<br />

Skoraj vsi drugi kandidati pa so izkušeni<br />

politiki, va<strong>je</strong>ni menjanja političnih<br />

izkaznic in predvsem političnega<br />

preživetja. Ob Ireni Jovevi, ki jo <strong>je</strong> na<br />

mesto evropske poslanke pred petimi<br />

leti izstrelil Marjan Šarec, so na listi<br />

še Tamara Vonta, znana po nestrpnih<br />

izpadih v parlamentu, in Janja Sluga.<br />

Obe spadata med redke poslance iz vrst<br />

Svobode, ki so pred aktualnim mandatom<br />

že kdaj bili poslanci. Obe sta tudi že<br />

menjali stranke, Sluga <strong>je</strong> začela v SMC,<br />

Vonta pa v Pozitivni Sloveniji, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> začela<br />

tudi Maša Kociper, ki se <strong>je</strong> od tedaj<br />

vedno uspešno svaljkala po politiki za<br />

krilom Alenke Bratušek.<br />

POLITIČNA EKSISTENCA<br />

Pri omen<strong>je</strong>nih damah ne gre za veliko<br />

prepričan<strong>je</strong> v idejo, ampak eksistencialno<br />

premikan<strong>je</strong> po političnem prostoru.<br />

Evropski parlament za naslednjih<br />

pet let predstavlja udobno perspektivo,<br />

bistveno boljšo kot Svoboda, za katero<br />

so že opazile, da se potaplja in njih, ki<br />

niso bistvene igralke, ampak kot podgane<br />

skačejo z ene lad<strong>je</strong> na drugo, več<br />

kot dve leti skoraj zagotovo ne bo držala<br />

nad gladino.<br />

Drugače si težko razlagamo, kako<br />

bi sicer premišl<strong>je</strong>na stranka v Evropski<br />

parlament pošiljala edine poslanke, ki<br />

že imajo nekaj izkušenj od prej, saj jih<br />

imata poleg njih le še robotski Borut Sajovic<br />

in nevidni Jurij Lep.<br />

Uroš Brežan in Matej Grah sta na<br />

listi bolj za »nagrado«, Brežan, ker ni<br />

delal »galame«, ko ga <strong>je</strong> <strong>Golob</strong> odstopil,<br />

Grah pa za vzpostavljan<strong>je</strong> podmladka<br />

in da lahko lista reče, da <strong>je</strong> »za vse generaci<strong>je</strong>«,<br />

kar <strong>je</strong> sicer klasična strategija<br />

skoraj vseh list, ne le Svobode. <strong>Za</strong>nimiva<br />

<strong>je</strong> tudi vloga Marjana Šarca, ki <strong>je</strong> nadomestil<br />

Klemna Grošlja in se na listo<br />

podaja z mesta ministra na enem ključnih<br />

resor<strong>je</strong>v, kar <strong>je</strong> več kot nenavadno.<br />

<strong>Za</strong>nimiva <strong>je</strong> tudi vloga<br />

Marjana Šarca, ki se<br />

na listo podaja z mesta<br />

ministra za obrambo, kar<br />

<strong>je</strong> več kot nenavadno.<br />

Država, ki želi potrditi pomen<br />

obrambe, ne pošl<strong>je</strong> v Bruselj obrambnega<br />

ministra, ker potem ostane brez<br />

n<strong>je</strong>ga doma. Je pa res, da morebiten,<br />

malo ver<strong>je</strong>ten Šarčev odhod v Bruselj<br />

sprosti roke n<strong>je</strong>govemu upravljavcu<br />

Damirju Črnčecu, morda mu celo omogoči<br />

formalni nastop funkci<strong>je</strong> obrambnega<br />

ministra.<br />

<strong>Za</strong>nimiva <strong>je</strong> tudi pozicija Tomaža<br />

Vesela. Kot enega izmed potencialnih<br />

izbrancev za »novi obraz« ga <strong>Golob</strong> na<br />

tak način varno umakne s poti na udobno<br />

plačano mesto evropskega komisarja,<br />

ki <strong>je</strong> primerljivo s funkcijami, ki jih<br />

<strong>je</strong> va<strong>je</strong>n iz UEFE, ter hkrati finančno<br />

zali<strong>je</strong> bolečino Vesela, da ni on tisti, ki<br />

bi danes stal na <strong>Golob</strong>ovem mestu, kot<br />

se <strong>je</strong> pred dobrima dvema letoma nadejal,<br />

preden ga <strong>je</strong> <strong>Golob</strong> izpodrinil. In<br />

ne nepomembno, Vesel ima pomembno<br />

funkcijo v Odlazkovem medijskem imperiju,<br />

ki ga <strong>Golob</strong> potrebu<strong>je</strong> za volilno<br />

zmago in medijsko artilerijo v prihajajočih<br />

bitkah, kot <strong>je</strong> denimo tista, ki jo<br />

bi<strong>je</strong> z zdravniki.<br />

Medtem ko nekateri, predvsem naivnejši<br />

člani še verjamejo, da <strong>je</strong> ponovni<br />

vzpon Svobode mogoč, in si zanj na različne<br />

načine pripravljajo teren, se izkušene<br />

politične mačke že pripravljajo na<br />

nadal<strong>je</strong>van<strong>je</strong> političnega preživetja po<br />

Svobodi, za kar se zdi potencialno drugo<br />

evropsko poslansko mesto Svobode<br />

še kako mamljiv izhod. Vsaj za udobnih<br />

naslednjih 5 let.<br />

<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

36<br />

INTERVJU<br />

OGLED<br />

ODDAJE<br />

TIMOTEJ MOŽGAN IN VIDA ČADONIČ ŠPELIČ<br />

Ko so <strong>nam</strong> UKRADLI KRAVE,<br />

so <strong>nam</strong> povzročili duševno stisko,<br />

sestro so zasmehovali v šoli<br />

Družina Možgan <strong>je</strong> za kravo, ki so jo morali po nezakonitem odvzemu inšpektorice in poškodbah celo<br />

usmrtiti, dobila samo 1300 evrov odškodnine, medtem ko so skrbniki živali, h katerim <strong>je</strong> inšpektorica<br />

v spregi z nevladno organizacijo za zaščito živali poslala krave, za 65 dni pre<strong>je</strong>li do 17 tisoč evrov.<br />

Številni kmet<strong>je</strong> so ogorčeni, da slovenska zakonodaja dopušča takšne anomali<strong>je</strong>, pri katerih se<br />

potemtakem »skrbništvo« nad živalmi mnogo bolj izplača kot dolgoletna vzreja živali.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

Timotej Možgan, mladi prevzemnik<br />

kmeti<strong>je</strong>, priznava, da<br />

<strong>je</strong> dogodek n<strong>je</strong>govo družino<br />

pretresel in da ima številne pomisleke,<br />

ko se pripravlja na nasledstvo<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

svo<strong>je</strong>ga očeta Rudija, n<strong>je</strong>govo vizijo<br />

razvoja moderne slovenske kmeti<strong>je</strong> pa<br />

ovirajo tudi vse večji birokratski postopki,<br />

zato <strong>je</strong> ne<strong>koliko</strong> razočaran, da<br />

kmet<strong>je</strong> niso zapeljali na ulice in še zaupajo<br />

obljubam s kmetijskega ministrstva.<br />

V oddaji med drugim razkri<strong>je</strong>, kaj<br />

<strong>je</strong> javno sramoten<strong>je</strong>, ki ga <strong>je</strong> zagrešila<br />

inšpektorica s svojo nezakonito odločbo,<br />

povzročilo n<strong>je</strong>govi družini, zlas-

ti mlajši sestri, nekdanja direktorica<br />

Uprave za varno hrano, zdaj poslanka<br />

NSi Vida Čadonič Špelič (64) pa <strong>je</strong> bila<br />

ostra, da bi sama na čelu uprave ravnala<br />

odločno in inšpektorico vrgla na cesto.<br />

Dotaknila se <strong>je</strong> tudi politične podpore,<br />

ki jo <strong>je</strong> inšpektorica, ki <strong>je</strong> očitno poskušala<br />

promovirati nekaj dni star novi <strong>Za</strong>kon<br />

o zaščiti živali, pri svojih dejanjih<br />

več kot očitno imela.<br />

Timotej, večkrat poudarjate, da <strong>je</strong><br />

vaša čreda, odkar so vam jo vrnili,<br />

razbita. Eno kravo ste morali<br />

usmrtiti. Kaj vse <strong>je</strong> še bilo narobe?<br />

Timotej Možgan: Čredo smo seveda<br />

razbili, ker <strong>je</strong> bila na štirih različnih<br />

lokacijah, živali se med seboj niso<br />

poznale. To <strong>je</strong> čredna žival, ni bilo več<br />

hierarhi<strong>je</strong>, traja, da se ta nazaj vzpostavi,<br />

vmes pa prihaja do poškodb.<br />

Kaj se <strong>je</strong> dejansko zgodilo s kravo,<br />

ki ste jo usmrtili?<br />

Timotej Možgan: Počila ji <strong>je</strong> trebušna<br />

mrena; ko ima enkrat krava črevo potisn<strong>je</strong>no<br />

navzven, ni več rešitve. <strong>Za</strong>radi<br />

pruha smo jo usmrtili. Živina <strong>je</strong> bila<br />

trikrat preprodana naprej, to <strong>nam</strong> <strong>je</strong><br />

prišlo na ušesa, zato nas čudi, da ni živina<br />

še huja poškodovana.<br />

Gospa Čadonič Špelič, <strong>je</strong> inšpektorica<br />

kršila zakon po novi zakonodaji?<br />

Kako <strong>je</strong> mogoče, da pride do<br />

mučenja živali, če so krave odpeljali<br />

v sodelovanju z društvom za<br />

zaščito živali?<br />

Vida Čadonič Špelič: Inšpektorica <strong>je</strong><br />

bila opoguml<strong>je</strong>na s podporo najvišjih<br />

predstavnikov politike, upala si <strong>je</strong> več,<br />

celo partnerka premierja <strong>je</strong> bila obveščena<br />

o odvzemu živali. Kaj ima ona za<br />

biti obveščena? Odvzem <strong>je</strong> bil izveden<br />

na podlagi nove aktivistične zakonoda<strong>je</strong>,<br />

pri tem pa so bili v postopku odvzema<br />

grobi, prišlo <strong>je</strong> do mučenja živali.<br />

Delali so laiki, ki nimajo pojma o živali,<br />

videli smo, kako so ločevali matere od<br />

telet. Pravim, da so bili izkazani vsi elementi<br />

mučenja živali. To so delali tudi<br />

samooklicani ljubitelji živali, ki o skrbi<br />

za žival nimajo pojma, temu pa bi bilo<br />

treba narediti konec. Inšpektorica pa bi<br />

seveda morala izgubiti službo.<br />

Menite, da <strong>je</strong> bil <strong>nam</strong>en Društva za<br />

zaščito konj plemenit, ampak da ti<br />

ljud<strong>je</strong> enostavno nimajo znanja?<br />

Vida Čadonič Špelič: Večina se jih<br />

ukvarja s hišnimi živalmi, nevladniki<br />

večinoma želijo živalim dobro, ampak<br />

nimajo znanj. Imam pa s temi društvi<br />

kot bivša direktorica veterine precej<br />

izkušenj. S konkretno nevladno organizacijo<br />

tudi, vem, da se od proda<strong>je</strong><br />

odvzetih živali po novem zakonu denar<br />

da<strong>je</strong> tudi tem nevladnikom. Očitno bi se<br />

radi ti nevladniki s svojo ljubeznijo do<br />

živali preživljali. Tu trčimo ob <strong>nam</strong>en,<br />

ki ni več plemenit.<br />

Timotej Možgan: Zelo dobro povedano,<br />

res pa <strong>je</strong>, da <strong>je</strong> tudi pri našem primeru<br />

Valerija Podgornik, nevladnica,<br />

zbirala denar za žival in ga zbrala. Ne<br />

vemo, kam <strong>je</strong> šel denar. Šlo <strong>je</strong> za okoriščan<strong>je</strong>.<br />

Mi bomo dobili za kravo 1300<br />

evrov odškodnine, tisti, ki so krave<br />

65 dni redili, bodo dobili po glavi 20<br />

evrov na dan. To pride na leto 17 tisoč<br />

evrov po glavi. Da kravo sploh zredimo<br />

v polno rejno stan<strong>je</strong>, da <strong>je</strong> vredna 2000<br />

evrov, moramo kupit teleta, ki stanejo<br />

800 evrov, žival dve leti rediti … Oni pa<br />

so vrednost živine dobili v pičlih dveh<br />

mesecih. Po teh izračunih bi morala biti<br />

potem cena mesa 1000 evrov.<br />

Kmet<strong>je</strong> se sprašu<strong>je</strong>jo, zakaj bi<br />

sploh še vzrejali živali. Se to<br />

potemtakem ne splača?<br />

Vida Čadonič Špelič: Če ta prvi primer<br />

v državi ne bo kaznovan, kmet<strong>je</strong> državi<br />

ne bodo več mogli zaupati. Inšpektorica<br />

bi morala po veljavni zakonodaji ob<br />

takšen posegu v zasebno lastnino in<br />

visokim stroškom na račun davko<strong>plače</strong>valcev<br />

ostati brez službe. Tudi vodstvo<br />

uprave ni odreagiralo in moralo bi<br />

biti, skupaj z ministrico, odgovorno za<br />

vse nastale posledice. <strong>Za</strong>vetišč za krave<br />

prej ni bilo, veterina jih ni potrebovala.<br />

Kravo lahko oskrbu<strong>je</strong>š na kmetiji,<br />

k<strong>je</strong>r si odkril napako in daš odločitveno<br />

odločbo o odpravi napak. Ali pa najdeš<br />

drugo kmetijo. Z novo zakonodajo<br />

<strong>je</strong> vse narobe. To <strong>je</strong> posmeh slovenskemu<br />

kmetijstvu.<br />

Timotej Možgan: Ogromno kmetov<br />

nas <strong>je</strong> klicalo, in to ni šala, zakaj bi se<br />

sploh še ukvarjali z re<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m krav, če pa<br />

lahko zan<strong>je</strong> samo skrbijo. Vse <strong>je</strong> zanimalo,<br />

kako priti do tega.<br />

Koliko stroškov imate zaradi<br />

dejstva, da so se krave vrnile v<br />

slabšem stanju?<br />

Timotej Možgan: Številne krave so<br />

zakrnele, nimajo več mleka, ki ga mi<br />

potrebu<strong>je</strong>mo za teleta, saj vzrejamo<br />

krave dojil<strong>je</strong>. Težko <strong>je</strong> potem vzpostaviti<br />

normalno stan<strong>je</strong>, nikoli več ni isto.<br />

INTERVJU 37<br />

Vsak dan imamo desetkrat več dela,<br />

čeprav <strong>je</strong> težko izračunati realno škodo,<br />

ki pa gre v več tisoč evrov.<br />

Kako težko <strong>je</strong> bilo za vašo družino,<br />

ko so vam nič dolžnim nič krivim<br />

odpeljali živali? Ver<strong>je</strong>tno so vas<br />

tudi sosedi gledali po strani.<br />

Timotej Možgan: Seveda, jaz sem že<br />

malo bolj zrel, ampak predstavljajte<br />

si, kako težko <strong>je</strong> bilo moji<br />

mlajši sestri, obema, ki sta še v<br />

osnovni šoli, ko so se jima še sošolci zaradi<br />

tega posmehovali. Bilo <strong>nam</strong> <strong>je</strong> hudo.<br />

Vida Čadonič Špelič: Kot političarka in<br />

veterinarka bi rada poudarila, da <strong>je</strong><br />

bila s tem primerom povzročena velika<br />

škoda družini Možgan in tudi vsem slovenskim<br />

kmetom. To kaže, kako <strong>je</strong> vladajoča<br />

politika sposobna poteptati vse<br />

zakone ter moralo. Ko so bile krave odvzete,<br />

se <strong>je</strong> Tina Gaber s kolegicami dobila<br />

nek<strong>je</strong> na večerji in zapisala »zmaga«<br />

na socialnih omrežjih. Vprašam se,<br />

zmaga nad čem <strong>je</strong> to. To politiko, ki <strong>je</strong><br />

šla predaleč, <strong>je</strong> treba ustaviti, čeprav<br />

zdaj razlagajo, da niso proti kmetom. Če<br />

res niso, naj se nekdo družini Možgan<br />

in vsem slovenskim kmetom opraviči.<br />

Timotej, želite,<br />

da se vam opravičijo?<br />

Timotej Možgan: Želimo. <strong>Za</strong>čenši z inšpektorico<br />

in vsemi, ki so dali »žegen«<br />

temu dejanju. Rad bi še rekel, da <strong>je</strong> v<br />

kmetijstvu ogromno drugih problemov.<br />

Mi imamo ogromno zeml<strong>je</strong> na produ,<br />

pet let nismo preorali zeml<strong>je</strong>, v naši<br />

zakonodaji pa piše, da če pet let ne obdelu<strong>je</strong>š<br />

zemljišča, ki se nahaja v Naturi<br />

2000, <strong>je</strong> ne moreš nikoli več. To <strong>je</strong> res<br />

nerazumno, mi nimamo veliko zeml<strong>je</strong>.<br />

Boste tožili inšpektorico?<br />

Timotej Možgan: Preko našega odvetnika<br />

Francija Matoza želimo doseči, da inšpektorica<br />

odgovarja s svojim denar<strong>je</strong>m,<br />

in ne vsi slovenski davko<strong>plače</strong>valci.<br />

Vida Čadonič Špelič: Slovenska zakonodaja<br />

že zdaj omogoča, da se inšpektorico,<br />

ki tako nevesto opravlja svo<strong>je</strong> delo,<br />

kaznu<strong>je</strong> na takšen način. Možno <strong>je</strong>, da<br />

izgubi službo in da se od n<strong>je</strong> terja povrnitev<br />

škode. Pogovarjamo se o 37 tisoč<br />

evrih, to so samo neposredni stroški, ki<br />

so nastali zaradi manipulaci<strong>je</strong> in odvoza<br />

živali. Da ne govorim, kakšna škoda<br />

se <strong>je</strong> naredila tej čredi, ki nikoli več ne<br />

bo takšna, kot <strong>je</strong> bila. Ljudem moramo<br />

pokazati, da <strong>nam</strong> <strong>je</strong> mar za njihov denar<br />

in naj to plača inšpektorica. Sama bi jo<br />

absolutno vrgla tudi na cesto. <br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

38<br />

ZGOD(B)OVINA<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA<br />

SIVCA<br />

Jernej Basaj –<br />

PRVI slovenski general<br />

Zgodovinsko odkrit<strong>je</strong>: prvi slovenski general <strong>je</strong> bil doslej neznani Jernej Basaj (1719–1784),<br />

ki <strong>je</strong> ta visoki naziv dobil zaradi cele vrste bitk, v katerih <strong>je</strong> zmagal. Goren<strong>je</strong>c <strong>je</strong> prehodil pot<br />

od najdenčka do barona z nazivom blagorodni.<br />

Tako imenovani veliki narodi Slovencem radi očitajo,<br />

da nimamo svo<strong>je</strong> vojaške zgodovine, da so bili naši<br />

fant<strong>je</strong> in mož<strong>je</strong> slabi vojaki, da v zgodovini nimamo<br />

svojih pomembnih vojskovodij. Celo general Maister<br />

<strong>je</strong> bil še pred desetletji skorajda popolnoma zamolčan.<br />

Po svo<strong>je</strong> <strong>je</strong> to razumljivo, saj so <strong>nam</strong> zgodovino pisali na<br />

Dunaju in pozne<strong>je</strong> v Beogradu – ali pa njihovi podrepniki. Naš<br />

pravi pogled v preteklost se bistri šele v zadn<strong>je</strong>m času.<br />

Pravkar stojimo pred novim velikim odkrit<strong>je</strong>m. V preteklem<br />

letu smo <strong>nam</strong>reč tri<strong>je</strong> – dva raziskovalna doktorja<br />

znanosti in moja malenkost – odkrili domnevno prvega slovenskega<br />

generala – Jerneja Basaja. Rodil se <strong>je</strong> leta 1719 v Vopoljah<br />

pri Cerkljah na Gorenjskem, umrl pa <strong>je</strong> leta 1784, pred<br />

dvesto štiridesetimi leti na Lanšprežu v Mirenski dolini, torej<br />

na Dolenjskem.<br />

VELIKI MOŽ<br />

Doslej <strong>je</strong> bilo v vseh enciklopedijah in drugih priročnikih<br />

o Jerneju Basaju znanih samo nekaj stavkov. O n<strong>je</strong>m <strong>je</strong> pisalo,<br />

da <strong>je</strong> bil krušni brat znanega duhovnika, čebelarja in<br />

vsestranskega dobrotnika Petra Pavla Glavarja. Kaj več pa se<br />

o Basaju ni vedelo.<br />

Glavar<strong>je</strong>va živl<strong>je</strong>njska pot in delovan<strong>je</strong> sta bila na srečo<br />

dobro raziskana, največ po zaslugi komendskega dekana Viktorijana<br />

Demšarja. O domnevnem nezakonskem sinu visokega<br />

cerkvenega dostojanstvenika, malteškega viteza barona<br />

Petra Jakoba Testaferrate (1673–1764), <strong>je</strong> že pisal pisatelj Ivan<br />

Pregelj in to predvsem o tem, kako trnova pot <strong>je</strong> čakala Glavarja,<br />

da <strong>je</strong> prišel do duhovniškega poklica. Naslov n<strong>je</strong>govega<br />

romana <strong>je</strong> Odisej iz Komende. Osebno pa me <strong>je</strong> še bolj zanimalo,<br />

kaj <strong>je</strong> ta veliki mož podaril Slovencem. To sem opisal v<br />

svo<strong>je</strong>m romanu In večno bodo cvetele lipe.<br />

Prav ta Glavar <strong>je</strong> bil dan v rejo Jerasovim v Vopol<strong>je</strong>, k<strong>je</strong>r<br />

<strong>je</strong> v številčni družini odraščal skupaj z domačim sinom Jerne<strong>je</strong>m,<br />

ki <strong>je</strong> bil dve leti starejši od Petra Pavla. Očitno sta bila<br />

oba, domači sin in najdenček, močno nadar<strong>je</strong>na in sta se po<br />

zaslugi Basa<strong>je</strong>vih – pri Jerasovih se <strong>je</strong> <strong>nam</strong>reč reklo po domače<br />

– najprej šolala v ljubljanskem liceju, nato pa vsak drugod:<br />

Peter Pavel v semenišču, Jernej pa <strong>je</strong> začel svojo vojaško kariero<br />

kot vojak prostovol<strong>je</strong>c in se potem v številnih zmagah<br />

tako prekalil, da <strong>je</strong> na koncu prišel celo do čina generala in<br />

baronskega naziva ter naziva Blagorodni.<br />

KRIV JE SVETOVNI SPLET<br />

Da <strong>je</strong> do tega velikega odkritja, tako rekoč slovenske senzaci<strong>je</strong>,<br />

ki bo spremenila slovensko vojaško zgodovino, sploh prišlo,<br />

<strong>je</strong> kriv – svetovni splet. Nekega večera sem brskal po spletu<br />

in naletel na osebo z imenom Iztok Basaj, na človeka, ki <strong>je</strong><br />

eden od daljnih potomcev iz Jerasove družine. Gospod Iztok<br />

<strong>je</strong> na spletu pripovedoval o tem, da si <strong>je</strong> dal narediti družinsko<br />

deblo, v tem deblu pa <strong>je</strong> nastopal s kratkim opisom tudi<br />

Jernej Basaj. Deblo mu <strong>je</strong> ustvaril zgodovinar in rodoslovec dr.<br />

Rajmund Lampreht.<br />

Nasledn<strong>je</strong>ga dne sem bil že pri Iztoku Basaju, da bi si to<br />

deblo ogledal. Res <strong>je</strong> bil v n<strong>je</strong>m Jernej Basaj omen<strong>je</strong>n, v Kroniki<br />

družine Basaj pa <strong>je</strong> bilo o n<strong>je</strong>m napisanih več stavkov kot<br />

v vseh zgodovinah do tedaj. Takoj sem se z dr. Lamprehtom<br />

sestal in ga zaprosil, da <strong>je</strong> ob nasledn<strong>je</strong>m obisku dunajskih<br />

arhivov izbrskal še nekaj več podatkov o Jerneju. Pri tem pa <strong>je</strong><br />

celo odkril, da <strong>je</strong> naš vrli vojaški častnik dosegel celo baronske<br />

časti in da <strong>je</strong> imel svoj grb.<br />

Kazalo <strong>je</strong> že, da se bo raziskovan<strong>je</strong> ustavilo pri tem velikem<br />

odkritju. Ko pa sem se srečal z doc. dr. Mihom Šimcem, z<br />

mladim, prodornim in iz<strong>je</strong>mno prizadevnim raziskovalcem,<br />

ki na Teološki fakulteti predava Zgodovino cerkve, mi ni dalo<br />

miru, dokler ni o Basaju odkril še ducat drugih podrobnosti.<br />

Vse svo<strong>je</strong> zrelo vojaško živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> <strong>je</strong> Jernej Basaj pustil v Vojni krajini.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

ZGOD(B)OVINA AKTUALNO<br />

39<br />

Med drugim celo več strani dolgo prošnjo, v kateri <strong>je</strong> Basaj zaprosil<br />

za povišan<strong>je</strong> v generala in barona. V tej prošnji pa <strong>je</strong> bil<br />

napisan n<strong>je</strong>gov celotni živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>pis!<br />

NERAZDRUŽLJIVA<br />

Če si Iztok Basaj ne bi dal narediti družinskega debla, če<br />

jaz ne bi naletel na ta podatke, če Rajmund Lampreht ne bi<br />

sprožil raziskovanja in predvsem če Miha Šimac ne bi bil<br />

tako srčen pri svo<strong>je</strong>m nadaljn<strong>je</strong>m raziskovanju, ne bi nikoli<br />

prišli do podobe prvega slovenskega generala. Na srečo sta<br />

bili usodi obeh velikih mož – Petra Pavla Glavarja in Jerneja<br />

Basaja – močno povezani, kar Šimac še posebej poudarja<br />

tako v spremni besedi romana Vse generalove skrivnosti kot<br />

še posebej v svo<strong>je</strong>m obsežnem znanstvenem članku, ki bo<br />

izšel konec tega leta. Med drugim <strong>je</strong> Šimac zapisal: »Peter<br />

Pavel Glavar in Jernej Basaj sta z vztrajnostjo in predanostjo<br />

iz kmečke hiše na Kranjskem uspela preko različnih preprek<br />

uresničiti svo<strong>je</strong> živl<strong>je</strong>njske san<strong>je</strong>. Prvi <strong>je</strong> postal duhovnik in<br />

iz<strong>je</strong>men gospodarstvenik ter dobrotnik,<br />

drugi <strong>je</strong> od preprostega vojaka segel po<br />

generalskih zvezdah in baronskem naslovu.<br />

Res so v zgodovini pogoste<strong>je</strong> izpostavljali<br />

Glavarja, a kdorkoli <strong>je</strong> pisal o<br />

n<strong>je</strong>m, ni mogel spregledati in zamolčati<br />

pobratima Jerneja Basaja, s katerim sta<br />

kljub različnim živl<strong>je</strong>njskim potem ostala<br />

nerazdružljivo povezana. Spomin<br />

na oba sinova Kranjske tako ostaja živ in<br />

na svoj način nagovarja tudi prihodn<strong>je</strong><br />

rodove.«<br />

Cesarica Marija Terezija <strong>je</strong> generalu Basaju potrdila tudi lasten grb.<br />

Prav zanima me, kaj bodo<br />

rekli glede tega velikega<br />

odkritja tisti zgodovinarji, ki<br />

še vedno trdijo, da Slovenci<br />

nimamo vojaške zgodovine.<br />

<strong>Za</strong>pis o smrtnem datumu generala Jerneja Basaja, star 240 let.<br />

Še bolj kot čustven zaključek pa Šimac preseneča z opisom<br />

številnih zmagovalnih bitk visokega vojaškega častnika slovenskega<br />

rodu – Jerneja Basaja – in to<br />

tako v sedemletni vojni kot v mnogih<br />

drugih bitkah. Do tako visokega čina<br />

se <strong>je</strong> pač lahko prišlo samo po mnogih<br />

zmagah.<br />

VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI<br />

<strong>Za</strong>me kot pisatelja s koreni<strong>nam</strong>i iz komendske<br />

fare <strong>je</strong> bil to seveda poseben<br />

izziv. Takoj sem se lotil zbiranja še<br />

mnogo drugih podatkov, prebral sem<br />

več ducat znanstvenih raziskav, na<br />

podlagi odkritij Lamprehta in Šimca<br />

sem sestavil obsežen (304 strani dolg) zgodovinski roman<br />

o Basaju, z močnim prepletan<strong>je</strong>m ljubezenske zgodbe in<br />

velikega prijateljstva med Petrom Pavlom in Jerne<strong>je</strong>m.<br />

Na srečo sem našel razumevajočega župana Franca Koželja<br />

iz Cerkelj na Gorenjskem, ki <strong>je</strong> izid romana vzorno podprl,<br />

pa tudi drugi sodelavci so mi šli ob tem lepo na roko. Povsem<br />

nerazumljivo pa mi <strong>je</strong>, da se na moji dve pismi (9. decembra<br />

2023 in 20. februarja 2024) naslovl<strong>je</strong>ni na Ministrstvo za obrambo,<br />

minister Marjan Šarec sploh ni javil, pa čeprav gre za<br />

iz<strong>je</strong>mno pomembno odkrit<strong>je</strong>, ki bi moralo v prvi vrsti zanimati<br />

predvsem n<strong>je</strong>ga.<br />

Knjigo smo uspešno predstavili v cerkljanski občini v<br />

Adergasu oz. Velesovem ter v Predosljah pri Kranju, v maju pa<br />

jo načrtu<strong>je</strong>mo tudi na Lanšprežu, k<strong>je</strong>r imajo čebelarji vedno<br />

shod ob obletnici Glavar<strong>je</strong>vega rojstva. V lanšpreški kapelici<br />

sv. Jožefa sta <strong>nam</strong>reč pokopana oba nerazdružljiva pobratima<br />

oziroma krušna brata – Peter Pavel Glavar in Jernej Basaj. Oba<br />

sta umrla v januarju leta 1784. Celo še več! Peter Pavel <strong>je</strong> svo<strong>je</strong>ga<br />

krušnega brata pokopal, pri tem pa se močno prehladil in<br />

komaj dva tedna zatem tudi sam legel k zadn<strong>je</strong>mu počitku. Na<br />

srečo slovenski čebelarji zelo spoštu<strong>je</strong>jo Petra Pavla Glavarja,<br />

predsednik medobčinske čebelarske zveze Anton Koželj pa<br />

<strong>je</strong> bil ob tem velikem odkritju tako srčen, da <strong>je</strong> dal na lastne<br />

stroške v kapelici vzidati tudi Basa<strong>je</strong>vo spominsko ploščo.<br />

Še so na svetu dobri in zavedni Slovenci, ki spoštu<strong>je</strong>jo<br />

našo zgodovino in cenijo vse tiste velike može, ki tlaku<strong>je</strong>jo<br />

pot k naši samozavesti. Roman z naslovom Vse generalove<br />

skrivnosti seveda prav vseh skrivnosti ne odkriva, večino pa<br />

vendarle. Prav zanima me, kaj bodo rekli glede tega velikega<br />

odkritja tisti zgodovinarji, ki še vedno trdijo, da Slovenci nimamo<br />

vojaške zgodovine.<br />

<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

40<br />

MEDIJI<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

RTV SLO1<br />

Vi intervjuvajte svo<strong>je</strong><br />

religiologe, mi pa bomo<br />

oznanjali KRIŽANEGA<br />

Komentar<br />

Na velikonočno nedeljo <strong>je</strong> Radiotelevizija Slovenija za gosta odda<strong>je</strong> Intervju izbrala koga<br />

drugega kot najslavnejšega bralca slovenske ustave, religiologa dr. Aleša Črniča, ki sem si<br />

ga sam sicer bolj zapomnil kot domnevnega strokovnjaka za javne molitve rožnega venca,<br />

ki naj bi uveljavljale »cerkveni nauk« o »treh K-jih« (Kinder, Küche, Kirche, kamor naj bi v<br />

skladu z željami klečečih molivcev spadale ženske, kot <strong>je</strong> Črnič tedaj razlagal v oddajah).<br />

Vsekakor <strong>je</strong> bila izbira nespodobna.<br />

Na praznik, ki naj bi<br />

nekaj pomenil vsaj dobri polovici<br />

slovenskih državljanov<br />

(ki se imajo za katoličane), bi se v elitnem<br />

večernem terminu na televiziji<br />

spodobilo govoriti vsaj o pirhih in podobnih<br />

šegah, če že ne o resničnih razlogih<br />

praznovanja.<br />

Pravi vzrok za nespodobnost niti<br />

niso morebitne sporne izjave profesorja,<br />

ki so jih najbolj zagreti tviteraši<br />

<strong>je</strong>mali iz konteksta, pač pa to, da resnega<br />

katoličana ob poslušanju tako neposredne<br />

manifestaci<strong>je</strong> »znanstvenega«,<br />

»humanističnega« in »sociološkega«<br />

pogleda na krščanstvo kot eno izmed<br />

mnogih enakopravnih religij nesramno<br />

zaboli srce.<br />

RELATIVIZEM IN RESNICA<br />

Pri analizah, podanih iz takšnega izhodišča,<br />

<strong>je</strong> bil Črnič koherenten, s čimer<br />

me <strong>je</strong> celo pozitivno presenetil, saj<br />

so bile izjave (in interpretaci<strong>je</strong> ustave)<br />

izpred mesecev glede javnih molitev<br />

bolj očitno pristranske. Tako pa se <strong>je</strong> v<br />

intervjuju pokazalo nekaj, kar <strong>je</strong> sicer<br />

logično, vendar mnogim še ne povsem<br />

jasno: da <strong>je</strong> katolištvo kot razodeta in<br />

dogmatična vera temeljno nezdružljivo<br />

z osnovnim principom sodobne sociološke,<br />

demokratične, znanstvene metode<br />

in družbe nasploh: relativizmom.<br />

Religiolog, kot <strong>je</strong> Črnič, obravnava<br />

religi<strong>je</strong> kot fenomene in kot pojave, katerih<br />

raziskovan<strong>je</strong> in poznavan<strong>je</strong> lahko<br />

pripomoreta k izboljšanju naše družbe.<br />

Same po sebi zanj niso nekaj slabega<br />

ali dobrega, vsebu<strong>je</strong>jo pač pozitivne in<br />

negativne lastnosti, ta pozitivnost oz.<br />

negativnost pa se meri po tem, ali prispevajo<br />

k manj konfliktni, bolj enotni,<br />

bolj svobodno-demokratični družbi.<br />

A katoličanu vse to ne pomeni nič.<br />

Katoličan ve, da smo ljud<strong>je</strong>, verni ali<br />

neverni, lahko enotni le na en način: če<br />

smo enotni v resnici. Enotnost v laži, v<br />

absolutnosti pluralizma ali relativizma,<br />

niti ne more obstajati. Naša enotnost,<br />

to, kar dejansko druži človeški rod, <strong>je</strong><br />

Religiolog dr. Aleš Črnič (53) <strong>je</strong> bil gost<br />

odda<strong>je</strong> Intervju na veliko noč.<br />

Dobršen delež tistih, ki so bili<br />

pri blagoslovu velikonočnih<br />

<strong>je</strong>di in <strong>je</strong>dli velikonočni<br />

zajtrk, ne verjame niti v<br />

Kristusovo vsta<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

MEDIJI<br />

41<br />

v enakem, skupnem izvoru – v Stvarniku.<br />

Je posledica enake narave vseh ljudi<br />

(ustvar<strong>je</strong>ne iz duše in telesa), enakega<br />

cilja (biti deležen Bož<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>nja),<br />

enakega bivališča (ta svet) in odkupnine,<br />

ki jo <strong>je</strong> za vse plačal Kristus, kot piše<br />

Katekizem. To <strong>je</strong> edina enotnost, za<br />

katero si upravičeno lahko prizadevamo:<br />

to <strong>je</strong> prvotna pravičnost, kakršna<br />

<strong>je</strong> vladala v raju, harmonija med razumom<br />

in strastmi v človeku, harmonija<br />

med možem in ženo, harmonija med<br />

človekom in stvarstvom.<br />

Težava Črničeve metode in pluralistične<br />

podlage sodobne družbe pa <strong>je</strong><br />

v tem, da si ne prizna, da tudi sama ni<br />

»nevtralna«, da so tudi n<strong>je</strong>ne predpostavke<br />

o legitimnosti vseh religij in prepričanj<br />

neke vrste dogmatizem, ki naj bi<br />

ga morali spre<strong>je</strong>mati vsi, če nočemo biti<br />

označeni za rušilni element.<br />

DVE OBLIKI VEROVANJA<br />

V vsakem primeru pa <strong>je</strong> intervju prinesel<br />

tudi obilico zanimivih razmislekov.<br />

Mnogi so temeljili na eni izmed ugotovitev,<br />

ki jih <strong>je</strong> Črnič najprej predstavil:<br />

da sta danes še posebej razšir<strong>je</strong>ni dve<br />

obliki verovanja, to sta verovan<strong>je</strong> brez<br />

pripadanja (religi<strong>je</strong>) in pripadan<strong>je</strong> (religija)<br />

brez verovanja. Mnogi so, denimo,<br />

tudi v Sloveniji, ki se imajo za kristjane,<br />

čeprav ne veru<strong>je</strong>jo v temeljne dogme krščanstva,<br />

in mnogi drugi, ki veru<strong>je</strong>jo v<br />

najrazličnejše stvari, vendar se nimajo<br />

za pripadnike nobene religi<strong>je</strong>.<br />

Tako dobršen delež tistih, ki so bili<br />

pri blagoslovu velikonočnih <strong>je</strong>di in <strong>je</strong>dli<br />

velikonočni zajtrk, ne verjame niti v<br />

Kristusovo vsta<strong>je</strong>n<strong>je</strong> (veru<strong>je</strong> pa morda v<br />

npr. reinkarnacijo), čeprav <strong>je</strong> brez tega<br />

»naša vera prazna«, kot <strong>je</strong> Črnič lepo<br />

spomnil na besede sv. Pavla.<br />

Kot pravijo religiologi, naj bi danes<br />

živeli v času postsekularnosti, ko se<br />

poleg nadal<strong>je</strong>vanja procesa sekularizaci<strong>je</strong><br />

dogaja, da religijo najdemo tam,<br />

k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> ne bi pričakovali, ko nekdanjo<br />

vlogo religijskih institucij prevzema<br />

popularna kultura in <strong>je</strong> pogosto ona<br />

tista, ki najmočne<strong>je</strong> vpliva na izoblikovan<strong>je</strong><br />

etičnih načel ljudi. Mislim, da<br />

gre, s strokovnim teološkim izrazom<br />

rečeno – za malikovan<strong>je</strong>.<br />

Nisem pa prepričan glede dveh<br />

možnosti, med katerimi naj bi morala<br />

Cerkev (oz. vsaka religijska institucija)<br />

danes po Črničevem mnenju izbrati –<br />

ali bo izrin<strong>je</strong>na na rob modernih družb<br />

ali pa se bo prisil<strong>je</strong>na »notran<strong>je</strong> sekularizirati«,<br />

prilagoditi novim časom, izprazniti<br />

dogem, ki naj bi bile sodobniku<br />

preveč oddal<strong>je</strong>ne.<br />

VIŠJI CILJ<br />

Vendarle se <strong>nam</strong>reč zdi, da se diktatura<br />

relativizma počasi ruši, vse več <strong>je</strong><br />

z<strong>nam</strong>enj, ki kažejo obujan<strong>je</strong> drugačnih,<br />

v tem smislu pred- ali celo antimodernih<br />

pogledov na svet, ki nad navidezno<br />

enotnostjo tosvetne družbe vidijo višji<br />

cilj. V Franciji, denimo, v zadnjih letih<br />

spremljajo skokovit porast katoliških<br />

katehumenov, spreobrn<strong>je</strong>ncev (zelo velik<br />

delež teh <strong>je</strong> tradicionalnih katoličanov).<br />

Prav tako raziskava, ki jo <strong>je</strong> opravil<br />

Le Figaro, kaže poživl<strong>je</strong>no zaniman<strong>je</strong> za<br />

asketske prakse in uporabo tradicionalno<br />

katoliškega besedišča. »Zdi se, da<br />

so (mladi, op. a.) bolj radikalni kot njihovi<br />

starejši pripadniki karizmatične<br />

generaci<strong>je</strong> iz osemdesetih let prejšn<strong>je</strong>ga<br />

stoletja. Realno gledano so dvakrat v<br />

manjšini: v postkrščanski družbi, k<strong>je</strong>r<br />

Dr. Aleš Črnič gleda na vse strogo ob<strong>je</strong>ktivno.<br />

Gre <strong>nam</strong>reč za profesorja na strogo znanstveni<br />

stolici za religiologijo, katere utemeljitelj <strong>je</strong><br />

bil dr. Zdenko Roter. (Ta <strong>je</strong> znan po tem, da <strong>je</strong><br />

religiozni pojav spoznaval, ko <strong>je</strong> bil kot najožji<br />

sodelavec Ivana Mačka zadolžen za kler.)<br />

Poleg tega, da <strong>je</strong> znanstvenik in profesor, <strong>je</strong> dr.<br />

Črnič znan tudi po tem, da <strong>je</strong> bil leta 2006 med<br />

ustanovitelji Cerkve svete preproščine, ki jo <strong>je</strong><br />

hotel registrirati kot versko skupnost. Tako kot<br />

so leta 2014 registrirali Upasano – sanjavo<br />

prostost duha, katere ustanovitelj <strong>je</strong> znani<br />

mirovnik Marko Hren, in Čezvesoljsko zombi<br />

cerkev blaženega zvon<strong>je</strong>nja.<br />

Popolnoma jasno <strong>je</strong>, da so vse te »verske skupnosti«<br />

nastale kot protiverska propaganda,<br />

ki s parodijo žalijo verujoče, predvsem katoličane.<br />

Z izrazi »sveta preproščina«, »sanjava<br />

svetost duha«, »blaženo zvon<strong>je</strong>n<strong>je</strong>« <strong>nam</strong>reč<br />

v slovenski javni prostor lansirajo sporočila,<br />

da smo katoličani vsaj nekakšni čudaki, če že<br />

ne ljud<strong>je</strong> za luno, umsko zaostali, slengovsko<br />

rečeno »debili«.<br />

In potem se leta 2024 na največji krščanski<br />

praznik na državni televiziji pojavi dr. Črnič,<br />

utemeljitelj ene teh »cerkva«, kot ob<strong>je</strong>ktivni<br />

raziskovalec religi<strong>je</strong> in skupaj z gospodom, ki<br />

pravi, da <strong>je</strong> bil na velikonočnem zajtrku, modru<strong>je</strong>ta<br />

o religioznem pojavu. Zelo primerno<br />

in spoštljivo do vernih katoličanov! Da bomo<br />

ti ljud<strong>je</strong> »svete preproščine« vedeli in videli,<br />

kaj <strong>je</strong> prava znanost, pravi pogled na svet<br />

in religijo.<br />

Jože Kurinčič<br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

katolištvo sicer ne vzbuja brezbrižnosti,<br />

vendar po spolnih škandalih vzbuja<br />

prezir in gnus; in v sekularni družbi, ki<br />

jo napada islam, ki zlasti z javnim praznovan<strong>je</strong>m<br />

ramadana izziva brezbožno<br />

kulturo,« <strong>je</strong> komentiral eden od urednikov<br />

omen<strong>je</strong>nega časnika.<br />

V Sloveniji lahko prepoz<strong>nam</strong>o nekaj<br />

podobnega: če ne drugega, <strong>je</strong> dokaz za<br />

nepričakovane trende oživljan<strong>je</strong> javnih<br />

izrazov vere, tisti, ki so seznan<strong>je</strong>ni z<br />

dogajan<strong>je</strong>m znotraj cerkvenega »mehurčka«,<br />

pa vidijo tudi vse več mladih,<br />

ki sledijo tradicionalnim praksam, tako<br />

pri molitvi in duhovnem živl<strong>je</strong>nju kot<br />

pri stališčih do družbenih vprašanj.<br />

Naš velikonočni odgovor vsem televizijam,<br />

religiologom, profesor<strong>je</strong>m in<br />

vsem temel<strong>je</strong>m moderne družbe <strong>je</strong> zato<br />

preprost: Kristus <strong>je</strong> vam v spotiko in<br />

norost, <strong>nam</strong> pa <strong>je</strong> Modrost sama. <strong>Za</strong>to<br />

ga bomo oznanjali in N<strong>je</strong>gove milosti<br />

opevali na veke.<br />

<br />

Pogovor s Črničem ni bil tako slab. Moti pa<br />

n<strong>je</strong>govo aprioristično načelno zagovarjan<strong>je</strong><br />

islama. Lahko bi se poučil o zelo problematičnih<br />

zadevah, ki jih islam nosi v svo<strong>je</strong>m<br />

<strong>je</strong>dru in ki jih tudi »dobri muslimani« ne<br />

morejo kar odmisliti.<br />

A. Novak<br />

Oholi protikrščanski marksisti s FDV.<br />

Realist<br />

<strong>Za</strong>nimivo <strong>je</strong> dejstvo, da ima Slovenija kot<br />

zaprisežena ateistična država več profesor<strong>je</strong>v<br />

religiologi<strong>je</strong> kot (univerzitetnih) profesor<strong>je</strong>v mehanske<br />

tehnologi<strong>je</strong>, da ne navajam še katere<br />

bolj moderne znanosti. Ali se naša socialistična<br />

oblast res tako boji religi<strong>je</strong>?<br />

Andrej Muren<br />

Pozorno sem prebral prispevek Urbana<br />

Šifrarja in opažam, da se z večjim delom<br />

Črničevih ugotovitev strinja, zameri mu le to,<br />

da ne spre<strong>je</strong>ma nauka RKC kot edine resnice,<br />

in očita mu relativizem. No, to me sicer malo<br />

spominja na čase sredn<strong>je</strong>ga veka in prisilnega<br />

pokristjan<strong>je</strong>vanja. Kolikor sam razumem<br />

Črniča, ne šte<strong>je</strong> svetopisemske zgodbe kot ene<br />

od možnih resnic, temveč sploh ne verjame<br />

vanjo, prav tako kot jaz ne verjamem vanjo. K<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> torej tu relativizem? Nekateri pač absolutno<br />

ne verjamemo. In nič nimam proti tistim, ki<br />

verjamejo, vendar pričaku<strong>je</strong>m, da bodo tudi<br />

oni strpni do mo<strong>je</strong>ga ateizma.<br />

Jonsky<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

42<br />

AKTUALNO PISMO IZ EGIPTA<br />

ANDRAŽ<br />

ŠEST<br />

Kolumna<br />

Sredozemsko sodelovan<strong>je</strong><br />

IN MIGRACIJE<br />

Evropo že nekaj let pretresa strah pred migracijami, pri čemer <strong>je</strong> mogoče opaziti<br />

trend zavračanja vsakršne migraci<strong>je</strong>, tudi legalne.<br />

Trend večjih migrantskih navalov<br />

v preteklosti <strong>je</strong> bil predvsem<br />

posledica brutalne vojne<br />

v Siriji, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> diktator Asad<br />

sprva brez milosti izvajal masaker nad<br />

lastnim ljudstvom in vzpon skrajne<br />

teroristične organizaci<strong>je</strong> Islamska država,<br />

ki po okrutnosti ni zaostajala za<br />

Asadom. Mnogo prebivalcev, sprva Siri<strong>je</strong><br />

in Iraka ter nato še sosednjih držav,<br />

se <strong>je</strong> znašlo v primežu klanja in nemogočih<br />

razmer ne le za dostojno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>,<br />

ampak celo preživet<strong>je</strong>. Danes, po<br />

umiritvi razmer, govorimo predvsem o<br />

ekonomski migraciji, pri kateri <strong>je</strong> želja<br />

po boljšem živl<strong>je</strong>nju popolnoma realen<br />

cilj za povprečnega prebivalca Levanta<br />

in Afrike. Spomnimo se, da v preteklosti<br />

tudi Slovencem želja po ekonomskem<br />

uspehu ni bila tuja, zato so mnogi<br />

emigrirali v ZDA in druge države, med<br />

drugim tudi v Egipt. Tisti, ki s prstom<br />

kažejo na izključno moško migracijo,<br />

se morajo zavedati, da tradicionalno<br />

na Levantu in v Afriki kruh večinoma<br />

služijo moški. Oni skrbijo za preživet<strong>je</strong><br />

družine, ki ali ostane doma ali kasne<strong>je</strong><br />

emigrira. Krivimo lahko le sami sebe,<br />

da sta evropska in slovenska politika<br />

nesposobni zagotoviti integracijo migrantov<br />

v naše okol<strong>je</strong>.<br />

ZGODOVINA EGIPTA<br />

Egipt <strong>je</strong> pred stolet<strong>je</strong>m gravitiral k Evropi.<br />

Takratna država se <strong>je</strong> pod vodstvom<br />

dinasti<strong>je</strong> Mohameda Alija, potem ko <strong>je</strong><br />

v 19. stoletju prevzel oblast z uničen<strong>je</strong>m<br />

mamelukov in odstranitvijo moči otomanskega<br />

kalifata ter <strong>je</strong> država odprla<br />

Sueški prekop, odprla ne le Evropi, ampak<br />

tudi svetu. Aleksandrija <strong>je</strong> postala<br />

ekonomski steber Levanta, Port Said<br />

ekspresna izvozna točka med Evropo<br />

in Azijo, Kairo pa finančni center regi<strong>je</strong>.<br />

Vsa ta mesta so imela bogate migracijske<br />

tokove, ki so pripomogli k kozmopolitski<br />

kulturi in postavitvi Egipta<br />

na zeml<strong>je</strong>vid sveta. Na žalost so državni<br />

udar polkovnika Naserja, kolonialna<br />

aroganca Angli<strong>je</strong> in Franci<strong>je</strong>, ameriška<br />

pasivnost, izraelsko-palestinska vojna,<br />

napad na Suez in aktivno vmešavan<strong>je</strong><br />

komunističnih držav, kot <strong>je</strong> Sov<strong>je</strong>tska<br />

zveza, vse to spremenili.<br />

Ko <strong>je</strong> Naser izvedel državni udar, še<br />

ni imel natančno začrtane smeri, v katero<br />

bi rad peljal Egipt. Na žalost <strong>je</strong> kolonialna<br />

aroganca Angli<strong>je</strong> in Franci<strong>je</strong> prikazovala<br />

Naserja kot nekakšnega mini<br />

Hitlerja z Levanta in nato sprožila vojno<br />

za osvojitev Sueškega prekopa z novimi<br />

silami Izraela, h kateri pa Eisenhower ni<br />

želel pristopiti. Tako so ZDA tiho podprle<br />

Egipt, kar<br />

so sicer kasne<strong>je</strong><br />

obžalovale, saj <strong>je</strong><br />

Naser za zaveznico<br />

ra<strong>je</strong> izbral<br />

Sov<strong>je</strong>tsko zvezo.<br />

V Egiptu <strong>je</strong> nato<br />

sprva prevladala<br />

mešanica domačega<br />

socializma<br />

pod vodstvom<br />

vojaške diktature,<br />

ki se <strong>je</strong><br />

skozi čas razvila<br />

v neke vrste<br />

državni pol-<br />

Kairo ima mnogo izdelovalcev čevl<strong>je</strong>v; ena<br />

izmed trgovin v ulici Talaat Harb.<br />

kapitalizem in<br />

polsocializem z<br />

absolutnim vplivom<br />

vojske.<br />

POVEZANOST SREDOZEMLJA<br />

Tisočletja so bile države v Sredozemlju<br />

povezane gospodarsko in kulturno, veliko<br />

so trgovale in veliko so se bo<strong>je</strong>vale.<br />

Posledično so vedno potekali migracijski<br />

tokovi v eno in drugo smer, zato danes<br />

ne moremo trditi, da gre za nov fenomen.<br />

Ena izmed rešitev <strong>je</strong> okrepl<strong>je</strong>na<br />

Sredozemska unija. Danes malo slišimo<br />

o sodelovanju med državami, toda v<br />

zadn<strong>je</strong>m desetletju <strong>je</strong> prišlo do pozitivnih<br />

premikov med državami, ki sodelu<strong>je</strong>jo<br />

na področju črpanja zemeljskega<br />

Tisti, ki s prstom kažejo na<br />

izključno moško migracijo,<br />

se morajo zavedati, da<br />

tradicionalno na Levantu<br />

in v Afriki kruh večinoma<br />

služijo moški.<br />

plina, boksita, urana, zlata, pomorskih<br />

transportnih poti in odpiranja tovarn.<br />

Vzhodnosredozemski forum za plin<br />

(ang. The East Mediterranean Gas Forum),<br />

ki delu<strong>je</strong> od leta 2019 in vključu<strong>je</strong><br />

Egipt, Ciper, Italijo, Francijo, Grčijo,<br />

Izrael, Jordanijo in Palestinsko narodno<br />

upravo, <strong>je</strong> ena izmed zgodb, ki želi<br />

Sredozeml<strong>je</strong> združiti v močno unijo,<br />

predvsem Egipt, saj ima velike rezerve<br />

zemeljskega plina. <strong>Za</strong> Evropo to pomeni,<br />

da ne bo odvisna le od enega dobavitelja,<br />

recimo Rusi<strong>je</strong>, ostala sredozemska<br />

regija pa bo imela koristi od prihodkov<br />

od plina, več<strong>je</strong>ga denarnega pritoka v<br />

tujih valutah in ekonomskega približevanja<br />

Evropi.<br />

Evropa ne sme postaviti zidu pred<br />

Afriko. Politika <strong>je</strong> EU spravila na kolena,<br />

otežila n<strong>je</strong>no gospodarstvo, jo z<br />

zavračan<strong>je</strong>m tehnologij, kot <strong>je</strong> gensko<br />

spremen<strong>je</strong>na hrana, porinila v preteklost<br />

in na koncu z nerazumnimi ener-<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

PISMO IZ EGIPTA<br />

43<br />

Ulična popravljalnica elektronike v bližini Cafe Riche.<br />

Razvoj Sredozemlja bo<br />

prinesel manj migracijskih<br />

pritiskov na Evropo.<br />

getskimi zahtevami naredila živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

za povprečnega prebivalca EU draž<strong>je</strong>.<br />

EU se <strong>je</strong> umaknila iz pro<strong>je</strong>ktov na Bližn<strong>je</strong>m<br />

vzhodu, v Levantu in Afriki. Takšna<br />

pasivnost pomeni premik ruskega in<br />

kitajskega vpliva pred naša vrata, kar<br />

bo ogrozilo varnost in ekonomijo evropskih<br />

držav. <strong>Za</strong>vračan<strong>je</strong> <strong>je</strong>drske energi<strong>je</strong><br />

v EU <strong>je</strong> na stežaj odprlo vrata Rusiji,<br />

ki gradi reaktor v Egiptu, ki <strong>je</strong> že v fazi<br />

preizkušanja. Rusija <strong>je</strong> podpisala še dogovor<br />

z Marokom, po katerem bo Rosatom<br />

sprva gradil obrate za razsol<strong>je</strong>van<strong>je</strong>,<br />

toda končni cilj <strong>je</strong> seveda <strong>je</strong>drska<br />

energija. Ne pozabimo, da ima Maroko<br />

več<strong>je</strong> zaloge urana od Avstrali<strong>je</strong>. Na srečo<br />

se <strong>je</strong> EU deloma zbudila iz spanca po<br />

ruskem napadu in okupaciji Ukrajine.<br />

Reciklaža odpadnega železa po podrtju stavbe na otoku Manial.<br />

MOČ SEVERNE AFRIKE<br />

Severna Afrika ima poceni energijo,<br />

črpa lastni zemeljski plin, ima hidroelektrarne,<br />

plinske elektrarne in nove<br />

reaktorske kapacitete, s katerimi lahko<br />

ugodno nadomesti manko sončne energi<strong>je</strong>.<br />

Maroko postaja eden od glavnih<br />

proizvajalcev v avtomobilski industriji<br />

(25 % BDP), pri čemer ekonomski koridor<br />

Afrika–Evropa omogoča hitrejše<br />

povezave. To <strong>je</strong> vzpodbudilo odprt<strong>je</strong><br />

obratov Renault in PSA. Drugi koridor <strong>je</strong><br />

Kral<strong>je</strong>vina Saudova Arabija (KSA)–Jordanija–Izrael–Egipt–Grčija–Ciper<br />

(Izrael<br />

<strong>je</strong> tihi partner, da ne vznemiri čustev<br />

v regiji.), ki se trenutno najbolj usmerja<br />

na energijo. Grčija se <strong>je</strong> povezala s KSA<br />

in vzhodnoafriškimi državami ravno<br />

v ta <strong>nam</strong>en. V plinske kapacitete, velike<br />

sončne elektrarne in shran<strong>je</strong>valnike<br />

investirajo Velika Britanija, Italija, ZDA,<br />

Francija in mnogo drugih držav. <strong>Za</strong>dnji<br />

cilj, vzpodbu<strong>je</strong>n od Maroka, pa <strong>je</strong> zelena<br />

revolucija oziroma razvoj novih tehnologij<br />

v kmetijstvu in povezava z Evropo.<br />

Razvoj Sredozemlja bo prinesel<br />

manj migracijskih pritiskov na Evropo,<br />

medtem ko si lahko Evropa obeta premik<br />

določenih proizvodnih kapacitet<br />

od Kitajske bliž<strong>je</strong> EU. To <strong>je</strong> varnostni<br />

interes Evrope, s katerim lahko zmanjša<br />

odvisnost od enega dobavitelja,<br />

zmanjša transportno razdaljo dobrin<br />

v primeru kriznih situacij, uvozi cenejšo<br />

energijo, poveča vpliv v svoji soseščini,<br />

razširi nabor potrošnikov in se<br />

varnostno okrepi. Po drugi strani bodo<br />

prebivalci Levanta in Afrike bogatejši,<br />

kar bo <strong>zmanjšal</strong>o željo po ekonomskih<br />

migracijah v EU. orda ni daleč čas, ko<br />

bodo prebivalci EU ponovno ekonomski<br />

migranti v Severno Afriko in na<br />

Bližnji vzhod.<br />

<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

44<br />

VZGOJA<br />

Prav to isto velja tudi za recimo<br />

bran<strong>je</strong> dnevne Bož<strong>je</strong> besede: vse<br />

mora biti na svo<strong>je</strong>m mestu – da<br />

samo primem, berem, kaj zapišem.<br />

ALEŠ ČERIN/<br />

PREPROSTOST.SI<br />

SHUTTERSTOCK<br />

»ZLAHKA BOM ZAČEL«<br />

in »nič se ne bo zatikalo,<br />

ko se bom lotil«<br />

Če hočemo, da se nekaj dela redno, naj bo prag vstopa v dejavnost nizek.<br />

In obratno. Poskrbeti <strong>je</strong> treba tudi za to, da dejavnost poteka gladko.<br />

Poz<strong>nam</strong>o prag pri vratih – to <strong>je</strong><br />

dvign<strong>je</strong>n spodnji del vratne odprtine<br />

med podbo<strong>je</strong>ma, ki onemogoča<br />

vodi, ki bi se razlila po<br />

kopalnici, da bi se razlila še po celem<br />

stanovanju. Obenem prag omogoča<br />

táko zapiran<strong>je</strong> vrat, da se iz prostora ali<br />

v prostor ne sliši glasov in da se iz prostora<br />

ali v prostor ne vidi svetlobe. Prag<br />

pa mora dovolj visok, da <strong>je</strong> primeren za<br />

funkcijo, ki jo opravlja, in obenem dovolj<br />

nizek, da se obenj ne spotikamo.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

Obstaja psihološki prag,<br />

ki onemogoča, da bi človek<br />

nekaj zamudnega, zoprnega<br />

redno izvajal.<br />

METAFORIKA PRAGA<br />

Nizek prag metaforično pomeni, da <strong>je</strong><br />

določena storitev lahko dostopna, da <strong>je</strong><br />

fizična, čustvena ali morda socialna zavora<br />

za vstop v to storitev majhna.<br />

Obstaja tudi psihološki prag, ki – če<br />

<strong>je</strong> visok – onemogoča, da bi človek nekaj<br />

zamudnega, zoprnega, včasih celo pri<strong>je</strong>tnega,<br />

redno izvajal.<br />

Pri sebi sem opazil, da če želim, da bi<br />

nekaj redno delal, morda več let, mora<br />

biti prag vstopa v to dejavnost zelo nizek.<br />

Prav tako <strong>je</strong> treba odstraniti tudi majhna<br />

zatikanja pri opravljanju te dejavnosti.<br />

Organizirati se moram tako, da se mi<br />

nik<strong>je</strong>r – še najmanj pa na začetku – ne<br />

zatakne: da imam vse pripravl<strong>je</strong>no, da se<br />

dejavnost zlahka začne in da vse poteka,<br />

<strong>koliko</strong>r <strong>je</strong> mogoče brez težav. Da možgani<br />

nikakor ne najdejo razloga niti izgovora,<br />

da tega ne bi počel.<br />

PEKA KRUHA<br />

Naj dam kar praktičen primer. Pred leti,<br />

v pro<strong>je</strong>ktu 1 € na dan, sem se odločil, da<br />

bom sam pekel kruh. Redno. Peko kruha<br />

sem organiziral tako, da <strong>je</strong> vstop v<br />

peko lahek in da se mi med peko ne zatika.<br />

Praktično to pomeni, da imam po-

VZGOJA<br />

45<br />

sodo za pripravo testa vedno v pripravl<strong>je</strong>nosti<br />

na istem mestu v stanovanju. V<br />

posodi vedno »počiva« vse orod<strong>je</strong>, ki ga<br />

pri tem uporabljam: merica za odmerjan<strong>je</strong><br />

kvasa, soli, kuhalnica. Tudi tehtnica<br />

<strong>je</strong> vedno pripravl<strong>je</strong>na na kuhinjskem<br />

pultu. Recept <strong>je</strong> bil na začetku pritr<strong>je</strong>n<br />

na oglasno desko, sedaj ga z<strong>nam</strong> na pamet.<br />

Kvas – suhi, ki ga ni treba kaj posebej<br />

pripravljati pred uporabo – <strong>je</strong> vedno<br />

v hladilniku na istem mestu. Vreča<br />

moke s posodico za nalagan<strong>je</strong> – prav<br />

tako na svo<strong>je</strong>m mestu. Skratka, premisliti<br />

<strong>je</strong> treba, se organizirati, pravzaprav<br />

kar postaviti sistem, da <strong>je</strong> prag vstopa<br />

nizek in da proces gladko teče. Da možgani<br />

že vnaprej »verjamejo«, da se bo<br />

lahko začelo in da se ne bo zatikalo.<br />

DNEVNO BRANJE<br />

Prav to isto velja tudi za recimo bran<strong>je</strong><br />

dnevne Bož<strong>je</strong> besede: Sveto pismo, flumastri<br />

za podčrtavan<strong>je</strong>, kuli in zvezek<br />

za zapisovan<strong>je</strong>, Beseda med <strong>nam</strong>i; vse<br />

mora biti na svo<strong>je</strong>m mestu – da samo<br />

primem, berem, kaj zapišem.<br />

Enako velja tudi za službene dejavnosti,<br />

k<strong>je</strong>r naj vodja skupaj s sodelavci<br />

premisli proces in naredi vse, da <strong>je</strong> prag<br />

vstopa v neko rutinsko dejavnost zelo<br />

nizek in da se v procesu ne zatika. Tako<br />

bo delo nare<strong>je</strong>no laž<strong>je</strong> in hitre<strong>je</strong> ter brez<br />

stalnih zapletov.<br />

In vse to velja tudi pri vzgoji otrok. Če<br />

želimo, da bo otrok neko dejavnost redno<br />

in z vesel<strong>je</strong>m izvajal, mu omogočimo<br />

in mu pomagajmo, da se organizira, da si<br />

– <strong>koliko</strong>r <strong>je</strong> mogoče – zniža prag vstopa<br />

v to dejavnost, da si postavi sistem. Ko<br />

<strong>je</strong> sistem vzpostavl<strong>je</strong>n, ga le še spodbujamo,<br />

da sistem disciplinirano ohranja<br />

in ga – ko <strong>je</strong> treba – tudi izboljšu<strong>je</strong>. S tem<br />

ga dobro pripravljamo na družinsko ter<br />

tudi na službeno živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>.<br />

DVA VZORCA<br />

Vse torej naredimo, da si s postavljan<strong>je</strong>m<br />

sistemov v možgane zapišemo<br />

dva vzorca: »zlahka bom začel« in »nič<br />

se ne bo zatikalo, ko se bom lotil«. Ko<br />

to ponavljamo, ko imamo veliko uspešnih<br />

izkušenj, delo zlahka opravljamo,<br />

proces preide v navado in ni več težek.<br />

Ko sistem dela še izboljšu<strong>je</strong>mo, se stvari<br />

še pohitrijo, skoraj avtomatizirajo in jih<br />

tudi v praksi radi in redno izvajamo. In<br />

so <strong>nam</strong> rezultati v vesel<strong>je</strong>.<br />

Včasih pa mora biti prag visok. Če torej<br />

ne želimo, da se kakšna dejavnost izvaja,<br />

pa prag – recimo otrokom – pustimo<br />

visok, morda ga celo sami dvignemo. <br />

Prag mora biti<br />

dovolj visok,<br />

da <strong>je</strong> primeren<br />

za funkcijo,<br />

ki jo opravlja,<br />

in obenem dovolj<br />

nizek, da se obenj<br />

ne spotikamo.<br />

Če ne želimo, da se kakšna dejavnost<br />

izvaja, pa prag pustimo visok,<br />

morda ga celo sami dvignemo.<br />

Ko bereš Domovino,<br />

smeš biti tudi veren,<br />

pa nimaš občutka,<br />

da <strong>je</strong> s teboj nekaj<br />

»narobe«.<br />

Ivo Ban, filmski in dramski igralec<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

46<br />

DALMATINO<br />

TINO MAMIĆ<br />

Nasvet za izlet<br />

APRILSKO SMUČANJE<br />

s priokusom Sahare<br />

Bilo <strong>je</strong> 4. aprila. Kake tri metre snega <strong>je</strong> ležalo na smučišču pod vrhom<br />

obsijanega Kanina in omogočalo odlično smuko na suhem in čvrstem<br />

snegu. Na svežem gorskem zraku, z vetrom v laseh in ob zvokih škripajočega<br />

snega.<br />

Aprilsko smučan<strong>je</strong> <strong>je</strong> rezervirano za<br />

visokogorska smučišča, ki jih v Sloveniji<br />

ni. No, ja, eno <strong>je</strong> do lani bilo. A so ga zaprli.<br />

Kaninsko nad Bovcem letos ne obratu<strong>je</strong>,<br />

čeprav <strong>je</strong> tam sneg vse do maja. <strong>Za</strong>kaj,<br />

<strong>je</strong> dolga zgodba. Nepomembna, pravzaprav.<br />

Da pa se to sploh lahko zgodi, <strong>je</strong> že<br />

samo po sebi škandalozno in veliko pove<br />

o naši državi in n<strong>je</strong>nemu ustroju. Edino<br />

visokogorsko smučišče vendarle predstavlja<br />

nacionalni interes. Če ga lastnik<br />

ali lokalne oblasti ne zmorejo odpreti, <strong>je</strong><br />

na potezi država, da takoj reagira. Isto<br />

velja za plaže ob morju ali za otok na Bledu.<br />

Nedelovan<strong>je</strong> smučišča <strong>je</strong> preprosto<br />

škandalozno in nerazumljivo.<br />

PRIHODNOST BO LEPŠA<br />

Prej ali slej bodo seveda to uredili. <strong>Za</strong>radi<br />

podnebnih sprememb se <strong>nam</strong>reč v<br />

naslednjih letih obeta zaprt<strong>je</strong> vseh alpskih<br />

smučišč pod 2000 metri nadmorske<br />

višine, napovedu<strong>je</strong>jo strokovnjaki.<br />

Kanin <strong>je</strong> zato edina slovenska perspektiva.<br />

To bo tudi taka vlada, kot <strong>je</strong> <strong>Golob</strong>ova,<br />

prej ali slej morala ugotoviti.<br />

Na italijanski, osojni strani Kanina<br />

<strong>je</strong> tudi smučišče, Nevejsko sedlo. Obra-<br />

Napolitanke, ki so jih navsezgodaj<br />

naredili snežni teptalniki,<br />

pod smučkami niso popustile<br />

in rebrasta podlaga se <strong>je</strong> sesedla<br />

šele pod močnim (p)opoldanskim<br />

soncem. Dopoldanska smuka <strong>je</strong> bila zato<br />

sanjska, popoldanska pa tista pomladanska,<br />

ki jo na slovenskih in furlanskih<br />

smučiščih poz<strong>nam</strong>o sredi marca.<br />

<strong>Za</strong>snežena kapelica, postavl<strong>je</strong>na v<br />

spomin vsem padlim in izginulim v<br />

prvi svetovni vojni.<br />

PRIVILEGIJ<br />

Ker sem se tistega četrtka mudil v tistem<br />

koncu, pri Vidmu (Udinah po italijansko),<br />

sem si vzel dopust in dopust<br />

prijavil tudi za edinega sina, ki takrat ni<br />

imel kakih posebnih šolskih obveznosti.<br />

Izkoristil sem starševski privilegij,<br />

da lahko otroka za pet dni letno vzameš<br />

iz šole brez opravičljivega razloga.<br />

Tudi preživeti ves dan sam s sinom<br />

<strong>je</strong> poseben privilegij. V večjih družinah<br />

še posebej. <strong>Za</strong>to strokovnjaki svetu<strong>je</strong>jo,<br />

da si starši, posebej mame, tu in tam<br />

vzamejo čas za vsakega otroka posebej.<br />

<strong>Za</strong> sprehod, kino ali izlet v dvo<strong>je</strong>. Se<br />

splača. Prever<strong>je</strong>no.<br />

Slikoviti benediktinski samostan v Možnici (ali Možacu)<br />

ob reki Beli, ki povezu<strong>je</strong> Kanalsko dolino s Furlansko<br />

nižino. Menihi so v sredn<strong>je</strong>m veku pastoralno skrbeli<br />

za Slovence na obeh straneh Kanina in tudi dl<strong>je</strong>. Arhivi<br />

ver<strong>je</strong>tno hranijo podatke o najstarejših vpisih imen prebivalcev<br />

Bovškega pred nastankom prvih matičnih knjig.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

DALMATINO<br />

47<br />

tu<strong>je</strong> brez težav, čeprav letos okrn<strong>je</strong>no,<br />

saj <strong>je</strong> povezava s slovenskih delom zaprta.<br />

V Nevejsko sedlo vodijo tri poti:<br />

cestica iz Rablja (Log pod Mangartom in<br />

Trbiž), ozka cesta iz Kluž (Chiusaforte)<br />

in smučarske žičnice iz Bovca. Ker nekateri<br />

Slovenci še niso slišali za Nevejsko<br />

sedlo in uporabljajo italijansko ime,<br />

naj navedemo še to: Sella Nevea.<br />

Kako se prileže studenčnica,<br />

ki se ponuja ob cesti!<br />

REKLANSKA DOLINA<br />

Gre za delček zamejstva, k<strong>je</strong>r ni Slovencev,<br />

saj so tam Furlani, to <strong>je</strong> Reklanska<br />

dolina. Ali Reklanica (Raccolana), kot se<br />

imenu<strong>je</strong> rečica na n<strong>je</strong>nem dnu. Delček<br />

alpske grape, stisn<strong>je</strong>ne pod Kanin. Slikovita<br />

vijugasta dolinica med Kanalsko<br />

dolino na severu in Rezijansko dolino v<br />

Beneški Sloveniji na jugu. Gre za edini<br />

del Itali<strong>je</strong> ob državni meji s Slovenijo, ki<br />

ga etnično ne šte<strong>je</strong>mo za slovenskega.<br />

A ni bilo vedno tako. To obiskovalec<br />

opazi ob imenih, ki so dvo<strong>je</strong>zična, italijanska<br />

in furlanska, a kažejo na slovenski<br />

izvor. Italijanski Patocco in furlanski<br />

Patoc <strong>je</strong> ime vasice ob izviru istoimenega<br />

potoka. Vsakemu Slovencu <strong>je</strong> jasno, zakaj<br />

tako ime slikovite vasice in potočka,<br />

čeprav slovenskega imena na tablah ni.<br />

Do 13. stoletja so tod živeli Slovenci, Korošci,<br />

prisel<strong>je</strong>nci iz Ziljske doline na Koroškem.<br />

Potem pa so se doselili Furlani.<br />

Slovenci so se počasi asimilirali, izginili.<br />

Podobno kot furlanščina, ki jo <strong>je</strong><br />

italijanska vlada v zadnjih desetletjih<br />

sicer priznala, a veliko več od dvo<strong>je</strong>zičnih<br />

kra<strong>je</strong>vnih napisov ta starodavni romanski<br />

narod ni dosegel. Če bi nekateri<br />

pomembni Furlani v zadnjih 200 letih<br />

<strong>nam</strong>esto, da so se priklonili italijanstvu<br />

in celo italijanskemu nacionalizmu, svo<strong>je</strong><br />

živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> posvetili narodni prebuji in<br />

za partner<strong>je</strong> vzeli ravno tako zatirane<br />

Slovence, bi bilo danes ver<strong>je</strong>tno drugače.<br />

Na 13 kilometrih dolinice imaš kaj<br />

videti poleti in pozimi, čeprav sonce<br />

tjakaj težko posi<strong>je</strong>. Mnogi slapovi, prepadne<br />

stene, jame. Ob pogledu na male<br />

vasice, stisn<strong>je</strong>ne visoko v poboč<strong>je</strong>, v katerih<br />

se hišice prerivajo druga ob drugi<br />

kot mlade ovčke v čredi, pomisliš na<br />

norveške fjorde. Kako so sploh prišli tja<br />

gor, se vprašaš. In kaj so tam gori počeli,<br />

saj so morali stalno paziti, da ne omahnejo<br />

v prepadno dolino.<br />

MILITARIZACIJA<br />

Reklanska dolina <strong>je</strong> bila v povojnih časih<br />

polna vojaštva in polici<strong>je</strong>. V času hladne<br />

vojne <strong>je</strong> v tistem delu Furlani<strong>je</strong> - Julijske<br />

Dvo<strong>je</strong>zična tabla na odcepu<br />

za vasico Potok.<br />

krajine vladala posebna psihoza. <strong>Za</strong>radi<br />

nevarnosti bližn<strong>je</strong> komunistične Jugoslavi<strong>je</strong>,<br />

za katero so skovali tudi poseben<br />

izraz – slavocomunismo, slavokomunizem,<br />

so do zob oborožili prostovoljce,<br />

nekakšno teritorialno obrambo. Z denar<strong>je</strong>m,<br />

ki <strong>je</strong> prišel tudi od pakta Nato<br />

so vojaško in ideološko urili teritorialce,<br />

ljudi pa so ščuvali tudi proti Slovencem.<br />

Tudi tistim, ki so živeli v Italiji. V Benečiji<br />

so med Slovenci naredili ogromno škode<br />

in van<strong>je</strong> vsejali strah. Še danes mnogi<br />

v Reziji težko priznajo, da so Slovenci, in<br />

ra<strong>je</strong> verjamejo, da so potomci nekih fantomskih<br />

Rusov.<br />

O tem se <strong>je</strong> že precej pisalo, posebej<br />

zaradi sodnega procesa priti dvema slovenskima<br />

duhovnikoma, ki se od te nacionalistične<br />

milice nista pustila ustrahovati.<br />

<strong>Za</strong>nimivo, da te »obrambe« pred<br />

slavokomunizmom niso imeli v nižinskem<br />

svetu na Goriškem in Tržaškem.<br />

Nikakor ne razumem, kako so lahko<br />

ljud<strong>je</strong> pristali na tezo, da bo jugoslovanska<br />

vojska napadla ravno iz doline Soče<br />

preko Kanina, k<strong>je</strong>r ni nobene ceste.<br />

MEŠANI OBČUTKI<br />

Nekoč <strong>je</strong> policija zelo nadzorovala<br />

Reklansko dolino in posebej rada ustavila<br />

in popisala vsak avtomobil s slovensko<br />

registrsko označbo. Danes tega<br />

ni več. Še vedno pa <strong>je</strong> polici<strong>je</strong> in vojske<br />

veliko – tudi na smučišču, sredi katerega<br />

stoji kamnita gorska koča z imenom<br />

Divisione Julia. Divizija Julija, imenovana<br />

po Julijskih Alpah, sicer pa del<br />

italijanske elitne gorske vojaške enote<br />

t. i. alpincev, se <strong>je</strong> med drugo svetovno<br />

vojno borila proti Grkom in Sov<strong>je</strong>tom,<br />

pred tem pa sodelovala v agresiji na<br />

Etiopijo. Seveda so to samo temni spomini,<br />

ki z mladeniči in eno mladenko<br />

v policijskih in vojaških smučarskih<br />

kombinezonih nimajo nobene zveze. A<br />

občutki so vendarle mešani.<br />

Še bolj mešane občutke pa so zbujali<br />

posamični rahlo rjavi odtenki snega<br />

na pobočju. S prostim očesom komajda<br />

opazni, s smučarskimi očali pa razvidni.<br />

Ker <strong>je</strong> snežna odeja debela tudi tri<br />

metre, sem takoj izključil vpliv blata ali<br />

zeml<strong>je</strong>, ki ob koncu sezone zelo rada dodajata<br />

odtenke smučiščem. Šele po dolgem<br />

razmišljanju mi <strong>je</strong> kapnilo. Saharski<br />

pesek! Tisti, ki <strong>nam</strong> <strong>je</strong> s svetlo rjavim<br />

dež<strong>je</strong>m tako grdo umazal avtomobile in<br />

dvorišča. Kako <strong>je</strong> svet majhen! <br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

48<br />

NARODNO-ZABAVNO<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

Spomladanski izlet<br />

V REZIJANSKI KOT<br />

Glasba<br />

Na naših glasbenih popotovanjih se tokrat ustavimo v Reziji, v tako rekoč pozabl<strong>je</strong>ni<br />

dolini, v kateri so od nekdaj živeli slovensko čuteči ljud<strong>je</strong>, si na veliko pripovedovali<br />

pravljice, peli, godli in plesali – vse pa ne<strong>koliko</strong> po svo<strong>je</strong>. Marsikaj od tega se da videti<br />

in občutiti v Muzeju rezijanskih ljudi, ki <strong>je</strong> odprt tudi med tednom, seveda pa se morate<br />

srečati tudi z z<strong>nam</strong>enitimi rezijanskimi potujočimi brusači.<br />

Do rezijanske doline (po italijansko<br />

Val Resia) se da lepo pripeljati<br />

iz Trbiža po stari cesti do<br />

Žabnice, Kluž in Ravance, k<strong>je</strong>r<br />

vas sicer ves čas spremljajo italijanski<br />

napisi, vendar <strong>je</strong> več kra<strong>je</strong>v z imeni, ki<br />

spominjajo na to, da so tod nekdaj živeli<br />

Slovenci. Vse od Karantani<strong>je</strong>. Od matične<br />

Sloveni<strong>je</strong> pa niso bili odrezani samo<br />

zaradi italijanske agresivnosti, temveč<br />

so jih ločevale tudi visoke gore s ponosnim<br />

Kaninom vred (2587 m).<br />

Samotna Rezijanska dolina <strong>nam</strong>reč<br />

leži tik pod verigo visokih gora. Res <strong>je</strong><br />

pravi čudež, da se <strong>je</strong> tod sploh še ohranila<br />

slovenska beseda. V dolini po uradnih<br />

podatkih živi še nekaj več kot sto<br />

slovensko govorečih in čutečih ljudi, v<br />

resnici pa še vsaj ducat manj. Sicer pa <strong>je</strong><br />

treba avtomobilsko navigacijo naravnati<br />

na vasico Solbica (po italijansko<br />

Solvizza). Seveda se da priti tudi z južne<br />

strani, a pot s severne <strong>je</strong> veliko bolj preprosta<br />

in barvita.<br />

REZIJANSKI GODCI<br />

Danes, ko godec in tudi novodobni muzikant,<br />

lahko vsako skladbo pos<strong>nam</strong>e<br />

na nosilec zvoka in ga potem radijska oz.<br />

televizijska postaja lahko predvaja kadar<br />

koli in k<strong>je</strong>r koli, se <strong>nam</strong> zdi nenavadno,<br />

da so nekdanji godci in pevci delovali<br />

predvsem lokalno. Iz zgodovine <strong>je</strong> znano,<br />

da so bili godci pač nadar<strong>je</strong>ni posebneži,<br />

ki so igrali v domačem kraju in v<br />

n<strong>je</strong>govi okolici, vsekakor pa ne daleč od<br />

doma. Zdi se tudi zanimivo, da nekdanji<br />

godci, kljub iz<strong>je</strong>mni glasbeni nadar<strong>je</strong>nosti,<br />

v širši družbi niso bili prav močno<br />

čislani. Ljud<strong>je</strong> so jih imeli za obrobneže,<br />

največkrat celo za pijance, izpri<strong>je</strong>nce,<br />

reveže. Delno <strong>je</strong> za tako mnen<strong>je</strong> seveda<br />

krivo njihovo veden<strong>je</strong>. Ko so šli igrat, recimo<br />

na ohcet, so dali dva do tri dni vse<br />

od sebe, se pri tem do sitega na<strong>je</strong>dli in<br />

največkrat tudi čez mero napili, potem<br />

pa znova padli v svojo revščino.<br />

Znano <strong>je</strong>, da so, na primer, člani<br />

bovške muzike in rezijanskih godcev<br />

živeli v tako odmakn<strong>je</strong>nem svetu, da <strong>je</strong><br />

bilo možnosti za njihovo preživet<strong>je</strong> tako<br />

malo, da so bili prisil<strong>je</strong>ni odpotovati na<br />

igran<strong>je</strong> tudi daleč iz svo<strong>je</strong> doline. To se<br />

<strong>je</strong> dogajalo samo tam, k<strong>je</strong>r doma ni bilo<br />

dovolj kruha niti ob predpustnem času,<br />

ko so navadno potekale ženitve oziroma<br />

možitve. Razumljivo <strong>je</strong>, da so potem<br />

taki potujoči godci dali v tujih krajih vse<br />

od sebe, seveda iz žel<strong>je</strong>, da bi jih še kdaj<br />

na<strong>je</strong>li tudi drugi veseljaki. Današnji<br />

Če želite obiskati Rezijo, se morate<br />

napotiti v Solbico (Solvizzo).<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

NARODNO-ZABAVNO<br />

49<br />

Rezijani so plesali v paru ali v tro<strong>je</strong>,<br />

nasploh pa skupinsko.<br />

godci in še posebej muzikanti so glede<br />

tega pravi gospod<strong>je</strong>.<br />

VIOLINA IN VIOLONČELO<br />

Danes komajda še pomislimo, da <strong>je</strong> beseda<br />

godec povezana z besedo gosli. Torej<br />

<strong>je</strong> godec tisti človek, ki igra na gosli,<br />

ki gode na gosli. Bolj ali manj smo danes<br />

vsi prepričani, da <strong>je</strong> godec pač tisti, ki<br />

gode na harmoniko. A harmonika <strong>je</strong> sorazmerno<br />

mlad in hkrati zelo prikladen<br />

inštrument, ki pa z nekdanjimi gosli<br />

nima nobenega stika.<br />

V Rezijanski dolini – dolga <strong>je</strong> skoraj<br />

dvajset kilometrov, s slovanskim živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>m<br />

pa <strong>je</strong> bila nasel<strong>je</strong>na že v 7. stoletju<br />

po Kristusu – se <strong>je</strong> vse do današnjih<br />

dni ohranilo takšno muziciran<strong>je</strong>, kot<br />

<strong>je</strong> bilo nekdaj. Pomeni, da ob vstopu v<br />

Rezijo vstopimo tudi v nekdanji glasbeni<br />

in stari pravljični svet. Medtem<br />

ko so onstran Kanina vse do centralnega<br />

slovenskega ozemlja muzicirale<br />

predvsem dvojice z goslimi in še enim<br />

dodatnim inštrumentom (recimo s<br />

klarinetom, kitaro, trobento), so v Reziji<br />

uporabljali le dva inštrumenta: violino<br />

in violončelo. Violino (v bistvu so<br />

to gosli) imenu<strong>je</strong>jo citira, violončelo,<br />

varianta gosli, pa bunkula.<br />

Rezijanci plešejo v paru ali pa v tro<strong>je</strong>,<br />

na križ. Pri tem <strong>je</strong> zanimivo, da se par<br />

sicer gleda in spogledu<strong>je</strong>, nikoli pa se<br />

plesalca ne oprimeta drug drugega kot<br />

na primer pri polki ali valčku. Ples v tro<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> nasploh neke vrste osvajalni ples, v<br />

katerem plesalka ali plesalec lahko presodi,<br />

kdo mu <strong>je</strong> bolj simpatičen.<br />

PRAVLJICE IZ REZIJE<br />

Glede na odmakn<strong>je</strong>nost Rezijanske doline<br />

<strong>je</strong> seveda pričakovano, da so tudi<br />

Danes komajda še pomislimo,<br />

da <strong>je</strong> beseda godec povezana<br />

z besedo gosli – bolj ali manj<br />

smo vsi prepričani, da <strong>je</strong><br />

godec pač tisti, ki gode<br />

na harmoniko.<br />

njihove pravljice, nasploh njihovo ustno<br />

izročilo, precej drugačno kot na drugih<br />

slovenskih tleh. Prednjačijo pravljice o<br />

lisici in volku, seveda pa poznajo tudi<br />

pravljice o kraljih, princih in princeskah.<br />

Preprost človek, še posebej reven,<br />

si <strong>je</strong> vedno rad pripovedoval zgodbe o<br />

bogatih ljudeh, še posebej, če <strong>je</strong> v njih<br />

reven človek preskočil v svet razkošja s<br />

pomočjo nadnaravnih sil.<br />

Kot <strong>je</strong> znano, <strong>je</strong> pravljice iz Rezi<strong>je</strong>, seveda<br />

pa s tem tudi njihove plese, odkril<br />

znani folklorist Milko Matičetov (1919–<br />

2014). Zbral <strong>je</strong> na stotine rezijanskih<br />

pravljic, ki so dolga leta bogatile tudi<br />

program slovenske televizi<strong>je</strong>. Še vedno<br />

pa se z rezijanskim ustnim izročilom<br />

ukvarja furlanski <strong>je</strong>zikoslovec Roberto<br />

Dapit, ki objavlja svoja raziskovanja tudi<br />

v mnogih italijanskih publikacijah.<br />

<strong>Za</strong>nimivo se zdi, da celo v daljni Reziji<br />

obstajajo tri<strong>je</strong> miti, ki so sicer dobro<br />

znani na vsem slovenskem ozemlju.<br />

Eden <strong>je</strong> o godcu Orfeju. Govori o tem,<br />

kako <strong>je</strong> David s trombelo v peklu iskal<br />

očeta, mater in brata. Satan mu <strong>je</strong> naročil,<br />

naj mu zaigra prav tisto pesem,<br />

ki mu <strong>je</strong> všeč, in bo n<strong>je</strong>gove sorodnike<br />

izpustil iz večnega ognja. Drugi mit <strong>je</strong><br />

o Lepi Vidi, ki se v Reziji imenu<strong>je</strong> Lipa<br />

Lina. Znana <strong>je</strong> tudi pravljica o Kralju<br />

Matjažu, ki pa <strong>je</strong> na tem odmakn<strong>je</strong>nem<br />

koncu sveta ungarski kraj, in ne kralj.<br />

REZIJANSKI BRUSAČI<br />

Seveda te pravljične in po svo<strong>je</strong> očarljive<br />

doline ne morete zapustiti, ne da bi<br />

si ogledali Muzeja rezijanskih ljudi (po<br />

rezijansko Muzeo tih rozajanskih judi),<br />

ki <strong>je</strong> v Stolbici v stari Plocovi hiši. V n<strong>je</strong>j<br />

<strong>je</strong> tudi sedež Zveze kulturnih društev in<br />

KD Rozajanski dum.<br />

Muzej brusačev pa na veliko predstavlja<br />

orodja, pripomočke in prevozna<br />

sredstva ljudi, ki so se ukvarjali s<br />

potujčim brušen<strong>je</strong>m rezil. Nekdaj so<br />

Rezijanci tovrstno orod<strong>je</strong> nosili kar na<br />

hrbtu, pozne<strong>je</strong> pa so se toliko modernizirali,<br />

da so si ga priredili za prevoz in<br />

tudi za samo brušen<strong>je</strong> kolesa, s katerimi<br />

so se premikali iz kraja v kraj. Kdor tega<br />

še ni videl, si mora to vsekakor ogledati,<br />

saj so brusači lep dokaz, kako so preprosti<br />

ljud<strong>je</strong> iznajdljivi in kako so našli<br />

pot iz stiske s svojim neutrudnim delom.<br />

Tovrstni brusači so bili tudi po več<br />

tednov od doma samo zato, da so lahko<br />

preživeli svojo družino.<br />

<strong>Za</strong>nimiva <strong>je</strong> tudi rezijanska arhitektura,<br />

ki <strong>je</strong> prav v tej dolini ponekod<br />

videti še vedno taka kot pred desetletji.<br />

<strong>Za</strong> gradnjo hiš so seveda uporabljali kamen<strong>je</strong><br />

iz deročih potokov in hudournikov,<br />

pri gradnji pa so si pomagali tudi z<br />

mivko in lesom, ki so ga naplavile reke.<br />

Na eni od starih zgradb <strong>je</strong> naslikana<br />

freska, kako so Rezijani pobirali hlode<br />

iz vode in si na tako priskrbeli kurjavo.<br />

V bistvu jim <strong>je</strong> reka tako rekoč pred<br />

pragovi domovanj odlagala možnost za<br />

zimsko ogrevan<strong>je</strong>.<br />

Potres leta 1976 <strong>je</strong> močno prizadel<br />

tudi rezijanski kot. <strong>Za</strong>to tudi v Solbici<br />

ni več toliko stare arhitekture kot včasih.<br />

Če pa imate čas oziroma si lahko<br />

privoščite nekaj več stroškov za bencin,<br />

se <strong>je</strong> lepo popeljati prav do konca<br />

rezijanske doline in se potem peš povzpeti<br />

do planšari<strong>je</strong>, na kateri v poletnih<br />

mesecih še vedno pasejo ovce in<br />

krave – tako kot včasih. Pod vznož<strong>je</strong>m<br />

kaninske gorske verige <strong>je</strong> <strong>nam</strong>reč veliko<br />

planin, na katerih so Rezijani nekdaj<br />

na veliko pasli živino, skrbeli za majhen<br />

vrtiček na koščku zeml<strong>je</strong> pod hribi in si<br />

pripravljali suhljad za dolgo zimo. Eni<br />

od večjih planin danes po italijansko<br />

rečejo Malga Coot. Kako so temu reče<br />

po naše, ver<strong>je</strong>tno ni težko uganiti. <br />

Rezijanski brusači so se enako kot<br />

godci podajali na delo daleč od doma.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

50<br />

DRUŽBA<br />

PETER MERŠE<br />

Radikalni zakoni, ki naj bi podel<strong>je</strong>vali<br />

pravice LGBT osebam,<br />

španskim ženskam že<br />

povzročajo hude preglavice,<br />

še posebej, ko gre za prijave nasilja nad<br />

ženskami. Nekateri primeri so enostavno<br />

srhljivi.<br />

REGISTER<br />

SPOLNIH PREFERENC<br />

Španska ministrica za delo in socialne<br />

zadeve in predsednica skrajno leve<br />

stranke Sumar Yolanda Diaz (52) uvaja<br />

register spolnih preferenc iskalcev zaposlitev.<br />

Gre za prostovoljni register, ki<br />

naj bi bil ta<strong>je</strong>n, tistim, ki se vanj vpišejo<br />

kot LGBT osebe, pa omogoča prednost<br />

pri iskanju zaposlitve prek javnega zavoda<br />

za zaposlovan<strong>je</strong>.<br />

Po zakonu o delovnih razmerjih<br />

imajo geji, lezbijke in transseksualci že<br />

od leta 2022 prednost pri iskanju zaposlitve.<br />

<strong>Za</strong>kon <strong>nam</strong>reč posebno pozornost<br />

pri zaposlovanju <strong>nam</strong>enja »invalidom<br />

ter drugim skupi<strong>nam</strong> s težavami<br />

pri vključevanju in stabilnosti na trgu<br />

Ker <strong>je</strong> Roberto Perdigones (35) uradno<br />

ženska, pre<strong>je</strong>ma materinski dodatek.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

Bizarne zlorabe sistema, ki v<br />

Španiji omogoča spremembo<br />

spola ZGOLJ Z IZJAVO<br />

»Nadalju<strong>je</strong>mo s pridobivan<strong>je</strong>m pravic za tiste, ki jih najbolj potrebu<strong>je</strong>jo,« <strong>je</strong> zapisala<br />

Yolanda Diaz, ministrica za delo in socialne zadeve v Španiji in predsednica skrajno leve<br />

stranke Sumar. Izjava <strong>je</strong> pospremila vzpostavitev prostovoljnega in zaupnega registra<br />

spolne usmer<strong>je</strong>nosti brezposelnih, s katerim skuša španska oblast zagotoviti prednost<br />

LGBT kandidatov pri iskanju zaposlitve.<br />

Facebook @roberto.perdigones.5<br />

dela, kot so LGBT osebe, starejši od 45<br />

let, Romi in druge manjšine ter žrtve<br />

spolnega nasilja«.<br />

Če so podatki o starosti in invalidnosti<br />

razvidni iz osebne oz. zdravstvene<br />

izkaznice, se spolne usmer<strong>je</strong>nosti ne<br />

da zanesljivo preveriti. Španski uradniki<br />

tako ne opozarjajo le na to, da zakon<br />

uvaja diskriminacijo do posameznikov,<br />

ki niso LGBT osebe, a imajo enako izobrazbo<br />

oz. kvalifikaci<strong>je</strong>, ampak tudi na<br />

arbitrarnost pri uradniškem odločanju.<br />

»Kako naj vemo, ali <strong>je</strong> zanesljivo,<br />

kar <strong>nam</strong> <strong>je</strong> kandidat povedal? Kdorkoli<br />

se <strong>nam</strong>reč lahko razglasi za geja, da bi<br />

napredoval na položaju,« <strong>je</strong> za španski<br />

Libremercado povedal predstavnik sindikatov<br />

javnega sektorja.<br />

Prav temu <strong>je</strong> sicer <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>n register,<br />

a celo Diazova sama priznava, da<br />

bodo kandidatom pri vpisu v register<br />

ver<strong>je</strong>li na besedo. A javni zavod za zaposlovan<strong>je</strong><br />

<strong>je</strong> še eden od manjših problemov<br />

na tem področju, saj prek n<strong>je</strong>ga<br />

najde zaposlitev le 1,9 % vseh Špancev.<br />

ZGOLJ NA BESEDO<br />

Španska socialistična koalicija <strong>je</strong> leta<br />

2023 spre<strong>je</strong>la zakon, ki omogoča uradno<br />

spremembo spola v registrih zgolj<br />

s samoidentifikacijo pred državnimi<br />

organi. Kdor želi spremeniti uradni<br />

spol, ki <strong>je</strong> prikazan tudi na n<strong>je</strong>govih<br />

dokumentih, tako na upravni enoti<br />

izrazi željo in jo nato čez tri mesece potrdi.<br />

Mnen<strong>je</strong> zdravnika, terapija zaradi<br />

spolne disfori<strong>je</strong>, niti sprememba imena<br />

niso potrebni. Starejši od 16 let lahko to<br />

opravijo povsem sami, za starejše od 14<br />

let <strong>je</strong> to mogoče s soglas<strong>je</strong>m staršev, za<br />

starejše od 12 pa z odločbo sodišča.<br />

Uradni spol pa <strong>je</strong> veljaven tako na<br />

področju atletskih tekmovanj kot tudi<br />

pri obravnavi kaznivih dejanj in <strong>nam</strong>estitvah<br />

v zaporih.<br />

PRIVILEGIJ ZA ŽENSKE<br />

Sprememba zakona že predstavlja priložnost<br />

za moške, ki bi radi uživali v privilegijih<br />

za ženske, in tudi zločincem, še<br />

posebej krivcem spolnega nasilja. 35-letni<br />

španski vojak Roberto Perdigones si<br />

<strong>je</strong> tako z administrativno spremembo<br />

spola izboljšal položaj v vojski in si pridobil<br />

privilegi<strong>je</strong>, ki pripadajo ženskam.<br />

»Čeprav sem videti kot heteroseksualni<br />

moški, imam moške genitali<strong>je</strong><br />

in brado ter me privlačijo ženske, se<br />

počutim kot lezbijka,« pravi in zavrača<br />

očitke, da gre za prevaro: »Opravil sem<br />

vse, kar od mene zahteva novi zakon.«<br />

Še več, če ga kdo pri tem kritizira, <strong>je</strong> dejansko<br />

lahko obtožen transfobi<strong>je</strong>, doda<br />

v intervjuju za El Español.<br />

S spremembo spola si <strong>je</strong> dvignil<br />

pokojnino, pre<strong>je</strong>ma dodatek, ki <strong>je</strong> <strong>nam</strong>en<strong>je</strong>n<br />

materam. Je <strong>nam</strong>reč oče 16-letnega<br />

sina, španska država pa ga zdaj<br />

obravnava kot mater. V vojašnici ima<br />

zdaj zasebno sobo z lastno kopalnico.<br />

»Ker se počutim ženska, ne morem biti v<br />

sobi z drugimi moškimi, ne zdi pa se mi<br />

primerno, da bi bil z drugimi ženskami,<br />

iz spoštovanja do njih,« utemelju<strong>je</strong> pridobitev.<br />

Sprememba spola mu omogoča<br />

tudi več svobode pri pričeski v primerjavi<br />

z drugimi moškimi kolegi.<br />

Samo v španski eksklavi Ceuta, v kateri<br />

<strong>je</strong> nastan<strong>je</strong>n Perdigones, se <strong>je</strong> za administrativno<br />

spremembo spola odločilo<br />

41 vojakov in policistov, 37 od njih <strong>je</strong> obdržalo<br />

moško ime in heteroseksualna razmerja,<br />

tudi v drugih pogledih niso spremenili<br />

svo<strong>je</strong>ga živl<strong>je</strong>njskega sloga. <br />

NADALJEVANJE ČLANKA IN<br />

KOMENTAR PETRA MERŠETA NA<br />

DOMOVINA.JE.<br />

Komentar

Priporočila<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />

51<br />

KLARA EVA KUKOVIČIČ:<br />

MALO VEŠ O ZVEZDAH<br />

Avtorica se <strong>je</strong> najprej zapisala medi<strong>je</strong>m in prevajanju,<br />

včasih pa <strong>je</strong> moderatorka na različnih<br />

prireditvah. N<strong>je</strong>n knjižni prvenec <strong>je</strong> plod dnevniških<br />

zapisov iz otroštva in mladosti. Knjiga <strong>je</strong><br />

sestavl<strong>je</strong>na iz kratkih zgodb v tekstu, ki <strong>je</strong> bolj<br />

podoben poeziji kot prozi. S čustvi nabito pisan<strong>je</strong><br />

bralca popel<strong>je</strong> v lastna pri<strong>je</strong>tna ali nepri<strong>je</strong>tna<br />

MILAN HRASTAR<br />

doživetja. Lepi in nelepi trenutki si sledijo bliskovito,<br />

nekako tako kot v živl<strong>je</strong>nju. To ni čudno, saj<br />

pisateljica snov črpa iz vsakdanjika.<br />

Priznati <strong>je</strong> treba tudi, da <strong>je</strong> n<strong>je</strong>na izpoved prisrčno odkritosrčna, pogumna<br />

in mestoma humorna. Živahnost »ese<strong>je</strong>v« in sproščenost pisanja<br />

se kažeta tudi v manj vidnih pripovednih podrobnostih, kot <strong>je</strong> starinska<br />

ura, ki jo <strong>je</strong> treba naviti, v ozvezdju strelca, ki ga <strong>je</strong> predlagal fant za skupino<br />

zvezd, »ki bo samo njuna«.<br />

Kakor pravi Klara Eva: »In četudi smo kdaj izgubl<strong>je</strong>ni kot nogavice brez<br />

para, lahko vedno pogledamo v nebo in poiščemo utrinke. Pa tudi šele<br />

takrat, ko se navadimo na temo in jo sprejmemo, lahko opazimo, da okoli<br />

nas ves čas svetijo zvezde.« Knjiga <strong>je</strong> pri<strong>je</strong>tno bran<strong>je</strong> za en podaljšan večer<br />

ali pa za deževno popoldne.<br />

Inspera, Krško, 2024, 114 strani, 22 evrov.<br />

Miš, Dob pri Domžalah, 2024, 376 strani, 35 evrov.<br />

WILMA GELDOF: ODPOR<br />

(žanr: mladinski roman; ciljna skupina: mladostniki<br />

in odrasli bralci)<br />

Druga svetovna vojna <strong>je</strong> zaz<strong>nam</strong>ovala ogromno<br />

živl<strong>je</strong>nj. Vsa bolečina, ki se <strong>je</strong> dnevno pretakala<br />

v srcih ljudi, <strong>je</strong> morala priti na plano.<br />

Nekaj zgodb <strong>je</strong> nastajalo že sproti, v nekatere<br />

pa <strong>nam</strong> <strong>je</strong> dovol<strong>je</strong>no pogledati z nekaj zgodovinske<br />

distance.<br />

Ena takih <strong>je</strong> zgodba nizozemke Freddie<br />

MONIKA JEGLIČ<br />

Oversteegen, v kateri vojna zareže v živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> na samem začetku najstništva.<br />

Že nekaj let <strong>je</strong> priča, kako n<strong>je</strong>na mama da<strong>je</strong> skrivališče in zatočišče<br />

Judom, ta zgled poguma pa tudi njo prepriča, da se s starejšo<br />

sestro vključi v odporniško giban<strong>je</strong>. Sodelovan<strong>je</strong> v odporniški skupini<br />

pa ni samo junaški svet akci<strong>je</strong>. Mlada Freddie se v nevarnih akcijah<br />

spogledu<strong>je</strong> s smrtjo, ki doleti marsikaterega n<strong>je</strong>nega prijatelja. Poleg<br />

tega akci<strong>je</strong> niso le niz pogumnih dejanj, ampak sklop soočanja s tišino<br />

in strahom, saj mora biti oprezna na vsakem koraku, poleg tega<br />

pa vseh mučnih ran, ki se nizajo v n<strong>je</strong>ni notranjosti, ne sme odpreti<br />

nikomur, niti lastni materi ne.<br />

Pisateljica <strong>je</strong> med pisan<strong>je</strong>m večkrat intervjuvala glavno protagonistko<br />

romana, ki <strong>je</strong> bila v času n<strong>je</strong>govega nastajanja 91-letna gospa. Knjiga <strong>je</strong><br />

bila izdana že pred šestimi leti, prevod v slovenščino pa smo dobili letos.<br />

Freddie se tako pridružu<strong>je</strong> še dvema mladima dekletoma, ki sta <strong>nam</strong> iz<br />

časa druge svetovne vojne bol<strong>je</strong> poznani. Prva med njima <strong>je</strong> Ana Frank,<br />

ki jo v največji meri poz<strong>nam</strong>o zaradi n<strong>je</strong>nega Dnevnika, lani pa <strong>je</strong> izšel še<br />

prevod knjige Ana Frank, moja prijateljica (Hannah Pick-Goslar: Učila,<br />

2023), v kateri jo spoz<strong>nam</strong>o skozi oči n<strong>je</strong>ne vrstnice. Druga pa <strong>je</strong> Sophie<br />

Scholl, pri kateri še čakamo prevod knjige v slovenski <strong>je</strong>zik, n<strong>je</strong>no zgodbo<br />

pa si lahko ogledamo v filmu <strong>Za</strong>dnji dnevi Sophie Scholl (2006).<br />

Vsako izmed omen<strong>je</strong>nih deklet <strong>je</strong> lahko priča časa, iz katerega imamo med<br />

seboj le še malo ljudi, ki lahko o n<strong>je</strong>m govorijo iz lastne izkušn<strong>je</strong>. <br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

52<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

TADEJ RIFEL O OČETIH,<br />

KI DOMA NISO SLIŠANI<br />

Oče treh otrok Tadej Rifel vodi kot<br />

sodelavec Familylaba seminar<strong>je</strong> o vzgoji.<br />

N<strong>je</strong>gova rdeča nit <strong>je</strong> predvsem vloga<br />

očeta v družini. V pogovoru za Ona<br />

Plus <strong>je</strong> spregovoril tudi o tem, kako<br />

na družinsko di<strong>nam</strong>iko vpliva odsoten<br />

oče, kakšen <strong>je</strong> sodoben oče in katere<br />

štiri vrednote lahko iz<strong>je</strong>mno pozitivno<br />

spremenijo odnose.<br />

Sreču<strong>je</strong> tudi takšne može, ki povedo,<br />

da doma niso slišani in upoštevani od<br />

partnerice: »Lahko gremo v jamran<strong>je</strong><br />

ali pa prevzamemo odgovornost in se<br />

pokažemo v neki luči, ki gre preko tega.<br />

Se ne borimo za svojo pozicijo, ampak<br />

smo osredotočeni nase in na odnose, ki<br />

jih živimo z drugimi vsak dan znova.«<br />

Na vprašan<strong>je</strong>, ali se strinja, da so mame<br />

v svoji iz<strong>je</strong>mni zaščitniški vlogi pri vzgoji<br />

izločile tudi očete, pa Rifel med drugim<br />

odgovarja: »Težko bi kar na splošno<br />

obsodil mame, zagotovo <strong>je</strong> več vidikov.<br />

<strong>Za</strong>devo bi ra<strong>je</strong> obrnil in se vprašal, kaj<br />

očet<strong>je</strong> naredimo za to, da bi bili bolj<br />

vključeni v družino. Družine so takšne in<br />

drugačne in lahko se tudi dogaja, da smo<br />

očet<strong>je</strong> izločeni ali se sami izločimo.«<br />

Zelo ver<strong>je</strong>tno pa ženska oziroma mama<br />

ne zapostavlja partnerja, ker mu ne<br />

bi zaupala, temveč prenaša vzorce iz<br />

svo<strong>je</strong>ga otroštva. »Mi smo iz preteklosti<br />

prevzeli vzorec, da <strong>je</strong> bil oče predvsem<br />

tisti, ki <strong>je</strong> družini prinašal zaslužek, ki<br />

<strong>je</strong> opravljal fizična dela, mama pa <strong>je</strong><br />

skrbela za dom, družino, gospodinjstvo.<br />

V 70. letih <strong>je</strong> s spolno revolucijo postopoma<br />

prišlo do družbenega premika<br />

in so si tudi očet<strong>je</strong>, najprej predvsem<br />

zaradi ženske emancipaci<strong>je</strong>, potem pa<br />

tudi zaradi lastne žel<strong>je</strong>, ker niso želeli<br />

biti isti kot njihovi očet<strong>je</strong>, želeli več<strong>je</strong><br />

vključenosti. V prvi fazi so preprosto<br />

prevzeli vlogo mame, skrbeli za otroka,<br />

opravljali gospodinjska opravila,«<br />

razlaga Rifel.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

ČISTKE ŠKODIJO MEDIJEM<br />

Spletni portal Siol <strong>je</strong> po podatkih meritve<br />

oglaševalske zbornice MOSS že drugi<br />

mesec na tret<strong>je</strong>m mestu po dosegu<br />

in <strong>je</strong> po »čistkah, ki jih <strong>je</strong> s premier<strong>je</strong>m<br />

Robertom <strong>Golob</strong>om pomagala izvesti<br />

Vesna Vuković v primerjavi s konkurenti<br />

izgubil okoli sto tisoč dosega,« piše<br />

novinar Peter Jančič za Spletni časopis.<br />

Na lestvici dosega, tj. števila bralcev,<br />

ga <strong>je</strong> prejšnji mesec <strong>nam</strong>reč prehitel<br />

Žurnal24, ta mesec pa Metropolitan.<br />

si. Siol <strong>je</strong> bil sicer nazadn<strong>je</strong> na tret<strong>je</strong>m<br />

mestu pred tem marca leta 2020, kmalu<br />

zatem pa <strong>je</strong> medij v državni lasti preko<br />

TS Medi<strong>je</strong> za odgovornega urednika<br />

instaliral prav Jančiča.<br />

Spletni portal N1, ki <strong>je</strong> v lasti skupine<br />

United Group pod srbskim poslovnežem<br />

Draganom Šolakom, <strong>je</strong> že drugi mesec<br />

zapored prehitel spletni portal MMC, ki<br />

ga izdaja RTVS, kar <strong>je</strong> Jančič označil za<br />

»precejšnjo sramoto«, saj RTVS napram<br />

drugim medi<strong>je</strong>m dobiva prispevke vseh<br />

državljanov. RTVS <strong>je</strong> po dosegu sicer trenutno<br />

zgolj na sedmem mestu. »Tudi na<br />

RTV SLO <strong>je</strong> vlada Roberta <strong>Golob</strong>a s čistko<br />

predčasno zamenjala poslovni in uredniški<br />

vrh in s tem pokazala, da se požvižga<br />

na avtonomijo in neodvisnost medi<strong>je</strong>v. Z<br />

njimi ravna kot s svojo transmisijo, torej<br />

na način kot so v prejšn<strong>je</strong>m režimu, ki <strong>je</strong><br />

bil diktatura,« <strong>je</strong> zapisal Jančič.<br />

Mimogrede, v primerjavi z lanskim<br />

marcem so bralce izgubili Siol in dva<br />

portala v lastni časopisne hiše Delo<br />

poslovneža Stojana Petriča, Delo in<br />

Slovenske novice. Delu <strong>je</strong> doseg upadel<br />

za 4,7 odstotke. Vsi podatki v članku so<br />

sicer povzeti po mer<strong>je</strong>nju obiskanosti<br />

spletnih strani MOSS, ki poteka pod<br />

okril<strong>je</strong>m Slovenske oglaševalske zbornice<br />

(SOZ) od leta 2006, in rezultatih, ki<br />

jih o dosegu in povprečnem dnevnem<br />

času spremljanja obiskovalca javno<br />

objavlja oglaševalska zbornica.<br />

KAKO MEDIJI PROMOVIRA-<br />

JO KANDIDATE SVOBODE<br />

Kako poteka izkrivl<strong>je</strong>no poročan<strong>je</strong> na<br />

»depolitizirani« RTV, <strong>je</strong> mogoče videti<br />

tudi na primeru dveh primerljivih<br />

člankov, ki se nanašata na prihajajoče<br />

evropske volitve. Razlike ne bi mogle<br />

biti bolj očitne, piše spletni portal<br />

Nova24TV. Stranka SDS <strong>je</strong> predstavila<br />

svojo kandidatno listo, preden <strong>je</strong> to<br />

storilo Giban<strong>je</strong> Svoboda. Že iz naslovov,<br />

v katerih sta bili prvič predstavl<strong>je</strong>ni kandidatni<br />

listi strank, <strong>je</strong> vidna jasna razlika.<br />

Nova24TV <strong>je</strong> primerjala naslov članka,<br />

v katerem <strong>je</strong> bila predstavl<strong>je</strong>na kandidatna<br />

lista SDS. Glasil se <strong>je</strong> tako: »Janša:<br />

Ne delamo tistega, kar <strong>je</strong> všečno, ampak<br />

to, kar <strong>je</strong> prav.« »Ste uspeli iz naslova<br />

razbrati, da so v članku prvič navedeni<br />

kandidati za evropske poslance? Niste,«<br />

pravijo na Novi24TV.<br />

Nadalju<strong>je</strong>jo, da ima po drugi strani<br />

članek, v katerem so bili predstavl<strong>je</strong>ni<br />

kandidati Gibanja Svoboda, takšen<br />

naslov: »Nosilec liste za evropske<br />

volitve naj bi bil Aleksander Merlo.<br />

Kandidat za komisarja <strong>je</strong> Tomaž Vesel.«<br />

Avtorji članka so želeli, da spoznate<br />

kandidate, medtem ko so avtorji članka<br />

o kandidatni listi SDS želeli ravno<br />

nasprotno. Članek o kandidatni listi <strong>je</strong><br />

bil podnaslovl<strong>je</strong>n z informacijami, kdo<br />

na slavnostni akademiji (tradicionalnem<br />

dogodku SDS) ni bil prisoten, članek<br />

o kandidatni listi svobodnjakov pa s<br />

kritičnimi informacijami, ki jih potrebu<strong>je</strong><br />

potencialni volivec svobodnjakov.<br />

Še najbolj pa so po mnenju uredništva<br />

Nova24TV vidne razlike pri sami predstavitvi<br />

kandidatov. SDS-u so depolitizirani<br />

novinarji <strong>nam</strong>enili kratek odstavek,<br />

v katerem so našteli kandidate, svobodnjakom<br />

pa so privoščili kolaž fotografij.<br />

»Z razlogom, da bi oblastnikom pomagali<br />

pri gradnji prepoznavnosti njihovih<br />

kandidatov in <strong>zmanjšal</strong>i prepoznavnost<br />

kandidatov stranke SDS.«

Priporočilo<br />

ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

Jožef Moscati –<br />

LJUBEZEN, KI OZDRAVLJA<br />

Sv. Jožef Moscati se <strong>je</strong> rodil 25. julija 1880 v Beneventu. V Neaplju <strong>je</strong> doštudiral medicino in<br />

postal uspešen in priljubl<strong>je</strong>n zdravnik, še posebej med revnimi, ki jih <strong>je</strong> zdravil tudi na lastne<br />

stroške. Bil <strong>je</strong> odličen diagnostik in pionir sodobne diabetologi<strong>je</strong> in endokrinologi<strong>je</strong>. Umrl <strong>je</strong><br />

12. aprila 1927, Janez Pavel II. pa ga <strong>je</strong> 1987 razglasil za svetnika. Godu<strong>je</strong> 12. aprila.<br />

53<br />

Študent medicine Giuseppe (Jožef)<br />

Moscati se s sošolcem in<br />

prijatel<strong>je</strong>m Giorgiom udeleži<br />

plesa, na katerem spozna lepo<br />

princeso Eleno. Po zaključenem študiju<br />

prične z delom v bolnišnici in<br />

postane zelo uspešen in priljubl<strong>je</strong>n<br />

zdravnik, še posebej med ubogimi in<br />

otroki. Medtem se bogat in gizdalinski<br />

Giorgio zaplete z barsko plesalko Cloe,<br />

Giuseppe pa se zaljubi v Eleno, s katero<br />

začneta resen odnos kljub ne<strong>je</strong>volji<br />

n<strong>je</strong>nega očeta. Toda ob Giuseppe<strong>je</strong>vem<br />

požrtvovalnem delu z bolniki se začnejo<br />

kopičiti težave, ob izbruhu Vezuva,<br />

ko Neapelj prizadene hud potres,<br />

pa se zgodi preobrat …<br />

RESNIČNO IN FIKTIVNO<br />

Ustvarjalci že na samem začetku filma<br />

gledalca seznanijo s tem, da <strong>je</strong><br />

zgodba prosto navdihn<strong>je</strong>na ob liku<br />

zdravnika Moscatija in ob vseh, ki so<br />

z njim živeli in delali. Tako <strong>je</strong> zaradi<br />

dramaturške napetosti v središče<br />

postavl<strong>je</strong>na izmišl<strong>je</strong>na zgodba o Moscati<strong>je</strong>vem<br />

prijatelju, sošolcu in slednjič<br />

tudi zdravniškem kolegu Giorgiu<br />

Piromallu, ki v nekem trenutku postane<br />

n<strong>je</strong>gov tekmec in celo nasprotnik.<br />

V ta kontekst <strong>je</strong> vpeta tudi Moscati<strong>je</strong>va<br />

fiktivna romantična zveza s<br />

princeso Eleno Cajafo in Giorgi<strong>je</strong>vo<br />

ljubimkan<strong>je</strong> s Cloe.<br />

Toda v to izmišl<strong>je</strong>no<br />

zgodbo uspe režiserju<br />

Giacomu Campiottiju<br />

vplesti dejstva iz Moscati<strong>je</strong>vega<br />

živl<strong>je</strong>nja in<br />

delovanja: od predanega<br />

posvečanja bolnikom do<br />

sočutne in materialne<br />

skrbi za revne bolnike.<br />

Moscati<strong>je</strong>va vera ni postavl<strong>je</strong>na<br />

v ospred<strong>je</strong>, a se<br />

prav zato lahko izraža<br />

na povsem nevsiljiv način<br />

v vsakdanjih delih<br />

usmil<strong>je</strong>nja in tudi v strokovnih<br />

in znanstvenih<br />

pogovorih s profesor<strong>je</strong>m<br />

Monteforte<strong>je</strong>m.<br />

Konkretnost n<strong>je</strong>gove<br />

dejavne vere <strong>je</strong> čudovito<br />

prikazana s simboliko, ko<br />

Jožef moli v cerkvi ob kipu<br />

mrtvega Jezusa, pokritega<br />

z mrtvaškim prtom, čemur<br />

sledi prizor v bolnišnici,<br />

ko Moscati dojame,<br />

da <strong>je</strong> v vsakem bolniku<br />

Jezus, ki pravi: »Bolan sem<br />

bil in ste …« (Mt 25,36). S<br />

tem mu postane jasno, naj<br />

se kot zdravnik v celoti<br />

preda svo<strong>je</strong>mu poklicu.<br />

MOČNA DOGODKA<br />

<strong>Za</strong>radi poudarkov na fiktivni zgodbi pa<br />

film žal ne izpostavi n<strong>je</strong>govih prijateljstev<br />

z zdravniki, še posebej z Gaetanom<br />

Rummom in Leonardom Bianchi<strong>je</strong>m.<br />

Vsekakor pa ne izpusti dveh močnih, resničnih<br />

dogodkov, v katera <strong>je</strong> bil Moscati<br />

dejavno vključen: reševan<strong>je</strong> bolnikov po<br />

potresu ob izbruhu Vezuva 1906 in za<strong>je</strong>zitev<br />

izbruha kolere v Neaplju 1911.<br />

Kljub fiktivni ljubezenski drami film<br />

prinaša močne in mestoma zelo čustvene<br />

utrinke iz Moscati<strong>je</strong>vega živl<strong>je</strong>nja. <br />

O FILMU:<br />

• naslov: Jožef Moscati: Ljubezen,<br />

ki ozdravlja (Giuseppe<br />

Moscati: L‘amore che guarisce)<br />

• čas trajanja: 200 minut<br />

• država in leto: Italija, 2007<br />

• režija: Giacomo Campiotti<br />

• igralska zasedba:<br />

Giuseppe Fiorello, Kasia Smutniak,<br />

Ettore Bassi<br />

ZANIMIVOSTI:<br />

PG 13 – zaradi nekaterih prizorov<br />

golote, nasilja, ran<strong>je</strong>nih in bolnih<br />

naj si otroci film ogledajo v<br />

spremstvu staršev.<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

Moscati <strong>je</strong> vsak dan hodil k maši.<br />

Naredil <strong>je</strong> tudi zaobljubo neporočenosti,<br />

da se <strong>je</strong> lahko v polnosti posvetil<br />

bolnikom. Marsikoga <strong>je</strong> pri zdravl<strong>je</strong>nju<br />

spodbudil, naj za ozdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

moli in prejme zakramente.<br />

DOSTOPNOST:<br />

Saint Joseph Moscati Full Movie<br />

English Subtitle (youtube.com).<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

54 AKTUALNO SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

Ocvrti njoki<br />

S PESTO OMAKO<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

4 OSEBE SREDNJE 75 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 700 g olupl<strong>je</strong>nega krompirja<br />

• 200–250 g ostre moke<br />

• 2 žlici olja<br />

• 3 ščepci soli<br />

• 1 jajce<br />

• pšenični zdrob<br />

• ol<strong>je</strong> za cvrt<strong>je</strong><br />

• 250 ml smetane za kuhan<strong>je</strong><br />

• 2 žlici pesta genovese<br />

(bazilikin pesto)<br />

• riban parmezan<br />

• 4 žlice olupl<strong>je</strong>nih in<br />

nasekljanih pistacij<br />

1. Najprej v slanem kropu<br />

skuhamo krompir do mehkega,<br />

nato ga ohladimo do<br />

mlačnega in ga pretlačimo<br />

skozi napravo za stiskan<strong>je</strong><br />

krompirja. V skledo poleg<br />

pretlačenega krompirja<br />

dodamo ostro moko, ol<strong>je</strong>,<br />

sol in jajce. Sestavine dobro<br />

premešamo in obliku<strong>je</strong>mo<br />

poljubno velike njoke, ki jih<br />

nazadn<strong>je</strong> povaljamo še v<br />

pšeničnem zdrobu.<br />

2. Ol<strong>je</strong> za cvrt<strong>je</strong> segre<strong>je</strong>mo in v n<strong>je</strong>m<br />

ocvremo njoke. Medtem pripravimo<br />

omako. Smetano za kuhan<strong>je</strong> segre<strong>je</strong>mo<br />

in vanjo vmešamo pesto genovese, po<br />

potrebi rahlo dosolimo.<br />

3. Ko so vsi njoki ocvrti jih predenemo<br />

na papirnato brisačko. V vsak globok<br />

krožnik damo po nekaj žlic omake s<br />

pestom in četrtino njokov. Na njoke<br />

damo še žlico omake ter posu<strong>je</strong>mo<br />

riban parmezan in za jušno žlico nasekljanih<br />

pistacij.<br />

BOG ŽEGNAJ!

EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK<br />

ZA KOMUNIKACIJO<br />

MATIJA SUŠNIK/DR-RS.SI<br />

EKIPNO delo<br />

GOVORICA TELESA 55<br />

Da gre za precej intenzivno sodelovan<strong>je</strong> med kolegoma poslanko in poslancem,<br />

<strong>je</strong> seveda očitno iz njune drže teles. <strong>Za</strong>radi narave dela poslancev <strong>je</strong> v razpravni<br />

dvorani zaželeno, da spremljan<strong>je</strong> nagovorov drugih poslancev poteka v tišini<br />

oz. vsaj po tiho, če se že morajo med seboj pogovarjati v poslanskih klopeh.<br />

POIGRAVANJE S PRSTI<br />

Pri poslanki (NSi) Vidi Čadonič Špelič lahko opazimo tudi<br />

poigravan<strong>je</strong> s prsti, ver<strong>je</strong>tno gre za igračkan<strong>je</strong> s prstanom.<br />

Običajno gre za dolgočas<strong>je</strong>, pogosto pa takšni gibi kažejo<br />

tudi na nestrpnost in celo frustriranost. Iz celotne slike v<br />

našem primeru lahko torej sklepamo, da poslanka ravno v<br />

tem trenutku posluša nekaj, kar <strong>je</strong> v globokem nasprotju z<br />

n<strong>je</strong>nimi prepričanji in se to neposredno odraža tudi v precej<br />

agresivnem igranju s prsti.<br />

PREKRIVANJE UST<br />

Očitno <strong>je</strong> tematika na podoben način pritegnila tudi poslanca<br />

Janeza Ciglerja Kralja (NSi), saj tudi pri n<strong>je</strong>m sproža podobna<br />

(odbojna) čustva kot pri kolegici poslanki. Prekrivan<strong>je</strong> ust <strong>je</strong><br />

med poslušan<strong>je</strong>m običajno znak, da smo sicer pozorni, a se<br />

zadržu<strong>je</strong>mo, da ne odgovorimo takoj ali »preveč«. <br />

Vida Čadonič Špelič (64) in Janez Cigler Kralj (45)<br />

na 18. redni seji Državnega zbora (2. april).<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

56<br />

FILMSKI KAŽIPOT<br />

Katastrofa na obzorju,<br />

akcijski film, ZDA, 2016<br />

ČET, 11. 4., 15.30, CineStar TV<br />

pluggedin.com<br />

20. aprila 2010 se <strong>je</strong> v Mehiškem zalivu zgodila<br />

ena od največjih katastrof, ki jih <strong>je</strong> povzročil<br />

človek. Film sledi odločilnemu dogajanju,<br />

ki ga mnogi morda niso zaznali: zgodbi 126<br />

članov moštva na naftni ploščadi, ki so tisti<br />

dan opravljali delo in ostali u<strong>je</strong>ti na ploščadi v<br />

najgrozovitejših okoliščinah. Izkušeni in izur<strong>je</strong>ni<br />

delavci in delavke, ki so prišli na naporno<br />

delo v upanju, da se po koncu vrnejo k svojim<br />

druži<strong>nam</strong> in običajnemu živl<strong>je</strong>nju na obali, so<br />

se v trenutku morali soočiti z najbolj viharno<br />

uro v svo<strong>je</strong>m živl<strong>je</strong>nju, ob kateri so morali<br />

zbrati ves pogum in se spopasti z neustavljivim<br />

ogn<strong>je</strong>nim peklom sredi oceana.<br />

Vsta<strong>je</strong>n<strong>je</strong>, zgodovinski film,<br />

ZDA, 2016<br />

PET, 12. 4., 16.20, TV1000<br />

Film prikazu<strong>je</strong> epsko svetopisemsko zgodbo<br />

o vsta<strong>je</strong>nju skozi oči nevernika. Clavius,<br />

pomemben rimski vojaški tribun iz Jude<strong>je</strong>, in<br />

n<strong>je</strong>gov pomočnik Lucius leta 33 dobita ukaz,<br />

naj raziščeta skrivnost, kaj se <strong>je</strong> zgodilo z Jezusom<br />

v tednih po križanju, s tem pa razširita<br />

govorice o vsta<strong>je</strong>nju odrešenika in preprečita<br />

upor v Jeruzalemu.<br />

Očet<strong>je</strong> in hčere, ZDA, 2015<br />

PET, 12. 4., 20.55, TVS1<br />

Po ženini smrti skuša slavni pisatelj in dobitnik<br />

Pulitzer<strong>je</strong>ve nagrade Jake po najboljših močeh<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

play-lh.googleusercontent.com<br />

Greben rešenih<br />

vzgajati prisrčno hčerko Katie, vendar se mora<br />

hkrati soočiti z lastnimi psihičnimi težavami.<br />

Sprva skuša prikriti svojo bolezen, a počasi<br />

vsakodnevna opravila postanejo nemogoča,<br />

zato <strong>je</strong> prisil<strong>je</strong>n hčerko zapustiti in oditi na<br />

zdravl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. 27 let pozne<strong>je</strong> se mora odrasla<br />

Katie ob romanci s simpatičnim Cameronom<br />

soočiti s svojimi podzavestno skritimi čustvi in<br />

zamolčanim odnosom do očeta.<br />

Greben rešenih,<br />

biografski film, ZDA, 2016<br />

NED, 14. 4., 22.15, CineStar TV<br />

Spomladi leta 1945, ko se <strong>je</strong> vojna na Tihem<br />

oceanu bližala svojim poslednjim, a najsmrtonosnejšim<br />

dnevom in so ameriške sile v<br />

Okinavi naletele na morda najbolj zagrizen<br />

odpor Japoncev, se <strong>je</strong> en vojak izkazal za<br />

never<strong>je</strong>tnega junaka. Desmond T. Doss, ki <strong>je</strong><br />

zaradi ugovora vesti odklanjal uporabo orožja<br />

in <strong>je</strong> zaprisegel, da nikoli ne bo nikogar ubil,<br />

<strong>je</strong> služil kot neoborožen bolničar in <strong>je</strong> sam<br />

samcat – ne da bi izstrelil en sam naboj – rešil<br />

živl<strong>je</strong>nja na ducate svojih soborcev, ki so se<br />

opotekli pod streli sovražnika.<br />

Anton Perko, dokumentarna<br />

oddaja, SLO, 2021<br />

TOR, 16. 4., 17.35, TV Maribor<br />

V idiličnem okolju graščine Podgrad pri<br />

Vranskem se <strong>je</strong> leta 1833 rodil slikar, mornar<br />

in dvorjan na avstro-ogrskem dvoru Anton<br />

Perko. Oče <strong>je</strong> bil lastnik gospoščine Ojstrica in<br />

posestva Podgrad, pol<strong>je</strong>delstvo, s katerim se<br />

<strong>je</strong> ukvarjala družina, pa sina ni zanimalo. Od<br />

doma <strong>je</strong> odšel s petnajstimi leti, da bi postal<br />

vojak. Med karakternimi oznakami, s katerimi<br />

so opremili bodočega mornarja, so odgovorni<br />

zapisali, da odlično slika. Proslavil se <strong>je</strong> s slikan<strong>je</strong>m<br />

z<strong>nam</strong>enite Viške bitke.<br />

JFK, drama, ZDA, 1991<br />

TOR, 16. 4., 21.00, TV1000<br />

zkst-zalec.si<br />

Johna F. Kennedya zaz<strong>nam</strong>u<strong>je</strong> invazija v<br />

Prašič<strong>je</strong>m zalivu, kubanska kriza in atentat na<br />

Dealey Plaza v Dallasu v Teksasu 22. novembra<br />

1963. Nekdan<strong>je</strong>ga ameriškega marinca in<br />

domnevnega sov<strong>je</strong>tskega prebežnika Leeja<br />

Harveyja Oswalda aretirajo zaradi umora<br />

policista J. D. Tippita in ga obtožijo obeh<br />

umorov, vendar ga ubi<strong>je</strong> lastnik nočnega kluba<br />

Jack Ruby. Okrožni tožilec New Orleansa<br />

Jim Garrison s svojo ekipo preisku<strong>je</strong> morebitne<br />

povezave New Orleansa z atentatom<br />

na Kennedyja, vključno z zasebnim pilotom<br />

Davidom Ferrie<strong>je</strong>m, vendar zvezna vlada<br />

njihovo preiskavo javno zavrne, zato Garrison<br />

preiskavo zaključi. Preiskava se ponovno začne<br />

leta 1966, ko Garrison prebere Warrenovo<br />

poročilo in opazi številne netočnosti.

Koledar dogodkov APRIL<br />

DOGODKI<br />

57<br />

12<br />

PET<br />

Matt Fradd<br />

19.00–21.00<br />

<strong>Za</strong>vod sv. Stanislava,<br />

Štula 23, Ljubljana<br />

Predavan<strong>je</strong><br />

pintswithaquinas.com<br />

V Slovenijo prihaja Matt Fradd, bizantinski katoličan<br />

ter ustvarjalec in gostitelj enega izmed<br />

najbolj znanih katoliških podkastov Pints with<br />

Aquinas. Dogodek pripravlja Katoliška mladina<br />

v sodelovanju z Družino. Vstopnica velja za eno<br />

osebo. V zameno za vstopnico <strong>nam</strong> lahko <strong>nam</strong>enite<br />

prostovoljni dar. <strong>Za</strong>gotovite si vstopnico pravočasno,<br />

saj <strong>je</strong> število mest ome<strong>je</strong>no!<br />

12<br />

Premiera dokumentarca<br />

Tekač in tekma<br />

13<br />

Večer s Folklorno skupino<br />

Grof Blagaj<br />

PET<br />

19.00–21.00<br />

SOB<br />

19.00–21.00<br />

Dvorana prve slovenske vlade, Trg 1.<br />

slovenske Vlade 1, Ajdovščina<br />

Film<br />

Polhov Gradec<br />

Koncert<br />

14<br />

NED<br />

Letna predstava baletnega<br />

oddelka Konservatorija<br />

za glasbo in balet Ljubljana<br />

18.00–20.00<br />

Cankar<strong>je</strong>v dom,<br />

Prešernova cesta 10, Ljubljana<br />

Koncert<br />

14<br />

NED<br />

Koroška pesem<br />

prek meja<br />

19.00–20.30<br />

Cankar<strong>je</strong>v dom,<br />

Prešernova cesta 10, Ljubljana<br />

Koncert<br />

16<br />

Gruzijski nacionalni<br />

balet Sukišvili<br />

17<br />

J. S. Bach:<br />

Pasijon po Janezu<br />

TOR<br />

20.00–22.00<br />

SRE<br />

19.30–21.30<br />

Cankar<strong>je</strong>v dom,<br />

Prešernova cesta 10, Ljubljana<br />

Župnijska cerkev sv. Jakoba,<br />

Rožna ulica 9, Ljubljana<br />

Koncert<br />

Koncert<br />

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite <strong>nam</strong> na dogodki@domovina.<strong>je</strong>.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

58<br />

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) <strong>je</strong> tabela, v kateri <strong>je</strong> treba prečrtati števila<br />

tako, da <strong>je</strong> vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

2 7 3 8 8 6 7 15<br />

2 8 7 8 7 3 7 24<br />

4 1 3 6 1 8 2 22<br />

5 5 1 2 9 8 2 12<br />

2 2 3 7 7 1 7 11<br />

4 3 1 4 4 8 1 18<br />

9 7 3 2 5 2 4 22<br />

28 22 4 21 13 24 12<br />

6 1 2 8 2 8 2 8<br />

3 6 3 8 3 9 4 14<br />

9 9 4 3 7 5 6 29<br />

7 9 7 8 1 4 6 7<br />

8 7 4 8 8 9 9 24<br />

1 7 3 9 6 7 4 14<br />

5 8 1 2 1 5 4 18<br />

27 8 9 19 23 12 16<br />

2 7 3 8 8 6 7<br />

2 8 7 8 7 3 7<br />

4 1 3 6 1 8 2<br />

5 5 1 2 9 8 2<br />

2 2 3 7 7 1 7<br />

4 3 1 4 4 8 1<br />

9 7 3 2 5 2 4<br />

6 1 2 8 2 8 2<br />

3 6 3 8 3 9 4<br />

9 9 4 3 7 5 6<br />

7 9 7 8 1 4 6<br />

8 7 4 8 8 9 9<br />

1 7 3 9 6 7 4<br />

5 8 1 2 1 5 4<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

Kolumna<br />

FARBANJE –<br />

tako in drugačno<br />

AKTUALNO<br />

V tokratni kolumni bom napisal nekaj besed o nekaterih besedah, ki jih<br />

menda tisti, ki nadvse ljubijo slovensko <strong>je</strong>zik, tudi jaz, ne slišijo radi. V<br />

prvi vrsti <strong>je</strong> to predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.<br />

59<br />

IGOR GOŠTE<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

<strong>Za</strong>to, draga Urška (saj se še tikava<br />

in kličeva po imenu, mar ne?),<br />

oprosti mi. Jaz pač sodim med<br />

iz<strong>je</strong>me. Rad slišim tudi kakšno<br />

zate sporno slovensko besedo. Na veliki<br />

petek smo pri nas farbali jajca. No, moja<br />

žena jih <strong>je</strong>. Ne, da se meni ne bi dalo, ampak<br />

dela se <strong>je</strong> lotila, ko sem jaz kolesaril<br />

in se pri tem delu mudil slabi dve uri. Pridem<br />

domov in že mi pokaže lepo pofarbana<br />

jajca. To delo ji gre res dobro od rok.<br />

Pravzaprav kar vsa gospodinjska dela.<br />

Veste, pri naju še malo deliva delo.<br />

Ena so za moške, torej zame, druga za<br />

ženske, torej za mojo ženo. Ne gredo mi<br />

ravno dobro od rok gospodinjska opravila,<br />

recimo peglan<strong>je</strong>, ops, likan<strong>je</strong>, tudi<br />

kuhan<strong>je</strong> <strong>je</strong> bolj tako tako, precej dober<br />

pa sem recimo v štihanju, kot v <strong>Za</strong>savju<br />

rečemo lopatanju, čeprav se tudi pri<br />

tem precej napornem delu držim vse<br />

bolj ob strani oziroma ne hitim več tako<br />

pogosto, kot sem včasih. Moji sklepi so<br />

že malo načeti in preveč dela mi zagotovo<br />

ne koristi. Tako <strong>je</strong>.<br />

POLITIČNO FARBANJE<br />

Gremo nazaj k farbanju. <strong>Za</strong>me najbolj<br />

zanimiv poslanec Aleksander Reberšek<br />

me kdaj s kakšnim svojim nastopom v<br />

Državnem zboru ali na kakšnem gostovanju<br />

v medijih tudi nasmeji. To pa <strong>je</strong> v<br />

Lepše se sliši in še bolj <strong>je</strong><br />

zgovorno in resnici bliž<strong>je</strong>, če<br />

nekdo reče, da nas tile, ki <strong>nam</strong><br />

vladajo, farbajo že dve leti.<br />

naši politiki mrkih obrazov redko. No,<br />

zadnjič me <strong>je</strong> v času velikonočnih praznikov,<br />

ko <strong>je</strong> spregovoril o farbanju. Uf,<br />

kako <strong>je</strong> zadel. Ne le da <strong>je</strong> bil to čas farbanja<br />

jajc, spomnil nas <strong>je</strong> tudi na to, kar<br />

sam ugotavljam že dve leti, da živimo v<br />

času, ko smo močno izpostavl<strong>je</strong>ni političnemu<br />

farbanju vladajoče koalici<strong>je</strong>.<br />

Ker pogosto uporablja besede, ki prej<br />

omen<strong>je</strong>no predsednico razburijo do te<br />

mere, da <strong>nam</strong> na dolgo in široko začne<br />

razlagati, kaj <strong>je</strong> prav in kaj ni oziroma, v<br />

tem primeru, kaj <strong>je</strong> in kaj ni slovensko, se<br />

mi zdi, da <strong>je</strong> malce podoben tudi <strong>Za</strong>savcem.<br />

Nekoč so bili lastniki naših rudnikov<br />

in steklarn tujci, predvsem nemško<br />

govoreči, zato ne čudi, da pri nas izvijaču<br />

še vedno rečemo šraufenciger, zabojniku<br />

za premog pa kišta za koulm. In podobno.<br />

Ne bom navajal naprej, da ne bom<br />

še sam deležen kakšnega strokovnega<br />

mnenja prej omen<strong>je</strong>ne predsednice, ki<br />

<strong>je</strong>, tako kot jaz, priložnostna pisateljica.<br />

<strong>Za</strong>se vem, da slovenskega <strong>je</strong>zika ver<strong>je</strong>tno<br />

ne poz<strong>nam</strong> tako dobro kot ona, zato mi<br />

vsa besedila, ki jih napišem za Domovino,<br />

pregleda lektor(ica) (upam, da ni<br />

preveč naporno), tudi vse mo<strong>je</strong> knjigo so<br />

bile lektorirane. Ali veste, da tudi v obeh<br />

knjigah naše predsednice v kolofonu<br />

piše, da so šle skozi roke lektorja? Ja, ja,<br />

res. Kar preverite, če ne verjamete.<br />

KAJ PA KRESLIN<br />

Ko smo že pri tujkah: čeravno farban<strong>je</strong><br />

zame ni tujka, ampak <strong>je</strong> prej lokalno<br />

izrazoslov<strong>je</strong>, ki <strong>je</strong> splošno uveljavl<strong>je</strong>no.<br />

V Slovarju slovenskega knjižnega <strong>je</strong>zika<br />

sem našel o tej besedi zapisano tole:<br />

»Njo lahko farbaš, mene pa ne boš.«<br />

V redu, predsedujoča <strong>je</strong> poslanca<br />

malce podučila. Hm, ne vem, mar bi denimo<br />

tudi Vlada Kreslina, če bi nagovoril<br />

poslance? Tako kot on zna. Kaj pa vem.<br />

Ver<strong>je</strong>tno ne, ker <strong>je</strong> on umetnik in lahko.<br />

Veste, ko sem nekajkrat poslušal kakšen<br />

televizijski ali radijski intervju s tem<br />

izvrstnim glasbenikom, sem si vzel malce<br />

več časa kot običajno. Saj veste, govori<br />

hitro, vmes doda kakšno besedo iz svo<strong>je</strong>ga<br />

živl<strong>je</strong>njskega okolja in če hočem vse<br />

razumeti, si oddajo prevrtim nazaj (hvala<br />

sodobni tehniki) in se poslušanja lotim<br />

še enkrat. Ver<strong>je</strong>mite, če bi jaz govoril<br />

po zasavsko in z vsemi tistimi vmesnimi<br />

kletvicami, ki jih tu ne bom navajal,<br />

bi me še zaprli. Ampak se vzdržim, ker<br />

to res ni lepo, čeprav pri nas te vmesne<br />

kletvice sploh ne veljajo za nekaj grdega.<br />

Naša živl<strong>je</strong>njska okolja so različna,<br />

zato moram iskreno priznati, da sem<br />

velik ljubitelj in podpornik besedišč, ki<br />

jih slišim iz ust omen<strong>je</strong>nega poslanca in<br />

omen<strong>je</strong>nega glasbenika ter še mnogih<br />

drugih. In ver<strong>je</strong>mite mi, lepše se sliši<br />

in še bolj <strong>je</strong> zgovorno in resnici bliž<strong>je</strong>,<br />

če nekdo reče – in vem, da <strong>je</strong> to več kot<br />

na mestu –, da nas tile, ki <strong>nam</strong> vladajo,<br />

že dve leti farbajo. Če bi rekel, da<br />

nas denimo barvajo že dve leti, se sliši<br />

čisto drugače, mar ne, Urška Klakočar<br />

Zupančič? Ver<strong>je</strong>tno bolj kot beseda boli<br />

resnica – tako se mi zdi.<br />

<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

60 AKTUALNO RAZVEDRILO Humor<br />

Robert <strong>Golob</strong>: V času naše vlade<br />

Slovenci vedno bolj zdravi. Sploh v<br />

zadnjih mesecih vedno manj ljudi<br />

obišče zdravnika.<br />

Škof<strong>je</strong> začeli s podel<strong>je</strong>van<strong>je</strong>m<br />

posledn<strong>je</strong>ga mazil<strong>je</strong>nja letošnji<br />

generaciji slovenskih birmancev.<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

– Kako si, dedek?<br />

– Eh, priključili so me na plin, vodovod in kanalizacijo.<br />

Manjkata samo še elektrika in telefon.<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

– Doktor, imam problem. Stalno mi zvoni v ušesih.<br />

– Oglasi se, človek. Morda <strong>je</strong> pomembno.<br />

sara memekinc

KRIŽANKA<br />

61<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

ZADNJA<br />

14<br />

ČRKA<br />

GRŠKEGA<br />

ALFABETA<br />

GLASBILO<br />

NA KORU<br />

PRIPRAVA<br />

ZA MER-<br />

JENJE<br />

TLAKA<br />

KRAJŠA<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

EDITA<br />

NASELJE<br />

JV. OD<br />

IDRIJE<br />

MATI<br />

DEVICE<br />

MARIJE<br />

RADIO-<br />

AKTIVEN<br />

ŽLAHTNI<br />

PLIN (Rn)<br />

JAJČECE<br />

UŠI<br />

16<br />

DRŽAVA<br />

NA<br />

DOMOVINA<br />

SEVERU<br />

EVROPE<br />

VZPETINA<br />

6<br />

NA ROBU<br />

LJUB-<br />

LJANE<br />

LASTNIK<br />

VIDEO-<br />

TEKE<br />

ČUDO-<br />

DELNA,<br />

ZDRAVIL-<br />

NA PIJAČA<br />

DUŠAN<br />

IVKOVIĆ<br />

SLOV.<br />

DUHOVNIK<br />

IN SLIKAR<br />

VOJNI<br />

TOVARIŠ<br />

(STAR.)<br />

PALES-<br />

TINSKI<br />

VODITELJ<br />

(JASER)<br />

DOMOVINA<br />

IZTIS-<br />

NJENJE<br />

ZRAKA<br />

IZ PLJUČ<br />

OPNA<br />

ISAAC<br />

NEWTON<br />

NAZIV<br />

PREVLADA<br />

VOJAŠKIH<br />

NAČEL<br />

V POLITIKI<br />

KANT-<br />

AVTOR<br />

SMOLAR<br />

REKLO<br />

NAPREJ<br />

ŠTRLEČI<br />

DEL<br />

OBRAZA<br />

OČKA<br />

FILMSKI<br />

IGRALEC<br />

DEPAR-<br />

DIEU<br />

MARME-<br />

LADA<br />

OSKAR<br />

KOGOJ<br />

IGRA<br />

NA SREČO<br />

URNA<br />

EPSKI<br />

PESNIK<br />

NEVARNA<br />

13<br />

PADAVINA<br />

VLADAR<br />

V EGIPTU<br />

15 5<br />

PLOŠČATO<br />

PECIVO Z<br />

NADEVOM<br />

CELJE<br />

DOPOL- ŠVICAR.<br />

ALEK-<br />

ZAPOR<br />

NILNI ALPSKA<br />

SANDER<br />

DOBA<br />

KULTURNA<br />

PREDLOG SMUČARKA<br />

KATARINA<br />

RASTLINA<br />

K ZAKONU (SONJA)<br />

(KRAJŠE)<br />

(ŽGANCI)<br />

8 TVOR<br />

GORA<br />

V JULIJCIH<br />

KARTA PRI<br />

TAROKU<br />

PREBIVAL.<br />

9<br />

PADOVE<br />

MESTO NA<br />

V. ČEŠKE<br />

MESTO NA<br />

INGRID JZ. IRANA<br />

BERGMAN ZELO<br />

VITEK PES<br />

3 12<br />

RENE<br />

GOSCINNY<br />

ALOJZ<br />

REBULA<br />

17<br />

VALENTIN<br />

INZKO<br />

VAS J. OD<br />

KUBEDA<br />

4<br />

11 BRITANSKI<br />

PREMIER<br />

(RISHI)<br />

VINKO VO-<br />

DOPIVEC<br />

TUJA<br />

ČRKA<br />

GLAVNO GESLO 1 2 3<br />

7<br />

1<br />

NASELJE<br />

V ISTRI<br />

S. OD<br />

LOVRANA<br />

ZAMAK-<br />

NJENOST,<br />

ZANOS<br />

10<br />

4 5 6 7 8 9 10<br />

SMUČAR-<br />

SKA SKA-<br />

KALKA<br />

KLINEC<br />

ČEBELJI<br />

SAMEC<br />

2 11 12 13 14 15 16 17<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

Dobil sem cvek. Oče me bo <strong>nam</strong>latil.<br />

(1984)<br />

Dobil sem cvek. Oče bo <strong>nam</strong>latil<br />

učitelja. (2024)<br />

Z A U P N O S T<br />

A S T R A P I A<br />

U T R I P A L O<br />

P R I G O V O R<br />

N A P O T A/B M<br />

O P A V A/K R I<br />

S I L O B R A N<br />

T A O R M I N A<br />

Rešitev križanke (vodoravno): omega, radon, gnida,<br />

loto, džem, VI, Šmarna gora, epik, videotekar, toča,<br />

eliksir, vafel, DI, Aco, arest, Stane Kregar, tur, kamerad,<br />

Rjavina, Arafat, Padovčan, IN, Abadan, iks, izdih, RG,<br />

membrana, Ema, trot. Glavno geslo: Stičišče treh dolin.<br />

PRIVIJEJO DAVČNI VIJAK.<br />

REŠITVE:<br />

Skrita misel:<br />

KO ZAŠKRIPLJE V DRŽAVNEM APARATU,<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

62<br />

JU3 2052<br />

Kateri HIŠNI APARAT<br />

bi najbolj pogrešali<br />

Kolumna<br />

Ne mine dan, da ne bi naletela na kakšno anketo. Ne motijo me,<br />

rada odgovarjam na zastavl<strong>je</strong>na vprašanja. <strong>Za</strong>dnjič, ko sem brskala<br />

po internetu, sem naletela na eno izpred dvajsetih let. V n<strong>je</strong>j so<br />

spraševali, brez katerih hišnih aparatov ne bi mogli shajati.<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

PEXELS<br />

Večina, skoraj 86 %, se <strong>je</strong> odločila,<br />

da si živl<strong>je</strong>nja ne more<br />

predstavljati brez pralnega<br />

stroja. Prav so imeli! Ljud<strong>je</strong> so<br />

še pomnili čase, ko so naše babice hodile<br />

prat k potoku tako pozimi kot poleti.<br />

Eden od takšnih <strong>je</strong> tekel tudi mimo hiše,<br />

k<strong>je</strong>r smo stanovali: poleti smo se otroci<br />

v n<strong>je</strong>m <strong>nam</strong>akali, pozimi drsali. Ženske<br />

so tam, k<strong>je</strong>r <strong>je</strong> bila struga poglobl<strong>je</strong>na,<br />

vsak teden na perilniku oprale vsaj po<br />

dve žehti. Mamine roke so bile pogosto<br />

razpokane in polne omrzlin. Hmm,<br />

kako so v vodi, ki <strong>je</strong> bila pogosto polna<br />

žajfnice, preživele ribe in tudi raki?<br />

DRUGO MESTO: TELEVIZIJA<br />

V poznih devetdesetih letih <strong>je</strong> bila televizija<br />

kraljica v marsikateri hiši, saj<br />

kar 64 % Slovencev ne bi moglo živeti<br />

brez n<strong>je</strong>. Kaj nas <strong>je</strong> prikovalo pred televizijske<br />

ekrane? Nadal<strong>je</strong>vanke, kot so<br />

bile Beverly Hills, Urgenca, Seinfeld,<br />

Prijatelji? Morda televizijski napovedovalci?<br />

Nataša Dolenc, Jernej Pikel,<br />

Ajda Lesjak Kalan, Janez Kranjc, Julka<br />

Vahen, Rado Časl, Edi Mohorko, Slobodan<br />

Kaloper, Milanka Bavcon, Borut<br />

Mencinger, Menči Klančar in drugi?<br />

Ali se <strong>nam</strong> <strong>je</strong> zdelo, da so bile novice, ki<br />

so <strong>nam</strong> jih posredovali, še <strong>koliko</strong>r toliko<br />

verodostojne?<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

Prav milo se mi <strong>je</strong> storilo ob podatku,<br />

da <strong>je</strong> 89 % odstotkov sodelujočih<br />

celo odgovorilo, da jih televizija spremlja<br />

tudi na dopustu. 43 % jih <strong>je</strong> navedlo,<br />

da bi na oddihu laže pogrešali partnerja<br />

kot televizijo. No, sledn<strong>je</strong> <strong>je</strong> po svo<strong>je</strong> razumljivo.<br />

Televizor človek ugasne, kadar<br />

ga <strong>je</strong> volja.<br />

Če bi anketo izvedli danes, se bojim,<br />

da bi bili odgovori mičkeno drugačni.<br />

Mlajše generaci<strong>je</strong> do televizi<strong>je</strong> ne gojijo<br />

kakšne pretirane naklon<strong>je</strong>nosti. Veliko<br />

<strong>je</strong> mladih družin, ki so se ji zavestno<br />

odrekli. Priz<strong>nam</strong>o ali ne, televizija <strong>je</strong><br />

danes prevzela vlogo pralnega stroja.<br />

Že na horuk: če se ji le približamo, <strong>nam</strong><br />

opere možgane.<br />

TRETJE MESTO: TELEFON<br />

62 % vprašanih <strong>je</strong> v omen<strong>je</strong>ni anketi izjavilo,<br />

da si ne predstavlja živl<strong>je</strong>nja brez<br />

telefona. Dragocen jim <strong>je</strong> bil bolj kot ne,<br />

ker jim <strong>je</strong> prihranil čas in ker <strong>je</strong>, če <strong>je</strong> bil<br />

pri roki, marsikdaj rešil živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong>. Spominjam<br />

se, da smo ga (stacionarnega)<br />

v naši ulici dobili šele leta 1997. Pripovedovali<br />

so mi, da so po drugi svetovni<br />

vojni Žirovci koristili telefonske usluge<br />

pri vratarju v tovarni Alpina. Toni Žakelj,<br />

ki <strong>je</strong> bil sicer slep, si <strong>je</strong> v desetletjih,<br />

ko <strong>je</strong> opravljal delo telefonista, zapomnil<br />

več sto telefonskih številk. Sogovornika<br />

<strong>je</strong> že po uvodnem dober dan prepoznal<br />

po glasu. Posredoval <strong>je</strong>, ko <strong>je</strong> k<strong>je</strong> gorelo,<br />

ko <strong>je</strong> bilo treba nosečnico odpeljati v<br />

porodnišnico, ko so se v kakšni gostilni<br />

stepli, pa <strong>je</strong> moral poklicati miličnike.<br />

Se še spomnite dolgih vrst pred telefonsko<br />

govorilnico<br />

na morju? Ko smo ure<br />

in ure čakali na vrsto<br />

zgolj, da smo pozdravili<br />

domače in jih vprašali,<br />

ali <strong>je</strong> doma vse, kot<br />

mora biti? Kadar <strong>je</strong><br />

kdo od svojcev umrl v<br />

bolnišnici, so od tam<br />

poslali telegram s črnim<br />

robom. Niti poklicali<br />

niso. <strong>Za</strong>radi morebitnega klica v<br />

Ameriko <strong>je</strong> lahko naročnik ob pre<strong>je</strong>mu<br />

računa tudi bankrotiral. Telefoni so bili<br />

res dragoceni. Tako in drugače.<br />

Malo za šalo, malo zares: danes bi<br />

marsikdo ra<strong>je</strong> umrl kot se ločil od n<strong>je</strong>ga.<br />

Z njim so otroci zasvo<strong>je</strong>ni že v plenicah.<br />

Psihologi pravijo, da jih vzgajamo<br />

v socialne robote. K<strong>je</strong> so časi, ko so se<br />

zakonci, ko so ugasnili luč, ljubili. K<strong>je</strong><br />

so časi, ko so se ljud<strong>je</strong> družili in se pogovarjali?<br />

Telefon že dolgo ni več le vir<br />

informacij, postal <strong>je</strong> tudi sredstvo za<br />

poneumljan<strong>je</strong> Zemljanov.<br />

ČETRTO MESTO: DENAR<br />

Kaže, da pred več kot dvajsetimi leti<br />

še nismo bili takšni materialisti kot<br />

danes, saj se <strong>je</strong> denar, čeravno ni hišni<br />

aparat, znašel šele na četrtem mestu.<br />

Mar takrat nismo vedeli, da <strong>je</strong> denar<br />

eden od pogo<strong>je</strong>v za osebni uspeh in<br />

družbeni status? Mar še nismo imeli v<br />

podzavesti, da pomeni imeti denar tudi<br />

imeti srečo, moč in oblast?<br />

Danes imamo, vsaj na splošno, vsega<br />

dovolj: vsako stanovan<strong>je</strong> ima pralni<br />

stroj, vsaj dve televiziji, vsaj toliko računalnikov<br />

in telefonov, kot <strong>je</strong> članov<br />

družine, zajamčena plača <strong>je</strong> po zakonu<br />

zagotovl<strong>je</strong>na. Nobena skrivnost ni, da<br />

si lahko z denar<strong>je</strong>m kupimo malodane<br />

vse: od človekove vesti do ljubezni in<br />

volitev. In še nismo zadovoljni. Na poti<br />

do imeti še več kot drugi nekaterih ne<br />

ustavi nihče.<br />

Kakšni bi bili odgovori na podobno<br />

anketo danes?

Razvedrilo<br />

LLLLL+<br />

63<br />

SKRIT AFORIZEM<br />

KOZAK ŠKRIC POLJE VID<br />

ROŽA VNEMA KAPAR TATU<br />

PORIV INJE JODAT<br />

VIČ NIVO DIJAK<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />

po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste prebrali<br />

aforizem Žarka Petana. (jp)<br />

,<br />

SHUTTERSTOCK<br />

MAGIČNI LIK<br />

TAORMINA SILOBRAN<br />

UTRIPALO PRIGOVOR<br />

OPAVA NAPOTA KRI<br />

BM ASTRAPIA<br />

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat,<br />

vodoravno in navpično.<br />

Ko boste vpisali vse, se vam bo prikazala<br />

beseda, ki <strong>je</strong> ni na spisku.<br />

Na polju, k<strong>je</strong>r se križa, le še dodajte pravo črko.<br />

V križanki ni črnih polj,<br />

besede med seboj ločijo črtice. (jp)<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024

64<br />

SLIKOVITO<br />

PERILO SE SUŠI – Viktor Shatalin<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIART<br />

Satira<br />

mi <strong>je</strong>!« <strong>je</strong> rekla.<br />

»Dovolj ti <strong>je</strong>?« Previdnost<br />

<strong>je</strong> mati modrosti<br />

»Dovolj<br />

(in celega porcelana, bi<br />

Viktor Shatalin, Perilo se suši (okrog 1970),<br />

socialni realizem.<br />

<strong>143</strong> 11. 4. 2024<br />

dodala moja, žal že pokojna učiteljica<br />

biologi<strong>je</strong>). Če ne vem točno, zakaj gre,<br />

ne sprašu<strong>je</strong>m preveč. Ne delam se<br />

pametnega, ne opletam z informacijami,<br />

če nisem prepričan, da so prave. Ne več.<br />

Ne storim več koraka, če nisem vsaj<br />

82-%prepričan, da <strong>je</strong> smer prava. Ko<br />

enkrat stopiš in zagaziš v pas<strong>je</strong>k, ti bo<br />

noga še ves dan smrdela. To vem, tega<br />

sem se naučil na žalost čisto dobesedno.<br />

Če se od mene pričaku<strong>je</strong> akcija<br />

ali vsaj reakcija in ne vem<br />

kakšna, zato zgolj dvignem nogo<br />

in počakam na navodila, kam<br />

naj nogo položim. Najbolj varno<br />

v situacijah, kot <strong>je</strong> ta, <strong>je</strong>, da ponovim<br />

slišano. S tem pridobivam<br />

na času, ki ga nujno potrebu<strong>je</strong>m<br />

za razmislek in za analizo položaja,<br />

če pa slišano ponovim v<br />

obliki (retoričnega) vprašanja,<br />

pa pridobivam celo na videzu<br />

modrosti, sploh če – konec koncev<br />

sem vendarle glumač – svo<strong>je</strong><br />

besede obarvam z rahlim podtonom<br />

cinizma ali ironi<strong>je</strong>.<br />

»Ja. Dosti imam!« <strong>je</strong> ponovno<br />

pribila.<br />

»Dosti imaš?« sem ponovil vajo.<br />

Z malo več ironi<strong>je</strong> kot cinizma.<br />

»Joj, kreten. Nehaj no ponavljati<br />

za mano kot kak papagaj!«<br />

Pozabil sem vas opozoriti, a<br />

vas bom zdaj, da se včasih pač<br />

vse to, kar sem opisal v prvem<br />

odstavku in k čemur sem stremel<br />

v toku pogovora s svojo »signifikantader«<br />

oziroma boljšo<br />

polovico, enostavno izjalovi.<br />

Niti ne včasih, ampak tako rekoč<br />

redno. Oziroma vedno.<br />

»Nisi me pustila, da<br />

dokončam. Nikoli me ne pustiš,<br />

da povem do konca, in potem se<br />

razburjaš, ko sploh ne veš, o čem<br />

govorim in kaj mislim!«<br />

Napad <strong>je</strong> najboljša obramba,<br />

pravijo. In pravijo tudi, da kdor<br />

rad da, dvakrat da. Če torej napadem<br />

dvakrat, ne pomeni, da<br />

rad napadam, niti ne, da imam<br />

dvakrat več možnosti, da zmagam,<br />

ah, dajte no, ampak da se<br />

mi morda, če mi bo sreča mila,<br />

posreči, da se izvlečem s častnim<br />

umikom. Ali pa z ne prehudim<br />

porazom. Ali pa vsaj živ.<br />

»No, dobro. Prav imaš.<br />

Oprosti. Kar povej do konca,«<br />

<strong>je</strong> nadvse vljudno stopila korak

nazaj in me tako, s prijaznim nasmeškom<br />

na obrazu, pozvala, da dokončam.<br />

Da povem svo<strong>je</strong>. Do konca. In<br />

jasno mi <strong>je</strong> bilo, da sem na koncu. Čisto<br />

na koncu. Da <strong>je</strong> konec z mano. Ko <strong>je</strong><br />

prijazna, vem, da sem mrtev. Saj, kdaj<br />

pa so, če ne takrat, ko si enkrat mrtev,<br />

ljud<strong>je</strong> prijazni s tabo? Pa sem, čeprav<br />

sem se še predobro zavedal, dobro, no,<br />

res sem samo neizobražen glumač, a<br />

totalno glup vseeno nisem, da grem<br />

bo<strong>je</strong>vat ta boj brez upa zmage, povedal.<br />

Svo<strong>je</strong>. Do konca.<br />

»Dosti imaš? Res? Česa?« In to sem<br />

povedal brez vseh podtonov in stranskih<br />

tonov. Resnici na ljubo sem to povedal<br />

skoraj brez tona. Brez glasu. Čisto<br />

potiho. A me <strong>je</strong> vseeno slišala.<br />

»To <strong>je</strong> to? Je to vse?«<br />

Nič nisem rekel, samo prikimal sem.<br />

Ona pa <strong>je</strong> za<strong>je</strong>la sapo:<br />

»Česa? Česa, sprašu<strong>je</strong>š? Česa, da<br />

imam dosti?«<br />

Jezusmarija! Tristopenjski zalet!<br />

Škoda, da nisem že mrtev.<br />

»Tebe! Tebe ima zadosti!! Do vrha<br />

glave in čez!! A ti <strong>je</strong> treba prati umazano<br />

perilo?«<br />

»Kakšno umazano perilo?« sem zaduhovičil,<br />

oklepajoč se humorja kot rešilne<br />

bilke. »Saj ne perem? V živl<strong>je</strong>nju še<br />

nisem odprl pralnega praška. Pral sem<br />

edino nogavice, ko sem pri vojakih, in<br />

še to na roke in z žajfo. Sama veš, da se<br />

pralnega stroja še dotaknem ne, čeprav<br />

sem ga kupil z lastnim kreditom in na<br />

obroke. Upal sem, da bo vmes vsaj en<br />

topel obrok na dan, ha, ha, ok, v redu,<br />

vidim, da ti ni za vice …« In sem utihnil,<br />

bilka pokošena.<br />

»Pereš! In to vsem na očeh! Črno<br />

na belem! V tiskani obliki in v 7000<br />

izvodih!! Kot da sva kakšna zagamana<br />

politična stranka, ki se še hvali s svojo<br />

umazano žehto, posranimi gatami in<br />

transparentno kombinežo.«<br />

»Pa saj sva stranka. Uradno registrirana<br />

na dan poroke.«<br />

Včasih bi bilo res bol<strong>je</strong>, ko bi molčal.<br />

Kdor molči, desetim odgovori. Morda<br />

tudi ženi? Saj ne moreš vedeti, če ne poskusiš.<br />

Poskusi kdaj, ti idiot!<br />

»Stranka, praviš? Prav. Potem bom<br />

pa sklicala kongres ali pa organizirala<br />

kao festival, da preveriva, če še uživaš<br />

zaupan<strong>je</strong> volilne baze ali bo morda potrebna<br />

zamenjava!«<br />

»Kaj?!« sem zazijal.<br />

»In ne računaj preveč na podporo<br />

podmladka,« <strong>je</strong> postavila piko.<br />

Jaz pa tudi. <br />

Tadej Čanin<br />

KANDIDAT<br />

Kandidat, med prve tri prerin<strong>je</strong>n,<br />

slišalo se <strong>je</strong>, ponudba mična,<br />

to partíja bo zares odlična,<br />

saj <strong>je</strong> fant menda precej prefin<strong>je</strong>n.<br />

Bo predhodnico povsem zasenčil,<br />

prednika izrinil bo v trenutku,<br />

ni kot brglez, ptič, ki po občutku<br />

<strong>je</strong> kandidaturo že skrivenčil.<br />

Dali vsa priznanja so mogoča<br />

že vnaprej mu, češ samo poglejte,<br />

n<strong>je</strong>ga za voditelja imejte,<br />

protikandidate vse izloča.<br />

Ni kot tista, ki pred njim vodila<br />

igro <strong>je</strong> do katastrofe čiste,<br />

on partíjo peljal bo do tiste<br />

točke, k<strong>je</strong>r bo spet dobila krila.<br />

POLITIČNA POEZIJA 65<br />

Je sposoben, vse jih izključu<strong>je</strong>,<br />

šel <strong>je</strong> glas o n<strong>je</strong>m po domovini,<br />

ta <strong>je</strong> nad, na pravi <strong>je</strong> višini,<br />

mnogo se od n<strong>je</strong>ga pričaku<strong>je</strong>.<br />

In potem kot kak župan butalski<br />

<strong>je</strong> vnaprej povedal, kdo izločen<br />

bo pri n<strong>je</strong>m, ker <strong>je</strong> preveč usločen,<br />

v drži rekel to zavo<strong>je</strong>valski.<br />

S tem se jasna slika mu predoči,<br />

le naprej naj še eliminira,<br />

da na koncu nič ne pokasira,<br />

lastne skupaj s sabo da izloči.<br />

Jih izloči, pridejo do praga,<br />

čez pa ne, saj s takim kandidatom,<br />

kup predsodkov ki ima za vratom,<br />

vse mogoče <strong>je</strong>, samo ne zmaga.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Več politične poezi<strong>je</strong> <strong>je</strong> na strani www.verzifikator.si

TO JE ASTRONAVT AS, EKSTRAORDINARNI MED-<br />

PLANETARNI RAZISKOVALEC. NA HIPERSVETLOBNI<br />

POGON DRVI PREKO GALA…<br />

POLOŽAJ JE BREZUPEN! TO BI<br />

LAHKO BIL KONEC! KAJ LAHKO NAŠ<br />

JUNAK STORI??<br />

KER CALVIN OČITNO UŽIVA<br />

V URI, KAJ KO<br />

BI PRIŠEL<br />

REŠIT<br />

NASLEDNJI<br />

RAČUN?<br />

AS SE POŽENE V AKCI-<br />

JO, NJEGOV UM DIVJE<br />

DIRJA! SVOJE VESOLJ-<br />

SKO PLOVILO PRESTAVI<br />

V NIŽJO PRESTAVO IN<br />

…<br />

TRI … DVE … ENA …<br />

SVETLOBNA HITROST!<br />

ZLOMKA! OD NIKODER SE<br />

POJAVI ZOKOVSKA LADJA<br />

SMRTI IN SCVRE<br />

ASOVE STABILI-<br />

ZATORJE.<br />

NAŠEGA JUNAKA<br />

BREZ NADZORA<br />

ZALUČA PROTI<br />

NEIZOGIBNI POGUBI!<br />

… ZAVLAČUJE.<br />

OH, PRESNETO,<br />

ODMOR.<br />

ASU JE SPET USPELO<br />

NEVERJETNO, IZVLEKEL<br />

SE JE!

Všeč mi <strong>je</strong> to, da ni tem,<br />

ki bi se jih uredništvo<br />

Domovine izogibalo.<br />

Rado Pezdir<br />

• neodvisen način poročanja,<br />

• enaka merila za vse,<br />

• predstavitev navdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

159<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjan<strong>je</strong> mnenja pa prepustimo vam.<br />

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo,:<br />

naročite se na<br />

Domovino<br />

DA, računajte <strong>nam</strong>e, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; <strong>nam</strong>esto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 €<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; <strong>nam</strong>esto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

• Prever<strong>je</strong>ne informaci<strong>je</strong> za tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svo<strong>je</strong>mu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in odda<strong>je</strong> za naročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič,<br />

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />

Ime pod<strong>je</strong>tja (poslovni naročnik):<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

S podpisom potrju<strong>je</strong>m, da sem seznan<strong>je</strong>n z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavl<strong>je</strong>ni<br />

na spletnem naslovu https://www.domovina.<strong>je</strong>/splosni-pogoji-narocanja/.<br />

<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: narocnine@domovina.<strong>je</strong><br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

Portal z izbranimi<br />

dnevnimi<br />

novicami<br />

slovenskih<br />

medi<strong>je</strong>v.<br />

VSE NA ENEM MESTU.<br />

www.casnik.si

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!