Domovina 136: Zakaj je počilo med Logarjem in Janšo (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

22. 2. 2024 

Zakaj je počilo med 

LOGARJEM IN JANŠO 12 

Novakova razdira NSi 26 

Mitja Ferenc (intervju): 

Okupatorje smo pokopali, Slovencev pa nočemo 28 

Upokojenci: Vlada mora spokati 

36 

3,95 € 

136

V tedniku Domovina 

najdem vsestranske 

informacije. 

Ivo Ban 

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

• Znani kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Milena Miklavčič, 

Gregor Čušin, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Peter Merše ... 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

175 € 

205,40 € 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 205,40 € samo 175 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 43,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 102,70 € samo 95 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

Kaos in NAIVNOST 

Notranjepolitični pretresi v 

Sloveniji, prestopanja in 

spreminjanja ustaljenih stališč 

so stalnica slovenske 

demokracije. Vzrok je preprost: imamo 

dva politična bloka, v katerih ni jasnih 

ločnic med posameznimi političnimi 

smermi. Na desni sredini je tako včasih 

težko določiti, kdo je bolj narodnjaški, 

kdo liberalen, kdo demokrščanski. Na 

levici pa ne obstaja niti osnovna ločnica 

med skrajno levico, levico in levo sredino 

ali, preprosto povedano, med neokomunisti 

in socialisti. 

KONEC SIMPATIJE 

Logarjeve Platforme v SDS ob nastanku 

niso pričakali na nož. To zavrača 

kritike, ki sicer Janezu Janši dnevno 

očitajo samopašnost in samozadostnost. 

Ko pa so ankete pokazale, da 

Logar jemlje tretjino volilnega telesa 

SDS in NSi, je vsa simpatija vodstev 

omenjenih strank do nove pobude izpuhtela 

v zrak. 

To je logično. Ne samo zaradi izgube 

volivcev, ampak tudi zaradi strahu, da se 

pomladnemu taboru ponovi levi eksperiment, 

ko volilno telo že od 1990 naprej 

na vsakih volitvah brezglavo sledi novemu 

imenu, določenemu od političnega 

podzemlja. Verige Drnovšek - Pahor 

- Janković - Cerar - Šarec - Golob zdaj 

ne znajo več dopolnjevati, saj je na levi 

kaos, ki se bo naslednji dve leti le še širil. 

Levica je vedno skušala kaos vnesti 

tudi na desno sredino. To ji je tradicionalno 

odlično uspevalo, saj se je s konspirativnostjo, 

lažjo in umori povzpela 

na oblast na širni zemeljski obli od Jadrana 

vse do Tihega oceana. Slovenski 

nasledniki boljševističnega izročila to 

dobro znajo in uporabljajo. 

KRŠČANSKA NAIVNOST 

Celo mnogi kristjani so padli na leve 

limanice. Naivnež se hitro ulovi v leporečno 

past. Posebej človek, ki ga 

njegovi kritizirajo. Kako dobro dene, 

da ga nekdo začne hvaliti! Najbolj značilen 

primer je Edvard Kocbek, ki je v 

svoji naivni drži legitimiral državljan- 

Kocbeku v dejanju sledijo 

mnogi državljani, politiki in 

novinarji še dandanes. 

sko vojno in mnogim kristjanom dal 

napačen zgled. Tragičen. Kocbeku v 

dejanju sledijo mnogi državljani, politiki 

in novinarji še dandanes. Danes 

je namreč ta drža za politika ali novinarja 

še toliko bolj vabljiva, ker preideš 

iz tabora »stalnih poražencev« v tabor 

»večnih zmagovalcev«. Prej te mediji 

sploh niso opazili ali pa so te podlo kritizirali, 

v parlamentu nikoli nisi imel 

udobne večine, denarja za projekte 

ni bilo. To je odgovor, zakaj je recimo 

Luka Mesec iz rodbine, ki je bila tepena 

pod komunizmom, pristal v Levici. 

Stališče demokrščanske poslanke 

Novakove, da ne podpiše peticije, ki 

obuja spomin na več kot 100.000 ljudi, 

ki so jih med 1941 in 1946 umorili partizani, 

je precej nenavadno. V nasprotju z 

vrednotami stranke in same slovenske 

krščanske demokracije, ki je vedno podpirala 

malega človeka in nasprotovala 

zatiranju brezpravnih in šibkih. Kaj se 

zgodi v politiku, da krščanski socialni 

čut tako zatre? 

Eno je gotovo njena zamera 

do Janeza Janše, ki ga 

je v času njegove druge vlade 

podpirala do konca in v 

zameno ni dobila 

MOJA BESEDA 

Tino Mamić/DOMOVINA 

nič. Obnašanje Janše in SDS do sebe in 

NSi je doživela celo kot nož v hrbet. 

To je razumljivo. A ne za političarko. 

Prvo pravilo politike je, da je treba 

vsako zamero čimprej pozabiti in delati 

naprej. Kdor tega ne zmore, naj politiko 

pusti pri miru. Zamerljiv politik vedno 

konča kariero razočaran. Zamerljivcu 

lahko uspe le v diktaturi. 

V tem trenutku je precej jasno, da 

Novakova svoji stranki dela veliko škodo. 

Vodstvo je zaradi različnih vzrokov 

ne zmore ustaviti. Morda pa bo sama 

spoznala, tako kot že enkrat, da se je 

njen čas iztekel in bo v dobro stranke 

sama odstopila od kandidature za evroparlamentarko? 

POST SCRIPTUM 

Uredništvu Domovine se je pridružil 

dolgoletni preiskovalni novinar Nenad 

Glücks (51), ki je razkrival mnoga ozadja 

gospodarskega kriminala, povezanega s 

političnim podzemljem. Njegovega prihoda 

smo veseli, saj bomo lahko poslej 

še več pozornosti posvečali svobodnemu 

gospodarstvu. Svobodni podjetniški 

duh je bil namreč v zgodovini vedno temelj 

največjih slovenskih uspehov. 

3 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

136 22. 2. 2024

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

11 Kako izgleda dan 

družinske zdravnice 

Jakob Vid Zupančič · TEMA Reportaža TEDNA 

13 Konkretne izkušnje 12 Zakaj iz Platforme še ne 

zdravnikov: Avstrija – bo nastala stranka, čeprav 

Slovenija 

njen program že pišejo 

Peter Merše 

Uredništvo · Komentar 

15 Erik Brecelj: »SD je 15 stara Janez Janša: 

plenilska stranka« Gre za projekt Virant II 

Luka Svetina 

Teo Petrovič Presetnik 

26 

28 

36 

44 

Tonin: Obžalujem, 

da se Novakova ni udeležila 

razprave na Odboru za peticije 

Uredništvo 

Mitja Ferenc, zgodovinar: 

Še okupatorjeve vojake smo 

lahko normalno pokopali, 

slovenskih civilistov pa nočemo 

Peter Merše · Intervju 

Deseti shod upokojencev: 

Vlada naj »spoka« 

Uredništvo · Komentar 

O šoli in sistemu v družbi, 

ki podpira povprečneže 

Mateja Peršolja · Kolumna 

ŠIRIMO OBZORJA 

Zakaj je počilo med 

LOGARJEM IN JANŠO 12 

Novakova razdira NSi 26 

Mitja Ferenc (intervju): 

Okupatorje smo pokopali, Slovencev pa nočemo 28 

Upokojenci: Vlada mora spokati 36 

Zaključek redakcije: 20. februar 2024 

22. 2. 2024 

3,95 € 

136 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 136, LETNIK 4, 

22. februar 2024 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,95 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: 

MARTIN NAHTIGAL 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 

7000 izvodov 

Naslovnica: 

FOTOMONTAŽA CITRUS 

NAROČNINE: 


T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

MITJA ŠTULAR 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

136 22. 2. 2024

VSEBINA 

5 

17 

Deček z grafiti 

Žiga Turk · Kolumna 

19 

Golobov PR prevzemata 

Petra Aršič in Tina Gaber 

Bojan Požar · Komentar 

42 

PRO: Ljudmila Novak ima prav 

CONTRA: Streljanje v desno nogo 

Jakob Primožič · Luka Petrič 

48 

Vzgoja za samozavest 

Tino Mamić · Kolumna 

18 

V imenu Levice 

Aljuš Pertinač · Kolumna 

20 

Novi kmečki protesti zaradi 

nevzdržnih pogojev kmetovanja 

Martin Nahtigal · Komentar 

46 

Otroci dobijo, še preden si zaželijo – 

prekmalu, preveč, prepogosto 

Aleš Čerin · Kolumna 

59 

Svetovni prvaki v urgenci 

Igor Gošte · Kolumna 

3 Kaos in naivnost 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

22 Prava etiketa kmečkih protestov 

in začarani krog »apolitičnosti« 

Martin Nahtigal 

24 Evroposlanci ostro nad slovensko vlado zaradi 

nespoštovanja žrtev komunizma 

Peter Merše 

34 Več pravic v javnem šolstvu 

za migracijo iz nekdanje SFRJ 

Martin Nahtigal 

38 Zakon o »štempljanju« se spet spreminja, 

podjetniki bi ga radi ukinili 

Jakob Vid Zupančič 

40 Javni uslužbenec blati kmete po spletu 

Uredništvo 

47 Mea Culpa 

Primož Bulc · Kolumna 

49 Beremo, gledamo, poslušamo 

50 Med(ijski) sosedi 

51 Sveti Peter 

Andraž Arko 

52 Prvi slovenski citrar Miha Dovžan – 

fant z zlatimi prsti 

Ivan Sivec · Glasba 

54 Mini jabolčni zavitki 

Selma Bizjak 

55 Občutek podrejenosti 

Edvard Kadič · Govorica telesa 

56 Filmski kažipot 

57 Koledar dogodkov 

58 Sudokuja, vsotnici 

60 Razvedrilo 

61 Križanka 

62 Svet ni črno-bel 

Milena Miklavčič · Kolumna 

64 Sveti Frančišek pridiga pticam – M. C. Echer 

65 Pepca Rojak Mejak: Na konja in raz njega 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

136 22. 2. 2024

6 

PREGLED TEDNA 

EVROPSKA LISTA SDS 

Opozicijska SDS je minuli konec tedna v 

Mariboru ob 35. obletnici svojega obstoja 

(nastala je v času osamosvajanja leta 1989 

kot Socialdemokratska zveza Slovenije) 

pripravila slavnostno akademijo, na kateri 

so se članicam in članom stranke na odru 

predstavili tudi letošnji kandidati za 

junijske evropske volitve, ki jih je pred tem 

potrdil Svet stranke SDS. Nosilka liste bo 

sedanja evropska poslanka Romana Tomc 

(58), sledi ji evroposlanski kolega Milan 

Zver (61), po vrsti pa še nekdanji minister 

za notranje zadeve Aleš Hojs (62), poslanca 

Franc Breznik (53) in Branko Grims (61), 

nekdanji mariborski župan Franc Kangler 

(58), nekdanja državna sekretarka na 

Ministrstvu za zdravje Alenka Forte (66) 

ter članici strankinega podmladka Karin 

Planinšek (25) in Zala Tomašič (28). 

»Ta kandidatna lista je izjemno močna 

s prekaljenimi kandidati in seveda tudi 

s takimi, ki nosijo s sabo novo, mlado 

energijo. Zato si štejem res v veliko čast, 

da sem lahko nosilka,« je po seji sveta 

dejala Romana Tomc. Predsednik SDS 

Janez Janša (65) pa se je v slavnostnem 

govoru dotaknil aktualnih političnih tem. 

»V SDS-u ne delamo tistega, kar je všečno, 

ampak to, kar je prav, kar je ključna ločnica 

med dnevno politiko in državništvom,« je 

dejal in dodal, da je SDS zato najuspešnejši 

politični projekt v zgodovini države. 

VON DER LEYNOVA 

ŽELI NOV MANDAT 

136 22. 2. 2024 

Prvo mesto na evropski listi SDS bo zasedala Romana Tomc 

(58), drugi bo Milan Zver (61), tretji pa Aleš Hojs (62). 

Predsednica Evropske komisije Ursula 

von der Leyen (65) je potrdila, da želi še 

pet let voditi izvršno oblast. Napoved je 

bila objavljena v ponedeljek popoldan po 

srečanju njene stranke, nemške Krščansko-demokratske 

unije (CDU), ki je soglasno 

podprla njeno kandidaturo. »Svet 

danes je povsem drugačen kot leta 2019,« 

je povedala von der Leynova, ki pravi, da 

se je med mandatom v Bruslju njena strast 

za Evropo še povečala. 

Med dosežki je poudarila skupno zmago 

nad pandemijo, uspešno bitko proti 

recesiji in vlaganje v čiste tehnologije. 

»Usmerili smo Evropo v naloge za prihodnost,« 

je dejala. Toda v zadnjih mesecih je 

njena zapuščina, zlasti njena zelena politika, 

na udaru kritik lastne konservativne 

družine, ki si prizadeva upočasniti zeleni 

dogovor, da bi ublažila pretirano birokratsko 

breme za industrijo in kmetijstvo. 

UMRL ALEKSEJ NAVALNI 

Med prestajanjem 19-letne zaporne kazni 

na skrajnem severu Rusije je umrl velik kritik 

ruskega predsednika Putina (71), Aleksej 

Navalni. Ruska zvezna služba za zapore 

je v sporočilu za javnost zapisala, da se je 

Navalni po sprehodu počutil slabo in je 

IMAGO 

sds.si 

hitro izgubil zavest. Medicinsko osebje 

naj bi prišlo nemudoma, poklicali so tudi 

reševalce, ki so ga oživljali, a neuspešno. 

Vzrok smrti še ugotavljajo, so zapisali. 

Na shodih po smrti opozicijskega 

voditelja, ki so se spontano odvili v več 

mestih v Rusiji, je policija pridržala več 

kot 100 ljudi. Po novici o njegovi smrti 

med prestajanjem kazni v zaporniški 

koloniji na skrajnem severu Rusije so 

številni zahodni voditelji in tudi ruski 

oporečniki za njegovo smrt neposredno 

okrivili Kremelj. Na shodih so v spomin na 

borca za demokracijo glede na posnetke z 

družbenih omrežij v več mestih po Rusiji 

polagali cvetje. Protesti so v skladu s 

strogo zakonodajo prepovedani in oblasti 

so v preteklosti že ostro zatrle zborovanja 

v podporo Navalnemu. 

LINDAV ZARADI 

»LIKVIDACIJE« V POKOJ 

Nekdanji direktor policije Boštjan Lindav 

(53) se je upokojil. Kot je zapisal v izjavi za 

javnost, se je odločil za upokojitev kot za 

zlato padalo v nevzdržni situaciji. Pravi, da 

se je znašel pod režiranim konstruktom in 

grožnjo suspenza ter krivdno razrešitvijo, 

zaključek kariere pa je nenačrtovan. A 

kljub temu se ne umika. Najhujši pritiski 

nanj so se začeli potem, ko je oktobra lani 

z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano 

Bobnar (54) pričal pred preiskovalno 

komisijo Državnega zbora glede pritiskov 

na delo Policije. 

»Diskreditacije, manipulacije in laži ter 

dokončna profesionalna likvidacija so 

Ruske oblasti pravijo, da je opozicijski voditelj Navalni umrl 

zaradi slabosti po sprehodu, temu pa ruska opozicija ne verjame.

PREGLED TEDNA 

7 

Facebook @JankoPirnat 

Prebivalci Letuš so pol leta po poplavah še vedno 

brez pojasnil, kaj bo z obnovo njihovih domov. 

rezultati akcij, ki jih vladajoča politika s 

pomočjo poslušnih birokratov različnih 

državnih organov in v sodelovanju z vladi 

naklonjenimi mediji vodi zoper mene in 

bivšo ministrico že več kot leto dni, posebej 

intenzivno pa prav od pričanja oktobra 

2023. Zastrašujoče in zaskrbljujoče je dejstvo, 

da sva vsega tega deležna zgolj zato, 

ker sva v demokratični državi opozarjala 

na nepravilnosti in zlorabe politične oblasti,« 

je del zapisa, ki ga je Lindav javnosti 

posredoval prek svojega odvetnika. 

STAVKA 

OPERATERJEV NA 112 

Do preklica so stavko začeli operaterji 

v centrih za obveščanje na številki 112. 

Kot pravijo v sindikatu Ministrstva za 

obrambo, želijo opozoriti, da vlada ne 

prisluhne poklicu, ki skrbi za prebivalce, 

ko jim je najtežje. Ta sektor je podplačan 

in kadrovsko podhranjen. Predlog vlade, 

s katerim je prišla na pogajanja prejšnji 

petek, so označili za nekonsistenten. Vlada 

prav tako ni podala nobenih zavez, niti 

časovnice in zagotovil. 

Stavka ne pomeni bistvenih sprememb za 

državljane. Uporabnikov klicev na številko 

112 ne bodo vzeli za talce, obljubljajo. 

Služba, ki ima sicer izjemen ugled, mora 

delovati nemoteno, zatrjujejo. Vladni 

pogajalci medtem nimajo mandata za 

pogajanja o plačah, saj naj bi se te urejale v 

okviru celovite prenove plačnega sistema, 

ki pa ima še vedno precej nejasne obrise. 

PROSTI PAD 

GOLOBOVE VLADE 

Javnomnenjska anketa, ki jo je minuli 

teden izvajala agencija Ninamedia za 

časnik Dnevnik, kaže, da delo vlade 

kot uspešno ocenjuje samo še četrtina 

volivcev, kar 70 odstotkov ljudi pa meni, 

da je vlada neuspešna. V primeru volitev 

bi svoj glas Golobovi Svobodi namenilo le 

slabih 20 odstotkov opredeljenih volivcev. 

Največjo opozicijsko stranko SDS bi 

podprlo skoraj 45 odstotkov opredeljenih 

volivcev. Največji padec je pričakovano 

zabeležila stranka Socialni demokrati, ki 

bi jo volilo le 7,2 odstotka opredeljenih 

volivcev, kar je skoraj polovični padec od 

zadnjih meritev javnega mnenja. Socialni 

demokrati so v primerjavi s prejšnjim 

mesecem izgubili 52 odstotkov volilne 

podpore. Če opredeljene volivce pretvorimo 

v mandate, bi SDS dobila 42 mandatov, 

sledili bi Gibanje Svoboda z 18 sedeži, 

Nova Slovenija z 11 sedeži, Levica z 10 in 

Socialni demokrati s 7 poslanci. 

PROTEST V 

»POPLAVLJENEM« LETUŠU 

Minuli konec tedna je več kot 100 prebivalcev 

na poplavljenih predelih v lanski 

avgustovski ujmi v Letušu v Savinjski 

Odvetnik pacienta, ki so mu napačno 

odstranili želodec, je napovedal tožbo 

proti državi. 

dolini pripravilo protest proti vladi, saj 

večina med njimi še vedno ni prejela vladnih 

odločb o tem, ali bodo morali svoje 

domove zapustiti in se preseliti na drugo 

lokacijo, kar sicer večina podpira. 

Da vse poteka po načrtih in da lahko že 

v prihodnjem tednu prebivalci občine 

Braslovče pričakujejo individualne pogovore 

s predstavniki vlade, pomirja vodja 

vladne službe za obnovo po poplavah 

Boštjan Šefic (62). Približno 100 občanov 

iz občin Braslovče in Šmartno ob Paki, 

ki bi se čim prej radi preselili na varno, 

sicer na vladne odločbe o izselitvi čaka 

v najemniških stanovanjih. Spet drugi v 

vlažnih, slabo obnovljenih hišah. Da jih 

čakanje in negotovost ubijata, so povedali 

za Televizijo Slovenija. Zahtevajo jasno 

časovnico izselitev, višino odškodnin in 

prva izplačila. Nihče od njih še ni dobil 

20-odstotnega predplačila, ki je bilo 

obljubljeno v interventnem zakonu. 

ŽELODEC ODSTRANILI 

NAPAČNEMU PACIENTU 

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so 

operirali pacienta, ki naj bi imel raka na 

želodcu. Med postopkom so pacientu 

želodec odstranili, nakar se je izkazalo, da 

so operirali napačnega človeka, ki v resnici 

raka sploh ni imel. Do napake je prišlo, ker je 

zunanji izvajalec, Medicinski center Barsos, 

ki opravlja diagnostiko, zamenjal tkivna 

vzorca dveh pacientov, zato je bil operiran 

napačni. Odvetnik pacienta, s katerim na 

Ministrstvu za zdravje zaradi varovanja 

osebnih podatkov niso v stiku, je napovedal 

odškodninsko tožbo proti državi, ministrstvo 

pa je odredilo strokovni nadzor v vseh 

vpletenih institucijah. 

 

onko-i.si 

136 22. 2. 2024

8 

FOTO TEDNA 

V Portorožu so arheologi v morju raziskovali pristanišče, 

ki je nastalo pred več kot 2000 leti. 

Zavod za podvodno arheologijo - ZaPA

ČIVKARIJA 

9 

Tjaša Zavrh @TjasaZavrh 

Nekdanji prvi mož slovenske Policije si je v nekaj 

letih kupil stanovanja v Bellevueju, Šumiju in zdaj 

še v razvpitem Schellenburgu. Že od prej pa je lastnik 

205 kvadratnih metrov velikega stanovanja 

v Šiški. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Uroš Mikolič @UrosMikolic 

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo 

Zanimivo bi bilo sešteti vse njegove prihodke 

in jih primerjati z vrednostjo vsega 

nakupljenega. 

Ciril Jenko @CirilJenko 

Včeraj sva nakupovala. Žena pravi, da je bila ta soda 

bikarbona še malo nazaj 0,45 evra, danes pa je 1,45 

evra. Torej je inflacija 300-%. Tale Golobova inflacija, 

7,4-%, je nekaj podobnega kot njegova košarica 

osnovnih živil. Navadna komunistična potegavščina. 

Spraševal sem se že, kako lahko ljudje z nizkimi prihodki 

sploh preživijo mesec. 

Slovenijanšist @glupfejzbuk 

Le kje je ta denar? 

Vasja Bočko @VasjaBocko 

Študirati na FDV-ju je zanimiva izkušnja, ker se 

človek intimno spozna z miselnimi procesi woke 

levičarjev in levičark. Enkrat smo imeli debato, v 

kateri je neka študentka z BMW-jem povedala, 

da je nemoralno, da imamo proizvajalce avtomobilov, 

ki v države v razvoju prodajajo izjemno 

poceni avtomobile. Ker niso enako varni kot njen 

BMW. Ker je vsako življenje enako pomembno in 

si tam zaslužijo enako varnost kot ona. 

136 22. 2. 2024

10 

ČIVKARIJA 

Boris Vagaja @vagaja_boris 

600 ton železa in betona na kmetijskem zemljišču 

za eno vetrnico. 

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek 

Krščanstvo je tisto, ki je v glasbo uvedlo večglasje. 

Prej tega niso poznali. 

Uroš Mikolič @UrosMikolic 

»Kmetje uničujejo okolje!« je napisala sedeč v 

centru Ljubljane, s caffe-latte-soja/ovesom/ 

manj mastnim machiattom v eni in s čivavo ter 

I-phoneom 14 Pro Max v drugi roki. 

Tomaž Štih @Libertarec 

Po vseh aneksih in poslih je prav, da po padcu 

socialističnega režima policija pod drobnogled 

vzame premoženje Alenke Bratušek in celotne 

njene ekipe. 

Vipavska.eu @VipavskaEU 

Ko imaš take člane kot NSi (Pogorelec, Novakova), 

sovražnikov sploh ne potrebuješ. 

Anton Tomažič @AntonTomazic 

Tudi jaz se ograjujem od izjav Ljudmile Novak 

glede obravnave slovenskega problema pobojev, 

pokopa in spomina tudi na evropskem nivoju. 

Takšno stališče je gotovo daleč od stališč večine 

članov Nove Slovenije. 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

Najbolj bizarno je, da se bodo otroci s Kosova v 

slovenski šoli učili albanski jezik in albansko kulturo, 

ki jo poznajo, namesto da bi imeli dopolnilne 

vsebine o slovenskem jeziku in kulturi, ki je sploh 

ne poznajo. 

Milenko Ziherl @MilenkoZiherl1 

Prej Abraham kot diploma! 

P. S.: Danes lahko gredo na informativni dan! 

Ciril Jenko @CirilJenko 

Hud manager nam prodaja elektriko po 150 EUR/ 

MWh. Jedrska elektrarna pa jo proizvede po ceni 30 

EUR/MWh. Torej nam jo prodaja po petkratni ceni 

proizvodne cene. Ali se da temu volilnemu telesu pomagati? 

Odgovor je lahko samo ne. 

136 22. 2. 2024

Platforma 

sledenja 

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA 

Zakaj iz Platforme 

ŠE NE BO NASTALA STRANKA, 

čeprav njen program že pišejo 

Potem ko so iz Slovenske demokratske stranke (SDS) sporočili, da njeni trije poslanci niso podpisali zaveze, 

da bodo do konca mandata zvesti stranki – kar je v luči ugibanj, da vsaj dva ustanavljata svojo stranko, 

predlagala vodja poslanske skupine Jelka Godec – je postalo jasno, da se nameravata Anže Logar in 

Eva Irgl na neki točki v prihodnosti podati na samostojno politično pot. 

UREDNIŠTVO 

FACEBOOK @PLATFORMA SODELOVANJA 

Čeprav so v poslanski skupini 

že konec leta ugotavljali, da iz 

Platforme sodelovanja nastaja 

političen projekt za prihodnje 

državnozborske volitve, tega Logar 

(47) in Irglova (47) ne želita potrditi, 

rekoč, da je namen platforme nekaj 

povsem drugega: igrati civilnodružbeno 

funkcijo in preko okroglih miz naslavljati 

pomembna vprašanja za prihodnost, 

ob tem pa graditi mostove med 

drugače mislečimi. Presenetljivo je le, 

da zvestobe SDS ni obljubil nekdanji 

šef mariborskega odbora Dejan Kaloh 

(49), ki naj bi prvaku SDS zameril ravno 

to – da je za šefa v Mariboru namesto 

njega postavil nekdanjega župana 

Franca Kanglerja. 

Seveda se pred vsem drugim zdaj 

postavlja vprašanje, kakšna bo usoda 

treh poslancev, ki jih pravno formalno 

iz poslanske skupine ne morejo vreči. 

Dan po težkih besedah predsednika 

SDS Janeza Janše (65), da ima Platforma 

sodelovanja kot »desnosredinski 

projekt« očitno za cilj preprečiti relativno 

zmago SDS na prihodnjih državnozborskih 

volitvah in da je Anže 

Logar neke vrste drugi Gregor Virant 

(54), se je Logar odzval v intervjujih za 

24 ur zvečer pri Urošu Slaku (52) in za 

Odmeve Televizije Slovenija. 

Logar je zatrdil, da nima nikakršnega 

namena zapustiti poslansko 

skupino in stranko, ki ji pripada 

več kot dve desetletji, da zaveze 

ni podpisal, ker je v prvi vrsti zavezan 

volivkam in volivcem, s čimer 

je odkrito ciljal na »ugovor vesti« v 

primeru pretirane »strankokracije«. 

Logar je v obeh oddajah znova zavrnil 

namigovanja, da iz Platforme povezovanja 

nastaja stranka, da njen cilj 

ostaja nespremenjen, torej pogovor 

o perečih temah za Slovenijo, in da 

namerava zaključke iz okroglih miz 

uporabiti pri svojem delu znotraj poslanske 

skupine SDS. Prepričan je tudi, 

da se odnosi s poslanskimi kolegi ne 

bodo skrhali, saj da se med seboj poznajo 

dolga leta, v tem času pa je pokazal, 

da deluje v skladu z voljo volivk 

in volivcev. 

Ustanovitev društva Platforma sodelovanja 31. maja lani. Z leve: Igor 

Masten (48), Matej Avbelj (43), Eva Irgl (47), Rok Ravnikar, Mitja 

Čander (49), Anže Logar (47), Mirko Požar, Romana Jordan (58), 

Jernej Pikalo (48). 

136 22. 2. 2024

Komentar 

TEMA TEDNA 

13 

Nekateri viri trdijo, da se bo Logarjeva (47) 

Platforma sodelovanja v stranko prelevila 

šele v volilnem letu 2026. 

PREDVOLILNI ŠAH 

Janša je zanikal, da bi stranka kogarkoli 

izključila, a hkrati napovedal posvet 

znotraj poslanske skupine okrog vprašanja, 

ali trojica, ki na papirju ni obljubila 

zvestobe stranki za vsako ceno, še lahko 

nadaljuje svoje delo v delovnih telesih. 

Eva Irgl je denimo dolgoletna predsednica 

Komisije za človekove pravice in 

peticije, Anže Logar podpredsednik Odbora 

za zunanjo politiko, Dejan Kaloh pa 

podpredsednik Odbora za pravosodje. 

Pozornemu gledalcu ni ušlo, da je Anže 

Logar v intervjujih na nacionalni in največji 

komercialni televiziji med vrsticami 

namignil, da v trenutnih okoliščinah 

ni nobenih razlogov, da ne bi mogel uresničevati 

svojega poslanstva v SDS, na 

vprašanje, kaj bi pomenila izključitev iz 

delovnih teles, pa odvrnil, da se mu to 

ne bi zdelo prav, saj ravno preko svojega 

dela v teh odborih uresničuje omenjeno 

poslanstvo. 

Izključitev Logarja in Irglove iz delovnih 

teles je torej tista poteza, ki jo 

Janša lahko povleče na predvolilni šahovnici 

in ki odpira prostor za novo 

politično zgodbo na desni sredini. Da 

bosta Anže Logar in Eva Irgl skupaj s 

somišljeniki na neki točki v prihodnje 

Platformo sodelovanja preoblikovala v 

politično stranko in na njeni listi kandidirala 

na državnozborskih volitvah, 

trdijo tudi naši viri iz Platforme. Obstaja 

pa več razlogov, zakaj omenjena poslanca 

ves ta čas in kljub »popoldanski 

dejavnosti« vztrajata v službi SDS. 

Po naših zanesljivih informacijah 

Platforma sodelovanja še kar nekaj 

časa ne bo postala stranka. To naj bi 

se po naših virih iz »platforme« rodilo 

šele v volilnem letu 2026, saj ni pričakovati, 

da bi močna Golobova koalicija, 

ne glede na vse notranje razprtije, 

razpadla predčasno. Drugi razlog je, 

da mreženje zahteva svoj čas. Po naših 

informacijah iz Platforme sodelovanja 

ta projekt ne želi iti po poti instant 

strank, ki so v preteklosti nastajale 

zgolj nekaj tednov pred volitvami. Mediji 

so jih napihnili kot balone, ki pa 

so se vsakokrat razpočili in razblinili. 

Tako je bilo v primeru Jankovićeve 

Pozitivne Slovenije, Cerarjeve SMS, 

Šarčeve LMŠ – in, jasno, tudi Virantove 

Državljanske liste, s katero je Janez 

Janša v prvem odzivu za N1 in Planet 

TV primerjal platformo. 

TERENSKO DELO 

Platforma sodelovanja intenzivno že 

gradi svojo potencialno volilno bazo na 

terenu, čeprav trenutno zgolj kot civilnodružbeni 

projekt. Januarja so njeni 

ustanovni člani s somišljeniki pričeli z 

regijskimi obiski. Prva je bila na vrsti 

Gorenjska, kjer so se srečali z župani, 

podjetniki in predstavniki javnih zavodov. 

Logar je za medije potrdil, da je 

odziv izpolnil njihova pričakovanja, 

po naših informacijah pa je člane tudi 

opogumil, da v prihodnjih mesecih 

okrepijo svoje terensko delo. Obiskati 

nameravajo vse slovenske regije. Spomnimo 

– ko so Logarja vprašali, ali s Platformo 

sodelovanja namerava nastopiti 

na državnozborskih volitvah, je dejal, 

da člani do tega še niso opredeljeni, a da 

so se skupno odločili, da želijo delati na 

vsebini ter da v tem trenutku med njimi 

ni nikogar, ki bi se ukvarjal s čimerkoli 

drugim kot pripravo vsebinske podlage. 

Naši viri iz Platforme sodelovanja 

pravijo, da bo program temeljil 

na ekonomskih rešitvah, ki bodo razbremenile 

gospodarstvo in podjetnike. 

Glavni pisec programa pa je Igor 

Masten, 48-letni profesor ekonomije 

na ljubljanski Ekonomski fakulteti, v 

preteklosti že član številnih strateških 

svetov za gospodarstvo pod različnimi 

predsedniki vlad. Neimenovani viri iz 

platforme tudi trdijo, da med Anžetom 

Logarjem in Janezom Janšo trenutno 

ni prav nikakršnega dogovora. 

Logarjev politični projekt sicer 

marsikdo na levi vidi kot Janšev poskus 

oblikovanja »političnega satelita«, 

ki bi mu pomagal doseči potrebno 

večino v Državnem zboru in sestaviti 

še četrto vlado. A takšen dogovor ne 

obstaja: prvič, ker so člani platforme iz 

obeh ideoloških polov, zato bo platforma 

odprta tudi za vstop v levosredinsko 

vlado. »Ne vrti se vse okrog Janeza 

Janše,« trdi naš vir iz platforme. 

Terensko delo je, po naših informacijah, 

za Logarja in njegovo ekipo 

napor, predvsem druženje z »običajnimi 

državljani« in podporniki, kar sicer 

predstavlja glavni element političnega 

terenskega dela. Viri okoli platforme 

tako ocenjujejo, da bo Logar uspešen 

samo, če se bo lahko zanesel na prestope 

v strukturo svoje stranke iz strukture 

SDS, ki ima močno lokalno prisotnost 

ter znanje in veščine glede terenskega 

dela, mreže in organizacije za volitve. 

Poleg nedoločnosti in nedefiniranosti 

Logarja kot političnega koncepta zna 

biti to njihova največja hiba. 

KAJ JE V JANŠEVEM PREDALU 

Platforma sodelovanja Janši ne koristi 

več. Če je stari maček desne sredine Logarju 

dolgo časa dopuščal njegovo »diferenciacijo« 

znotraj stranke, tudi v luči 

izjemnega rezultata, ki ga je novembra 

2022 dosegel na predsedniških volitvah 

kot desnosredinski kandidat, pa so ankete, 

ki so jih za notranje potrebe naročili 

tako v SDS (Parsifal) kot NSi (Epicenter), 

pokazale, da bi se potencialna 

nova stranka z Logarjem na čelu zajeda- 

136 22. 2. 2024

14 TEMA TEDNA 

Medtem ko nekateri poslanci svoje politične kariere očitno 

ne bodo nadaljevali v SDS, je stranka predstavila kandidatno 

listo za evropske volitve. 

sds.si 

la zlasti v volilno telo obeh opozicijskih 

strank, v vsako za približno tretjino. Ker 

volivci SDS veljajo za bolj zveste, je Logar 

potencialna grožnja celo za NSi in njeno 

uvrstitev v parlament. V izogib scenariju 

iz jeseni leta 2011, ko je po besedah Janše 

Virantov projekt preprečil relativno 

zmago SDS na volitvah, so se v največji 

opozicijski stranki Logarja in Irglovo 

odločili potisniti v kot. Namen je bil pokazati 

javnosti, da se omenjena poslanca 

že udejstvujeta v novi politični zgodbi – 

na ta način pa potencialno sveže pečeno 

»vročo žemljico« do volitev »ohladiti« na 

primerno temperaturo. 

Janša leta 2011 ni imel veliko časa, 

da bi politično onemogočil Viranta; 

slednjega je sicer izbruh afere z ministrskim 

nadomestilom drago stal. Ko je 

v javnost prišla informacija, da je leta 

2009 Virant poleg ministrskega nadomestila 

dodatno služil s pogodbenim 

delom, seveda ni bilo nobeno naključje. 

Virant je končal na osmih odstotkih 

in potem celo pomagal sestaviti 

drugo Janševo vlado – in jo kasneje 

tudi rušil. 

A z Logarjem je drugače: slednji 

je bil vrsto let predsednik Sveta SDS, 

Janša pozna njegove šibke točke in 

ima v predalu svoje pisalne mize na 

Trstenjakovi že notorično pregovorno 

pripravljene tudi za Logarja obremenilne 

dokumente, ki bi hitro pokvarile 

njegovo podobo v javnosti, če bi bilo 

to potrebno. Logar je namreč ta hip, 

sodeč po polit barometrih, najbolj priljubljen 

politiki v državi. Zdi pa se, da 

bo le stežka računal na (levo) sredinske 

volivce, ki nikakor ne zaupajo človeku, 

ki je bil vrsto let drugi človek SDS in 

pod Janšo opravljal vrsto funkcij. Da je 

Logarjeva platforma »desnosredinski« 

in ne »sredinski« projekt, želi javnost 

136 22. 2. 2024 

zdaj prepričati tudi Janša. Predvsem 

zato, da opozori svoje volilno telo, da 

je SDS zanje še vedno najboljša izbira. 

V Novi Sloveniji medtem zgodbo 

še vedno opazujejo sumničavo. Vrh 

stranke je prepričan, da ne more biti 

naključje, da točno trije poslanci SDS 

niso prispevali svojih podpisov zvestobe 

stranki, saj Janša potrebuje točno 

tri upornike, ki lahko oblikujejo lastno 

poslansko skupino. Da bi Logar Janši 

kakorkoli koristil, je navidezen konflikt 

nujen, saj ima ta zgodba edini smisel na 

volitvah tedaj, ko Platforma sodelovanja 

pobere sredinske glasove in kakšnega 

na levi, pravijo viri v NSi. 

Poleg tega naj bi po naših informacijah 

del lokalnih odborov prejel 

namige, da je prišel čas za dogovor o 

tem, kdo bo nadaljeval v SDS in kdo bo 

»prestopil« k Logarju ter tam pomagal. 

Tako po njihovem ne gre izključiti, da 

gre pri celotnem dogajanju za nihanje 

med resničnim in zaigranim sporom. 

PIKALO IN IZKLJUČEVANJE 

Sicer pa se je v zadnjih dneh v javnosti 

precej prahu dvigalo zaradi izjave 

pomembnega člana Platforme sodelovanja, 

sicer dolgoletna funkcionarja 

Socialnih demokratov, Jerneja Pikala. 

V »podkastu« za Delo, ki je na vprašanje, 

ali bi šel v vlado z Janezom Janšo, 

če bi Platforma nastopila na volitvah, 

je izjavil, da sam osebno ne bi šel. Na 

to izjavo je opozoril tudi Janša, češ, da 

člani Platforme sodelovanja že zdaj ne 

morejo biti zvesti niti svoji osnovi zavezi, 

sodelovanju – ker že izključujejo. »Če 

boste pazljivo poslušali Pikala, je dejal, 

da on osebno ne bi šel z Janšo v vlado. 

Takšne odločitve pa v neki stranki, in 

tako bi bilo tudi v Platformi, sprejme 

neki organ – in ne posameznik,« pravi 

naš vir. Pikalo bi torej še vedno lahko 

nasprotoval takšnemu sodelovanju, a 

bi člani Platforme sodelovanja, ki so 

različnih svetovno nazorskih pogledov, 

vseeno lahko sprejeli takšno odločitev. 

Takšna argumentacija, ki spominja 

na sedenje na dveh stolih, je sicer tipična 

za Logarja in njegove politične izjave 

tekom predsedniške kampanje. To neoprejemljivost 

so mu številni tudi očitali 

tekom kampanje in kasneje. Taktiziranje 

je sicer del politične igre, ampak 

taktiziranje ni daleč od neodločnosti, 

opozarjajo viri na političnem parketu. 

KALOHOV PRIMER 

Poraja se tudi vprašanje, kakšna bo usoda 

tretjega poslanca SDS, ki ni podpisal 

zvestobe Janši – Dejana Kaloha. Slednji 

namreč ni med ustanovnimi člani 

Platforme sodelovanja niti nikoli ni bil 

prisoten na nobenem njenem dogodku. 

Kaloha je s podporo Janše na čelu mariborskega 

odbora SDS zamenjal Franc 

Kangler, kar sicer ni presenečenje, saj 

so bili rezultati v drugem največjem 

mestu vrsto let pod pričakovanji vodstva 

stranke. Po hodnikih v Državnem 

zboru so se celo razširile govorice, da se 

je Kaloh dogovoril skupaj s še enim neimenovanim 

poslancem SDS, da zaveze 

ne bo podpisal, da bi izpadla »frajerja«, 

a da je slednji to zadnji hip vendarle 

storil. Kaloh sicer leta 2026 po naših 

informacijah ne bo več kandidiral na 

volitvah za parlament, prav tako pa naj 

se ne bi pridružil Platformi sodelovanja. 

Kaloh je sicer pojasnil, da izjave ni 

podpisal, ker je izjava protiustavna, ker 

je bil vedno pomladno usmerjen politik 

in ker je, kot pravi, »širokega duha in 

razmišljam s svojo glavo«.

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

FLICKR VLADE RS 

Janez Janša: 

Gre za projekt VIRANT II 

TEMA TEDNA 

Poslanci poslanske skupine SDS so podpisali posebno izjavo, s katero so se zavezali, da 

bodo do konca aktualnega sklica Državnega zbora tako v parlamentu kot tudi izven njega 

delovali kot člani SDS in člani poslanske skupine SDS. Izjave niso podpisali Anže Logar, Eva 

Irgl in Dejan Kaloh. 

15 

Predlog izjave je izvršilni odbor 

SDS podal po tem, ko je ob napetostih 

med stranko in njenim 

poslancem Anžetom Logarjem 

zaradi njegovega političnega delovanja 

ter udejstvovanja v Platformi sodelovanja 

izvršilni odbor konec lanskega 

leta ocenil, da ni več nikakršnega dvoma, 

da Logar ustanavlja svojo stranko. 

S podpisom omenjene izjave naj bi Janez 

Janša želel izzvati predvsem Logarja. 

Janša je v zadnjem času sicer stopnjeval 

pritisk na Logarja, ki je novembra 

lani odstopil kot predsednik sveta stranke. 

Izvršilni odbor SDS je Logarju nato 

namignil, naj izstopi iz SDS, Janša pa je v 

decembrskem glasilu SDS zapisal, da bo 

Logar politični kapital, ki ga je pridobil v 

okviru SDS, odpeljal iz stranke. 

PROJEKT VIRANT II 

»Očitno bo nastala samostojna poslanska 

skupina iz poslancev, ki ne sledijo 

več volji volivcev, ki so jih izvolili,« 

je Janša danes dejal v intervjuju za N1. 

Janša je prepričan, da je cilj Logarjeve 

Platforme sodelovanja onemogočiti 

zmago SDS na naslednjih volitvah. 

»Ves čas poudarja, da je desnosredinski 

politik. Tudi Eva Irgl govori, da 

je desnosredinska političarka. A želja 

platforme ni, da zajema glasove na sredini, 

ampak na desni sredini, in s tem 

prepreči zmago SDS. V nasprotnem 

primeru bi poudarjali, da so sredinski 

politiki in realno povezovalni, ne pa 

tako, kot je pred nekaj dnevi dejal Jernej 

Pikalo, da v vlado, ki bi jo vodil Jan- 

Janez Janša (65) naj bi s predložitvijo 

izjave o članstvu v SDS hotel izzvati 

predvsem Anžeta Logarja (47). 

136 22. 2. 2024

16 TEMA TEDNA 

ša, ne bi šel. Gospoda Pikala poznamo. 

Ko so moji poslanski kolegi na ustanovitvi 

platforme videli ta obraz, je bilo 

bolj ali manj jasno, za kaj tukaj gre. 

Če ustanoviš nekaj, kar naj bi povezovalo 

oba pola, v tej druščini pa poleg 

poslancev SDS ni nobenega drugega 

poslanca iz drugih strank, zelo težko 

›blefiraš‹, da gre za karkoli drugega kot 

za projekt Virant številka dve.« 

Janša tudi zatrjuje, da izključevali 

ne bodo nikogar. Če Logar, Irglova in 

Kaloh ne bodo ustanovili svoje poslanske 

skupine, ampak ostali v poslanski 

skupini SDS, se bo poslanska 

skupina SDS odločila, »kako je z logistiko, 

ki pripada poslancem«. Eva Irgl 

je namreč predsednica parlamentarne 

komisije za peticije, Logar in Kaloh pa 

poleg poslanske funkcije opravljata 

tudi funkcijo podpredsednika parlamentarnega 

odbora. 

SODELOVANJE 

NAMESTO DELITEV 

Anže Logar se je na dogajanje odzval v 

zapisu na Facebooku in zapisal: »Kam 

nas je pripeljalo odrekanje sodelovanja, 

lahko v zelo neolepšani verziji 

spremljamo prav te dni pri aktualni 

koaliciji. Še znotraj ideološkega bloka, 

ki se je zavezal sodelovati s podpisom 

136 22. 2. 2024 

Klemen Lajevec/DOMOVINA 

Miro Haček (49): »Podpisovanje takšnih 

izjav je verjetno malce sporno z ustavnega 

vidika. Po Ustavi je vsak poslanec avtonomen 

predstavnik ljudstva in pravzaprav ni zavezan 

politični stranki.« 

koalicijske zaveze, jim sodelovanje 

sploh ne gre od rok. Ker so svojo politično 

večino utemeljili na platformi 

delitev, ne sodelovanja.« 

Podpisovanje izjave pa je omenil 

v zaključku besedila: »Potrditev politične 

usmeritve, ki naj Sloveniji vrne 

optimizem in pravo smer, ne zahteva 

podpisovanja nobenih izjav, temveč 

iskreno željo po skupnem ustvarjanju 

prihodnosti. In razumevanje ter spoštovanje 

drug drugega. Brez nepotrebnega 

etiketiranja.« 

POMEMBNO RAZČIŠČEVANJE 

»Podpisovanje takšnih izjav je verjetno 

malce sporno z ustavnega vidika. 

Po ustavi je vsak poslanec avtonomen 

predstavnik ljudstva in pravzaprav ni 

zavezan politični stranki. Je pa mogoče 

razumeti strankin vidik, ki je v te ljudi 

nekaj vložila in pričakuje lojalnost, 

čeprav pravno gledano te lojalnosti ne 

more pričakovati in zahtevati – pravno 

gledano. Lahko pa se takšno lojalnost 

pričakuje – politično gledano – in če je 

ni, lahko to sankcionira. Politično gledano 

pričakujem, da kakšna posledica 

bo,« je dogajanje za Domovino komentiral 

dr. Miro Haček. 

Žogica je sedaj 

na strani Logarjeve ekipe, 

da se jasno izrazi, kako 

namerava nadaljevati 

svojo politično pot. 

Igor Lukšič (62): »To je pomembno 

razčiščevanje pred odhodom na volitve.« 

Klemen Lajevec/DOMOVINA 

Prepričan je, da bo počasi prihajalo 

do razkritja načrtov, ki jih ima platforma 

Anžeta Logarja v prihodnjem obdobju, 

da bo stvar medijsko zanimiva, 

znotraj poslanske skupine se bo povečala 

distanca, ampak to bo najbrž vse. 

»Do volitev sta še dobri dve leti in 

malce hitro je, da bi stranka kaj dosti 

počela, ljudi metala iz stranke, jih poskušala 

odstraniti iz poslanske skupine 

in podobno. Mislim pa, da bodo na neki 

točki sami potegnili neke konsekvence 

in predstavili svoje načrte. Najbrž je 

zdaj vsakomur jasno, da bo ta platforma 

šla na naslednje državnozborske 

volitve. Stranka pa glede tega pravzaprav 

ne more narediti ničesar. Lahko se 

od njih izolira, jim odstrani strokovno 

pomoč in podobno, kar so pač stranke 

v zadnjih 20 letih počele s t. i. odpadniki,« 

zaključi Haček. 

»Zdi se mi, da se obnašajo kot prava 

stranka, v skladu s tem, kar so počeli do 

sedaj – strnjena pozicija, ki ne dopušča 

posameznikom prevelikega odstopanja 

od tega, kar predstavlja politika 

stranke. To je pomembno razčiščevanje 

pred odhodom na volitve. Demonstrirali 

so tudi, kaj oni razumejo kot 

stranko – v stranki si ali nisi, v stranki 

ni možno biti na pol, biti kakšno krilo v 

stranki – tega se ne tolerira. Ti trije pa 

so pokazali, da ne razumejo stranke na 

tak način, kar pomeni, da jih na naslednjih 

volitvah ne bo na listi,« pa je za 

Domovino komentiral Igor Lukšič. 

Da gre za še en dokaz, da so se odločili 

za lastno politično pot, je za Domovino 

dejal dr. Sebastjan Jeretič, saj 

da je to dejanje težko razumeti drugače. 

»Mislim, da je bila popolnoma pričakovana 

poteza vodstva SDS, da je želelo 

pospešiti to odločitev in čim prej razčistiti 

situacijo. Žogica je sedaj na strani 

Logarjeve ekipe, da se jasno izrazi, kako 

nameravajo nadaljevati svojo politično 

pot. Da se pokaže, kakšna je konkretna 

perspektiva tega projekta, pa bo treba 

počakati nekaj mesecev po tem, ko bodo 

dejansko najavili ter pokazali, na kakšen 

način se mislijo lotiti zadeve.«

Kolumna 

ŽIGA TURK 

Deček Z GRAFITI 

AKTUALNO 

Če ne bi v Kurji vasi nastala prava mala afera zaradi dveh totalitarnih simbolov na 

podstavku Dečka s piščalko, večina sploh ne bi vedela, da je bil v Kurji vasi v petek 

popoldne protest upokojencev. Ja, promet se je ustavil, ampak to se na zadavljenih 

ulicah nekdanje prestolnice zgodi vsako popoldne. 

17 

Če ne bi v Kurji vasi nastala prava 

mala afera zaradi dveh totalitarnih 

simbolov na podstavku 

Dečka s piščalko, večina 

sploh ne bi vedela, da je bil v Kurji vasi 

v petek popoldne protest upokojencev. 

Ja, promet se je ustavil, ampak to se na 

zadavljenih ulicah nekdanje prestolnice 

zgodi vsako popoldne. 

NOVICA JE INCIDENT 

In ja, na omrežju X in na malopridnih 

medijih so o tem nekaj poročali, odgovorna 

ljudska občila pa so se držala 

pravila medijske stroke, da se o nekaterih 

zadevah pač ne poroča. Kot je 

iksnil, ne pa kiksnil, Janez Pogorelec, 

»protest ni novica, je pa novica incident 

na protestu. Kaj s tem sporočajo 

depolitizirani novinarji protestnikom? 

Če hočete biti v novicah, naredite 

incident!« 

Incident je v tem, da je nekdo (neki 

urednik depolitizirane RTV ga je označil 

za smrad) na podstavek narisal rdečo 

zvezdo in kljukasti križ. Incident je 

verjetno zato, ker se je pacanje zgodilo 

po desnem protestu upokojencev. Rdeča 

zvezda v Kurji vasi namreč še vedno 

velja za pozitiven simbol, risanje 

kljukastih križev pa so z več ali manj 

aklamacije sprejeli, ko so se ti pojavili 

na Ministrstvu za kulturo ali pa na židovskem 

centru. 

in nikogar niso skrivaj trepljali po ramenih, 

kot je bil to slučaj po rednem 

pacanju pred ali na stavbi Ministrstva 

za kulturo. Ker so bili tisti, pred osvoboditvijo 

s Svobodo, res fašisti. A so 

bili manj, kot depolitiziranim dedičem 

revolucije pristoji rdeča zvezda. 

Kdo je res popacal spomenik, ne 

vemo. Vemo pa nekaj: ko so levičarski 

skrajneži posvinjali fasado Ministrstva 

za kulturo, so se s tem bolj ali manj 

prikrito hvalili. Upokojenci pa se pacanja 

po spomeniku pred RTV sramujejo 

in ga zanikajo. Razlika je očitna. 

Upokojenci pa se pacanja 

po spomeniku pred RTV 

sramujejo in ga zanikajo. 

Razlika je očitna. 

Ko se je pojavila obtožujoča fotografija, 

so protestniki začeli delati 

doktorate, kako je bila posneta, da je 

bila posneta precej po protestu, saj 

to kaže dolžina in smer sence, a ne 

oslove, ampak od prometnih znakov. 

Skratka, nihče se ni tiho hvalil z akcijo 

Slikanja totalitarnih simbolov na 

podstavek Dečka s piščalko pred RTV 

nekateri obtožujejo upokojence, ki so 

tam protestirali, ti pa povezanost z 

dejanjem zanikajo. 

Facebook Gregor.Drnovsek.58 

136 22. 2. 2024

18 

PREHITEVAM PO LEVI 

ALJUŠ PERTINAČ 

V imenu LEVICE 

Če parafraziramo znan pregovor »Življenje je lepo, ni pa lahko«, 

biti levičar v Sloveniji ni bilo nikoli lahko, v zadnjem času pa ni niti več lepo. 

Kolumna 

Lahko ni bilo iz objektivnih razlogov, 

ker se pri nas levico 

povezuje z bivšo skupno državo 

in takrat vladajočo partijo 

oziroma samoupravnim družbenim 

sistemom. Če rečeš, da si levičar, si 

zato pogosto označen za komunista, 

levuharja, levuhaka, levuhad in kar je 

še teh oznak. 

Pri nas v imenu levice nastopajo ljudje, ki z 

dejansko levico nimajo praktično nobene zveze, 

ampak jo zgolj izkoriščajo za svoje privatne 

biznise in pritlehne cilje. 

136 22. 2. 2024 

ANTISTRANKA LEVICA 

V resnici komunizma v Sloveniji praktično 

ni več. Edina stranka, ki bi lahko 

vsaj od daleč (v besedah in zaklinjanju, 

v dejanjih pa že dolgo ne več) spominjala 

na komunizem, je stranka Levica, ki 

pa je tako ali tako antistranka, torej politična 

grupacija, katere cilj je suspenz 

oziroma razgradnja strankarskega sistema. 

Podobno, kot to počnejo instant 

stranke novih obrazov za ene volitve. 

Levica v svojih programskih dokumentih 

pa še prisega na tako imenovani 

demokratični socializem, kar v resnici 

pomeni družbeni sistem, utemeljen na 

družbeni enakosti, ki pa priznava parlamentarno 

demokracijo in svobodno 

gospodarsko pobudo. 

Strah pred komunizmom je tako v 

Sloveniji dandanes popolnoma odveč, 

strah pred levičarji pa, kot bomo videli 

v nadaljevanju, takisto, ker je pravih 

levičarjev, vsaj če govorimo o uradnih 

predstavnikih tega političnega pola, 

zgolj še za vzorec. 

STRAH PRED KOMUNIZMOM 

Problem levice v Sloveniji in povsod po 

Evropi, če že ne v svetu, je, da je izgubila 

svojo tradicionalno volilno bazo. 

Deloma je to povezano z dvigom splošnega 

življenjskega standarda, deloma 

pa z upadom industrijske produkcije 

in povečanjem informatizacije, rastjo 

storitev itd. Klasičnih delavcev, ki delajo 

v proizvodnji, je tako vse manj, pa 

še s temi, ki so, je levica popolnoma 

izgubila stik. Nekdo, ki v potu svojega 

obraza vsaj osem ur na dan, pet dni na 

teden gara za strojem, gotovo ni najbolj 

zaskrbljen za (oziroma se ga ne tiče) 

politiko spolnih in kulturnih manjšin, 

SHUTTERSTOCK 

promocijo obskurnih spolnih identitet, 

asimilacijo ilegalnih migrantov, zeleni 

prehod in kar je še teh maksim, na katere 

v zadnjem času prisega levica. 

Pri nas se odmiku, če že ne popolni 

izgubi stika s politično realnostjo 

in dejanskimi problemi ljudi pri nagovarjanju 

svojega primarnega volilnega 

telesa, levici pridružuje oziroma postaja 

čedalje bolj še večji problem tudi 

popolna izguba pravih reprezentantov 

resnične levičarske politike. Govorimo 

seveda o ljudeh, politikih, ki ta hip pri 

nas uradno predstavljajo levico. Sem 

lahko štejemo tako premierja Goloba 

(57), predsednico republike Pirc Musarjevo 

(55) in ljubljanskega župana 

Jankovića (71) kot seveda obe formalni 

voditeljici uradno levih parlamentarnih 

strank pri nas, Tanjo Fajon (52) in 

Asto Vrečko (39). 

KAJ JE SLOVENSKA LEVICA 

Kaj imajo ti ljudje skupnega z levico, 

razen da jo imajo občasno na ustih? 

Osnovna definicija levičarja je, da živi 

od svojega dela. Bodisi intelektualnega 

bodisi fizičnega. Uradni voditelji levice 

pri nas pa živijo od podedovanih ali nekonkurenčno, 

da ne rečemo celo nepošteno, 

pridobljenih privilegijev in apanaž, 

od pomanjkanja dokazov oziroma 

nedelovanja pravosodnega sistema ali 

drugače povedano, zgolj od tega, da so 

kobajagi levičarji in s tem naši, ki jim je 

dovoljeno vse. Biti levičar pri nas že dolgo 

ni več stvar političnega prepričanja, 

ampak stvar poslovne odločitve. 

Kdor meni, da je denimo največja 

opozicijska stranka SDS bolj leva od uradno 

levih strank, ima popolnoma prav. 

Politike, ki jih zagovarja SDS, posebej 

takrat, ko je v opoziciji, če smo malo pikri, 

so za običajne ljudi gotovo koristnejše 

in prijaznejše od teh, ki jih zagovarjajo 

antijanša stranke. Dokler bo tako in 

dokler bodo v imenu levice pri nas nastopali 

ljudje, ki z dejansko levico nimajo 

praktično nobene zveze, ampak jo zgolj 

izkoriščajo za svoje privatne biznise in 

pritlehne cilje, bo biti pravi levičar še 

naprej težko in nič kaj lepo.

Komentar 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

Predsednik vlade Robert Golob 

(57), čigar vlada je na zadnjih 

anketah javnega mnenja dobesedno 

zgrmela (na primer: 

stavba z Litijske se je zrušila na Golobovo 

vlado), je minuli torek sklical sestanek 

s tremi ministrstvi, ki naj bi bila 

zanj do konca mandata »ključna«, to so 

Ministrstvo za finance, Ministrstvo za 

zdravje ter Ministrstvo za okolje, podnebje 

in energijo. 

POŽAREPORT 

GOLOBOV PR prevzemata 

Petra Aršič in Tina Gaber 

Po torku pri Golobu: vse poti vodijo do Petre Aršič ali Tine Gaber. Vesna Vuković je »razkurjena«, 

Petra Bezjak Cirman pa ogorčena. Povedano drugače, vladne in Golobove stike 

z javnostjo zdaj prevzemata famozna Aršičeva in Golobova zasebna partnerica Gabrova. 

19 

TINA NA SESTANKU 

Pridejo oba ministra, Klemen Boštjančič 

(51) in Bojan Kumer (49), ministrica 

Valentina Prevolnik Rupel (52), vabljen 

je celoten »piar« (stiki z javnostmi), 

vključno z državno sekretarko za strateško 

komuniciranje v kabinetu predsednika 

vlade Melito Župevc (45) in 

Uradom vlade za komuniciranje, a zraven 

je tudi Tina Gaber (37), Golobova 

zasebna partnerica. Na sestanku Golob 

modro ugotovi, da komunikacija šepa, 

zato morajo po novem vsi ključni vladni 

deležniki dajati predloge, ki jih bodo 

potem vsaka dva tedna skomunicirali. 

Te predloge, kaj vsebinsko skomunicirati, 

pa mora odobriti Petra Aršič, 

svetovalka za odnose z javnostmi, ki 

po doslej znanih podatkih s kabinetom 

predsednika vlade sodeluje od 14. septembra 

2023, pogodbeno, prek svojega 

statusa samostojne podjetnice. Hkrati 

je dogovorjeno, da morajo biti ministri 

oziroma ministrice aktivni tudi 

na družbenih omrežjih, četudi si tega 

morda sami ne želijo. 

POZABIL NA VUKOVIĆEVO 

Ob tem pa se oglasi Tina Gaber, češ da 

njej ni jasno, zakaj ministri ne bi želeli 

biti aktivni na teh omrežjih. Povedano 

drugače, vladni in Golobov piar zdaj 

prevzemata Petra Aršič in Tina Gaber. 

Viri pravijo, da naj bi bila Petra Bezjak 

Cirman, direktorica Ukoma, ob tem 

Tina Gaber (37) in Petra Aršič (44) ne razumeta, 

zakaj ministri nočejo komunicirati preko 

družbenih omrežij. Gibanje Svoboda je sicer 

ena redkih stran na svetu, ki nima svojega 

profila na omrežju X. 

ogorčena, najhuje pa je, da naj bi Golob 

»pozabil« povabiti Vesno Vuković (52), 

generalno sekretarko Gibanja Svoboda, 

ki naj bi bila zato, ker je bila nepovabljena, 

zdaj »totalno razkurjena« (op. 

a.: pričujoči zapis je nastal po navedbah 

naših virov z vlade). 

Mimogrede: Petra Aršič, sicer tudi 

nekdanja občasna svetovalka bivšega 

predsednika republike Boruta Pahorja 

(60) in kuharske šefinje Ane Roš (51), 

naj bi do Goloba prišla prek medijsko 

znanih sester Urške in Marjane Hlebš 

(hčerki pokojnega slikarja Vinka Hlebša) 

in seveda Tine Gaber. Golobovi naj 

bi jo plačevali skozi transakcijske račune 

Gibanja Svoboda, zato aplikacija 

Erar tudi ne zazna in ne prikaže prav 

nobenih finančnih transakcij med 

kabinetom predsednika vlade in njenim 

»espejem« (Poslovno svetovanje 

in odnosi z javnostmi, Petra Aršič, s. 

p., Ljubljana). 

 

136 22. 2. 2024

20 AKTUALNO 

Zbrani kmetje so prepričani, da je v Sloveniji že tako premalo kmetijskih površin, zato je pomembno, da jih varujemo in skrbimo za prehransko varnost. 


OBČINA 

SLOVENJ GRADEC 

NOVI KMEČKI PROTESTI 

zaradi nevzdržnih 

pogojev kmetovanja 

Kmetje so na valentinovo ponovno protestirali. Kolone traktorjev je bilo mogoče opaziti 

po Gorenjskem in Štajerskem. Kmetje v Celju so se zbrali pred stavbo Direkcije za 

vode, saj protestirajo proti gradnji suhih zadrževalnikov na kmetijski zemlji. V Kranju 

je preko 100 traktorjev povzročilo prometni kaos. Povod tega protesta naj bi bil, da 

so kmetom čez noč preprečili dostop do določenih parcel. 

Predstavniške organizacije kmetov so bile sicer po prvem sestanku z 

ministrico Čalušićevo (36) pozitivno naravnane. 

Tako so kmetje protestirali v Slovenj Gradcu. 

136 22. 2. 2024

AKTUALNO 

21 

Kmetje z območja Slovenj Gradca 

so se zbrali pred slovenjgraškim 

mladinskim kulturnim 

centrom, kjer je bilo srečanje 

ministra za naravne vire in prostor 

Jožeta Novaka in sodelavcev z župani. 

Vodstvo Ministrstva za naravne vire 

in prostor in predstavniki Direkcije RS 

za vode so bili namreč na delovnem 

obisku na Koroškem. V okviru obiska 

so županom med drugim predstavili 

predlog programa del javne službe za 

leti 2024 in 2025 ter predlog sanacij in 

investicij v letih 2024 in 2025. Občine 

so pri tem pozvali, da podajo svoje pripombe 

in predloge. 

PROTI SUHIM 

ZADRŽEVALNIKOM 

Kmetje so se zgodaj zjutraj zbrali pred 

stavbo Direkcije RS za vode v Celju. 

Zahtevali so ustavitev vseh postopkov 

za izgradnjo suhih zadrževalnikov v 

Šentjurju, Šoštanju, Spodnji Savinjski 

dolini in v Slovenj Gradcu. Kot so zatrdili, 

ne nasprotujejo protipoplavnim 

ukrepom, a menijo, da bi se jih dalo 

izvesti drugače. Predvsem ceneje in 

tako, da bi izgubili manj kmetijskih zemljišč. 

Zahtevajo umik hitrih razlastitev 

ter sestanek s kmetijsko ministrico 

Matejo Čalušić in ministrom za naravne 

vire Jožetom Novakom. 

Zbrani kmetje so prepričani, da je 

v Sloveniji že tako premalo kmetijskih 

površin, zato je pomembno, da jih varujemo 

in skrbimo za prehransko varnost. 

Kmet iz Šentjurja, Žiga Jenšterle, 

je za N1 povedal, da želijo sestanek z 

direkcijo. »Direkcija je tista, ki naj bi na 

naših zemljiščih gradila suhe zadrževalnike. 

Občine so te projekte začele, a 

je komunikacija z njimi katastrofalno 

slaba. Z nami ne želijo komunicirati, 

ignorirajo nas. Zato smo se danes 

zbrali z vseh koncev Slovenije, da povemo 

svoje zahteve,« je povedal. 

Pojasnil je, da je na Celjskem že 

zgrajenih nekaj zadrževalnikov. »Na 

teh površinah je po pričevanjih kmetov 

kmetovanje nemogoče,« je pojasnil 

Jenšterle. Lani so bili suhi zadrževalniki 

poplavljeni petkrat, pod vodo je 

bila tudi koruza. »Zemlja je neprimerna 

za gojenje hrane.« 

MINISTRA RAZUMEVAJOČE 

Na jutranje dogajanje v Celju se je ob 

robu delovnega obiska na Koroškem 

odzval minister za naravne vire in 

prostor Jože Novak. Povedal je, da razume 

stisko kmetov, ob tem pa poudaril, 

da so načrti zato, da pride do premisleka 

in konsenza, preden se začne graditi. 

»Razumem stisko različnih akterjev 

na tem delu, tudi kmetov, ampak ene 

stvari se bomo morali v družbi počasi 

zavedati. Ni enostranskih posegov,« je 

dejal minister. Dodal je, da četudi so 

kolegi morda včasih rekli »takole bo« 

in se niso z nobenim pogovarjali, to ni 

bilo prav. V tem smislu, kot je dejal, daje 

kmetom prav. S kmeti se je nato sestal 

dva dni kasneje. 

V sporočilu za javnost Kmetijsko 

gozdarske zbornice Slovenije je bilo 

po prvem sestanku z novo ministrico 

za kmetijstvo zapisano naslednje: »Ministrica 

za kmetijstvo je zagotovila, da 

je njeno stališče, da je treba kmetijska 

zemljišča zaščititi, zato bo kmetijsko 

ministrstvo v celotno fazo umeščanja 

vključeno. Do sestanka s pristojnim 

ministrom g. Novakom je zato treba 

tudi v sodelovanju s kmetijskimi organizacijami 

pripraviti vsa izhodišča.« 

KMETJE NEZADOVOLJNI 

Kmetje so se zbrali tudi po Gorenjski, 

kjer so opozarjali na pomembnost samooskrbe 

in vedno slabše pogoje za 

kmetovanje. Po naših informacijah se 

bo v prihodnjih tednih zvrstila še vrsta 

samoorganiziranih protestov, saj je 

vzdušje med kmeti polno razočaranja. 

Poleg vedno večje birokracije in slabših 

pogojev je eden izmed elementov nezadovoljstva 

tudi zamuda z izplačili določenih 

subvencij. 

Predstavniške organizacije so bile 

sicer po prvem sestanku z ministrico 

Čalušićevo pozitivno naravnane. V 

sporočilu za javnost je Ministrstvo za 

kmetijstvo zapisalo naslednje: »Predstavnikom 

KGZS in SKS se je ministrica 

zahvalila za dosedanje aktivnosti ter 

naznanila redna srečanja, na katerih 

se bodo sproti reševala odprta vprašanja. 

Tako predstavniki KGZS kot SKS 

so poudarili, da je teren pripravljen še 

naprej aktivno sodelovati, predvsem 

pa pozdravljajo naznanitev rednih srečanj. 

Prisotni so delili mnenje, da sta 

tvorno sodelovanje in konstruktivni 

dialog ključnega pomena ob vseh izzivih, 

ki čakajo resor.« 

ODZIV SINDIKATA KMETOV 

V sporočilu za javnost je Sindikat 

kmetov Slovenije zapisal naslednje: 

»V zadnjih dneh in tednih vidimo, 

da nezadovoljstvo slovenskih kmetov 

narašča. Protesti kmetov, ki se 

odvijajo po številnih državah Evropske 

unije, so spodbudili proteste 

posameznih skupin kmetov po različnih 

krajih Slovenije. Kot rečeno, 

razumemo nezadovoljstvo, ki ga 

marsikdo čuti, pa vendar moramo 

pogledati na vse skupaj tudi iz malce 

širše perspektive.« Obenem pa je 

očitno, da stanovske organizacije samoorganiziranje 

in izražanje nezadovoljstva 

kmetov skrbi. Tako je SKS 

opozoril kmete, da sedaj ni čas za 

razkol, temveč je čas za to, da stopijo 

skupaj in usmerijo moči v čim prejšnje 

zaključevanje pogajanj in doseganje 

uresničitve naših stavkovnih 

zahtev. »Težko in naporno delo je še 

pred nami in če ne bomo enotni in 

združeni ter se bomo namesto tega 

ukvarjali s stvarmi, ki se ne tičejo 

pogajanj in naših stavkovnih zahtev, 

nam grozi neuspeh, ki se bo boleče 

zarezal v delovanje vseh kmetov,« so 

še zapisali v sindikatu. 

 

Poleg vedno večje 

birokracije in slabših 

pogojev je eden izmed 

elementov nezadovoljstva 

tudi zamuda z izplačili 

določenih subvencij.

22 AKTUALNO 


ARHIV DOMOVINE 

Komentar 

Prava etiketa kmečkih 

protestov in začarani krog 

»APOLITIČNOSTI« 

V slabem letu od prvega večjega kmečka protesta je spremljanje tega dela slovenskega 

življa in problematike dala skupno rdečo nit: kmečki predstavniki, pobudniki, 

terenski organizatorji ali samo dobrovoljni prostovoljci imajo v sebi še vedno strah 

pred oblastjo ter pred lastno politično emancipacijo. Pri tem je sicer pomembno ločiti 

kmečko od podeželskega. Ločnica je lahko težavna, vendar bo v prihodnje ključna. 

Strah pred oblastjo je nekaj, kar je morda bolj vidno pri 

starejših generacijah, ki se še spominjajo družinskih 

zgodb druge svetovne vojne in po njej. Časi, ki so bili 

za svobodno kmečko pobudo smrt. V prenesenem in 

realnem pomenu. Sistem, ki je temeljil na državnem razdeljevanju 

in prisili namreč ne tolerira sloja, ki ga zaznamuje 

prehranska neodvisnost in ekonomska moč. 

STRUP APOLITIČNOSTI 

Strup, ki je ubijal te generacije, pa se je, tako kot marsikje drugje 

na različnih področjih družbenega delovanja po osamosvojitvi, 

razširil tudi na novejše generacije in se zamaskiran 

pojavil v t. i. »apolitičnosti«. Tako kot naj bi kristjani ostali 

v zakristijah, ko pride do političnega udejstvovanja, naj bi 

kmetje ostali za svojimi traktorji ter se borili le v »dovoljenih« 

okvirjih. Mantra, ki se kaže v slabi politični izobraženosti 

mladih generacij širom tradicionalno konservativnih poklicev 

in tudi družin. 

Politika. SSKJ pravi, da je »urejanje družbenih razmer, odločanje 

o njih s pomočjo države in njenih organov«. Vendar 

se pri tem postavi vprašanje, za urejanja katerih družbenih 

razmer gre in s kakšnim končnim ciljem. Ker zaradi interesa 

in manipulacije leve tranzicije ni zavedanja, da morata sindikalni 

boj in urejanje razmer presegati parcialno bojevanje 

za točke, subvencije, usluge ter spreglede. V svojem jedru namreč 

predstavljata boj za sprejeta načela, ki naj bi jih v demokratični 

družbi odzvanjali praktični odloki. 

Apolitičnost je v sodobni Sloveniji v resnici prevečkrat 

tenka koprena, ki omogoča lažje delovanje ideologov leve 

provenience, saj izvor njihovega porekla, proizvajalec in 

Sistem, ki je temeljil na državnem 

razdeljevanju in prisili, ne tolerira sloja, 

ki ga zaznamuje prehranska neodvisnost 

in ekonomska moč. 

136 22. 2. 2024

AKTUALNO 

23 

jasno etiketiranje ostajajo nejasni, dokler se ne razkrinkajo 

v parcialnih ciljih, ki jih zasledujejo. Eden izmed sodobnih 

kmečkih ciljev pa je ravno jasno etiketiranje. Zato bi si tega 

morali želeti povsod, ne samo pri medu. Hkrati pa apolitičnost 

prizadevanja za načela razvodeni na prej omenjene parcialne 

cilje, ki omogočijo, da strup v obliki »sosedove crknjene 

krave« onemogoča jasen in načelen nastop, od katerega 

bodo enkrat imeli več eni in drugič drugi. 

EKONOMSKI VIDIK 

Z ekonomskega vidika kmetje delujejo v sektorju, ki je po 

naravi stvari nenaklonjen tveganju. Kmetijstvo je podvrženo 

spremenljivkam, na katere človek nima vpliva, kot 

so vremenski vzorci, škodljivci in tržna nihanja. Konservativne 

politike pogosto poudarjajo stabilnost, lastninske 

pravice in minimalno vmešavanje države – načela, ki so v 

skladu s potrebo kmetov po predvidljivosti in samostojnosti 

pri upravljanju zemljišč in proizvodov. Davčne politike, ki so 

naklonjene kapitalskim naložbam in lastništvu zemljišč, se 

odzivajo na kmetijsko skupnost, ki pogosto meni, da so ta 

sredstva bistvena za preživetje in dediščino. 

Poleg tega konservativna politika tradicionalno podpira 

načela prostega trga in se zavzema za manj predpisov. Za 

kmete, ki se soočajo z zapletenostjo domačih in mednarodnih 

trgov, je lahko politično stališče, ki obljublja zmanjšanje birokratskih 

ovir, privlačno. Možnost poenostavljenih postopkov 

za izvoz blaga s politikami, ki dajejo prednost domačim proizvodom 

pred tujimi, se lahko šteje kot neposredno koristna 

za kmetijski sektor. 

TRADICIONALNE VREDNOTE 

V kulturnem smislu so kmečke skupnosti nagnjene k ohranjanju 

tradicionalnih vrednot, ki se pogosto odražajo v konservativizmu. 

Ohranjanje družine, skupnosti, vere in dediščine 

ima pomembno vlogo v življenju na podeželju, kjer so kmetije 

pogosto v družinski lasti in se prenašajo iz roda v rod. Konservativna 

politika s poudarkom na tradicionalnih družbenih 

strukturah in nasprotovanju hitrim družbenim spremembam 

se ujema s temi vrednotami. Počasen in sezonski 

ritem kmečkega življenja je v ostrem nasprotju s hitro spreminjajočimi 

se, pogosto uničujočimi silami modernizacije in 

globalizacije, zato so konservativni pozivi k ohranitvi statusa 

»quo« še posebej odmevni. 

Poleg tega narava kmečkega dela, ki zahteva globoko razumevanje 

in povezanost z zemljo, spodbuja občutek upravljanja 

in samostojnosti. Ta načela so osrednjega pomena za konservativno 

miselnost, ki ceni odgovornost posameznika in čim 

Posnetek zalsona 

Bolgarski poslanec Andrej Kovačev (56) ugotavlja, da ima naša vlada 

nostalgijo do titoizma. 

manjšo odvisnost od državnega posredovanja. Kmečki etos 

trdega dela, samozadostnosti in neposredne povezanosti z 

lastnim preživetjem se ujema s konservativnim skepticizmom 

do programov socialnega varstva in močne centralne vlade. 

RAZLIČNOST MED KMETI 

Vendar je ključnega pomena, da se zavedamo raznolikosti 

znotraj kmetijske skupnosti in spreminjajoče se narave kmetijskih 

izzivov. Okoljska vprašanja, spreminjajoče se zahteve 

trga in tehnološki napredek spodbujajo nekatere v sektorju, 

da se zavzemajo za naprednejše politike na področju trajnosti, 

podnebnih sprememb in podpore inovacijam. Vse to je tretja 

iteracija manipulacije apolitičnosti, ki prepričuje kmete, 

da so postali med seboj preveč različni, da bi jih lahko družila 

enaka načela. V to pa najbolj učinkovito posega priseljeni 

meščan ali vedno številčnejši zaposleni v storitvah, ki bivajo 

med kmetijami – to so podeželani. 

Pri vsem tem se morajo kmetje čim hitreje otresti svoje 

manije »apolitičnosti« in se čim prej začeti zavedati, da bo 

etikete na kozarcih, steklenicah itd., ki hkrati predstavljajo 

njegov ponos in zaščito, kmet lahko zahteval ter ubranil 

samo, če se ne bo branil etikete tudi na svojem čelu. Etiketa 

je problem samo, če ne veš, zakaj si jo dobil, ali pa je ne znaš 

zagovarjati. Etiketa je samo element zastraševanja, pa naj bo 

to med novinarji, politiki ali kmeti. 

 

136 22. 2. 2024

24 EVROPA 

PETER MERŠE 

Evroposlanci ostro nad 

slovensko vlado zaradi 

nespoštovanja žrtev 

KOMUNIZMA 

Evropski parlament je obravnaval Peticijo za pravico do pokopa in spoštljivega spomina 

na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Evroposlanci različnih evropskih 

skupin so jasno obsodili ravnanje slovenske vlade, ki zanika spomin na komunistične 

žrtve, in jo pozvali, da vrne dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Slovenski 

parlament so pozvali k ratifikaciji Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu. 

Prvopodpisani Mitja Ferenc (63) 

se je s solzami v očeh evropskim 

poslancem zahvalil za pozornost 

in resnost, s katero so se 

lotili nesprejemljivega ravnanja slovenskih 

oblasti v odnosu do žrtev komunističnega 

režima. 

Peticijo je skupina državljanov s 

prvopodpisanim Ferencem vložila ob 

podpori poslanke Romane Tomc po 

odločitvi vlade Roberta Goloba, da kar 

sredi slovesnosti v spomin na žrtve komunističnega 

nasilja ta dan spomina 

ukine. Slovesnost je na predvečer praznika, 

16. maja lani, potekala na Trgu republike 

v Ljubljani. 

Peticijo sta podprla še Franc Bogovič 

(SLS) in Milan Zver (SDS). Ljudmila 

Novak (NSi) in leva polovica slovenskih 

evroposlancev peticije niso podprli. 

Ko je zaradi povsem nepovezane 

zgodbe okoli Katalonije in uporabe jezikov 

v tamkajšnjem izobraževalnem 

sistemu že grozilo, da zaradi spora med 

poslanci ne bo potrjen dnevni red seje, 

se je vse izteklo dobro in do besede je 

prišel tudi zgodovinar in profesor dr. 

Mitja Ferenc, ki je predstavil slovensko 

peticijo za pravico do pokopa in 

spoštljivega spomina na žrtve povojnih 

komunističnih pobojev v Sloveniji. 

POZIV 

SLOVENSKIM OBLASTEM 

Glede na to, da slovenska vlada žrtev 

komunističnega nasilja ne spoštuje, še 

več, umrlim ne dovoli niti pravice do 

svojega groba, mrliškega lista in dobrega 

imena, so podpisniki peticije pričakovali, 

da bodo spoštovanje prejeli vsaj 

od Evropskega parlamenta, institucije, 

136 22. 2. 2024 

ki je že leta 2009 jasno obsodila vse tri 

totalitarne režime 20. stoletja, tako fašizem 

in nacizem kot tudi komunizem. 

Resolucije o evropski zavesti sicer slovenski 

parlament še ni ratificiral. 

Dobili so več kot to. Evropski poslanci 

so žrtvam ne le priznali pravico do 

spomina in obsodil vse tri totalitarne 

režime. Na slovensko vlado bodo naslovili 

tudi pismo, v katerem jo bodo pozvali, 

da vrne dan spomina na žrtve komunističnega 

nasilja na slovenski koledar. 

Dr. Ferenc je po obravnavi priznal, 

da ni pričakoval tolikšne podpore: »Lahko 

bi se izgovarjali, da se Evropa že spominja 

vseh žrtev totalitarnih režimov.« 

Gre za 23. avgust, obletnico sporazuma 

med nacistično Nemčijo in Sovjetsko 

zvezo, ki je omogočil začetek 2. svetovne 

vojne. »Začutil sem, da so razumeli 

problematiko v Sloveniji,« še pove Ferenc 

in doda, da je sklep, da Slovenijo 

pozovejo, da ponovno vrne dan spomina 

na žrtve komunističnega nasilja, več, 

kot se je nadejal s to peticijo. »Očitno so 

se zgodbe žrtev in dejstvo, da se jih ne 

smemo spominjati, dotaknile evropskih 

poslancev, da so šli globlje.« 

V predstavitvi je Ferenc ob fotografijah 

iz Hude Jame in drugih grobišč 

poudaril, da je resnica za spomin in 

spravo nepogrešljiva in da je bilo v Sloveniji 

brez sodbe ubitih več deset tisoč 

pripadnikov različnih narodov, tudi 

približno 15.000 Slovencev, katerih 

grobišča so načrtno ostala zamolčana, 

dosti bolje pa ni niti pod demokratičnim 

režimom, ki vlada zadnjih 33 let. 

Sorodniki so še vedno omalovaževani s 

strani medijev in oblasti, ki goji pozitiven 

odnos do komunizma. 

Posebej je izpostavil pereč problem 

pokopa posmrtnih ostankov vsaj 3.403 

žrtev izkopanih iz brezna pod Macesnovo 

gorico, katerim se pokop preprečuje 

z različnimi izgovori. 

DALEČ OD SPRAVE 

V svojem nagovoru je slovenska evroposlanka 

Romana Tomc povedala: »Tisoči 

iščejo mir, mnogi otroci ne bodo 

nikoli izvedeli, kje ležijo starši.« Spomnila 

je na to, da je bilo narejenih mnogo 

korakov, a smo še daleč od sprave. 

Ukinitev dneva spomina je ocenila kot 

zavržno dejanje aktualne vlade in povedala: 

»Želijo za vsako ceno prikriti 

zločine in zločince. Ali gre za odsotnost 

empatije tistega, ki mu za trpljenje drugih 

ni mar in tepta dostojanstvo. Ali za 

revanšizem do prejšnje vlade. Zavržno 

dejanje je vse našteto. To je dejanje slabičev, 

ki skušajo utišati, česar se utišati 

ne da. Resnice ni mogoče utišati.« Odbor 

naj pozove vlado, da odpravi svoj 

sklep in vzpostavi 17. maj kot dan spomina 

ter pozove Državni zbor, da ratificira 

resolucijo o evropski zavesti, je še 

dejala Tomčeva. 

KOMUNIZEM JE 

ZLA IDEOLOGIJA 

»Prejšnja vlada je v opomin, da se kaj 

takšnega ne bi ponovilo, določila 17. 

maj za dan spomina. Na predvečer dneva 

spomina, ko so se na slovesnosti že 

zbrali svojci žrtev, pa je nova vlada dan 

ukinila. Vlada noče slišati bolečine in 

nezaceljenih ran državljanov,« je povedal 

Ferenc. Tako poslanci kot evropska 

komisija so poudarili pomen ohranjanja 

spomina tudi 35 let po padcu berlinske-

EVROPA 

25 

ga zidu. Nemški evroposlanec Peter Jahr 

(EPP) je v razpravi poudaril, da »kdor ne 

pozna zgodovine, ne more oblikovati 

svoje prihodnosti [...] Kar izvaja slovenska 

vlada, ni vredno demokracije.« 

Ostri so bili tudi v vrstah socialistov. 

Španska evroposlanka Cristina Maester 

Martin de Almagro je poudarila pomen 

obeležitve vseh žrtev totalitarnih režimov. 

»To je pristojnost nacionalnih parlamentov. 

Mislim, da je pomembno pritisniti 

na nacionalni parlament, da to 

sprejme,« je zaključila svojo razpravo. 

Bolgarski poslanec Andrej Kovačev 

pa je poudaril, da je pomembno prepoznati 

zločine vseh totalitarnih režimov. 

»Čeprav je Tito imel razkol s Stalinom, je 

vseeno imel tiranski režim, odgovoren 

za tisoče žrtev. Stališče slovenske vlade 

je vredno obsodbe.« Kovačev ugotavlja, 

da ima naša vlada nostalgijo do titoizma, 

kar pa bi moral biti v Evropi resen 

problem, da nismo zmogli premostiti te 

dediščine preteklosti, kar še posebej velja 

za države nekdanje Jugoslavije. 

Povedal je tudi, da ima tudi Bolgarija 

svoj dan spomina na žrtve komunizma. 

»Komunizem je zla ideologija, ki je 

povzročila veliko zla. Dobrega komunizma 

ni.« 

Kdor ne pozna zgodovine, 

ne more oblikovati svoje 

prihodnosti. 

Edina, ki ni povsem razumela dogajanja, 

je bila danska poslanka Zelenih 

Aukenova, ki je do peticije kritična, češ 

da je treba žrtve vseh treh totalitarizmov 

obravnavati enako, kar kaže, da 

predvsem skrajna levica na zahodu 

Evrope sploh ne razume, kakšen je odnos 

do različnih žrtev v Sloveniji. Odgovor 

pa je dobila v komentarju španskega 

evroposlanca Antonia Lopeza-Istruiza 

Whita, ki se je vprašal, kako so mogoči 

tak odnos in taka dejanja nacionalne 

vlade v 21. stoletju. 

NOVAKOVA PROTI PETICIJI 

Peticije pričakovano niso podprli levi 

slovenski evroposlanci. Tako je Matjaž 

Nemec (SD) za STA komentiral, da 

SDS preko Evropske ljudske stranke v 

Evropski parlament vnaša ideološke, 

notranjepolitične vsebine z namenom 

ustvarjanja razdvajanj in spodbujanja 

populističnih manevrov. 

Ljudmila Novak pa je za STA dejala, 

da obžaluje, da je bila tema uvrščena na 

dnevni red odbora za peticije, češ da je 

problem pobojev, pokopa in spomina 

na slovenske povojne in medvojne žrtve 

problem, ki bi ga morali najprej z vsem 

spoštovanjem do žrtev reševati v Sloveniji, 

in ne na evropski ravni. 

Na drugi strani pa je Franc Bogovič 

vesel, da je peticija prišla na dnevni 

red in bila deležna takšne podpore. 

»Zame je povsem nerazumljivo, da je 

bil dan spomina ukinjen, zato je prav, 

da na to potezo vlade, ki je v nasprotju z 

vrednotami EU, opozorimo in jo obravnavamo 

v Evropskem parlamentu,« je 

povedal za STA. 

 

»Očitno so se zgodbe žrtev in dejstvo, da se 

jih ne smemo spominjati, dotaknili evropskih 

poslancev, da so šli globlje,« je v Bruslju 

ocenil Mitja Ferenc (63). 

136 22. 2. 2024

26 AKTUALNO 

Tonin: Obžalujem, da se 

Novakova NI UDELEŽILA razprave 

na Odboru za peticije 

Evroposlanci so razpravljali o Peticiji za pravico do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih 

komunističnih pobojev v Sloveniji. Peticije pričakovano niso podprli levi slovenski evroposlanci, 

Novakova pa je s svojo izjavo razburila volivce in podpornike Nove Slovenije. 

UREDNIŠTVO 

Mitja Ferenc (63), prvopodpisnik peticije, je po 

razpravi evroposlancev povedal: »Začutil sem, 

da so razumeli problematiko v Sloveniji.« (Podrobno 

o tem na straneh 24–25.) 

VRENJE PRI PODPORNIKIH NSI 

Peticije pričakovano niso podprli levi slovenski evroposlanci. 

Tako je Matjaž Nemec (43) (SD) za STA komentiral, da SDS 

preko Evropske ljudske stranke v Evropski parlament vnaša 

ideološke, notranjepolitične vsebine z namenom ustvarjanja 

razdvajanj in spodbujanja populističnih manevrov. Ljudmila 

Novak (64) pa je za STA dejala, da obžaluje, da je bila tema 

uvrščena na dnevni red Odbora za peticije, ker je problem pobojev, 

pokopa in spomina na slovenske povojne in medvojne 

žrtve problem, ki bi ga morali najprej z vsem spoštovanjem do 

žrtev reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni. 

Slednja izjava je vzbudila kar nekaj slabe volje med volivci 

in podporniki Nove Slovenije. Za Domovino se je odzval 

Aleš Čerin @AlesCerin 

Ljudmila Novak pa bo res spravila Novo Slovenijo 

iz parlamenta: Ljudmila Novak in levica proti Peticiji 

za pravico do pokopa in spoštljivega spomina 

na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. 

Ne morem verjeti. 

Andrej Poznič @MarkoPoznic 

Kako kot demokristjan voliti NSi, če je na listi 

Novakova? Nemogoče! 

Prevečkrat je glasovala in govorila kot kakšna 

levičarka. 

136 22. 2. 2024

AKTUALNO 

27 

predsednik stranke Matej Tonin (40), ki je dejal, da je Nova 

Slovenija stranka, ki si prizadeva za resnico in spravo. »Številni 

člani NSi so bili žrtve komunistične represije, njihovi 

svojci pa žrtve komunističnih zločinov. Sprava in resnica 

gresta z roko v roki, prav zato smo si v Novi Sloveniji s konkretnimi 

dejanji in predlogi zakonov prizadevali, da se vse 

žrtve komunizma identificira in dostojno pokoplje. Zakon o 

prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je pripravila 

Nova Slovenija, je v zadnjih letih omogočal največji napredek 

pri razkrivanju komunističnih zločinov in dostojnem pokopu 

žrtev,« je zapisal Tonin. 

TONIN OBŽALUJE 

Nova Slovenija je v prejšnji vladi podprla Sklep o razglasitvi 

nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. 

Tako je Tonin zapisal: »Ogorčeni smo bili, ko ga je Golobova 

vlada razveljavila, saj je to v posmeh vsem žrtvam. Prav 

zaradi malomarnega odnosa Golobove vlade do žrtev komunističnega 

nasilja podpiramo prizadevanja dr. Mitje Ferenca 

in peticijo, da se odnos do žrtev, ki še vedno ležijo po tisočerih 

jamah, spremeni.« 

Kot kandidata za evropskega poslanca smo ga povprašali 

tudi o mnenju Ljudmile Novak, da gre za izvažanje domačih 

tem na evropski parket. »Ocenjujem, da lahko širša evropska 

razprava pospeši odpravo slovenskega razlikovanja žrtev po 

ideološki primernosti. Vse žrtve, naj gre za žrtve nacizma, 

fašizma ali tudi komunizma, si zaslužijo spomin in dostojen 

pokop. Odprava ideološkega etiketiranja žrtev je eden izmed 

nujnih korakov za spravo,« je v odgovoru dejal Tonin in zaključil: 

»Obžalujem, da se evropska poslanka Ljudmila Novak 

ni udeležila včerajšnje razprave na Odboru za peticije Evropskega 

parlamenta.« 

 

Predsednik NSi Matej Tonin (40) je, medtem ko je evroposlanka 

iz vrst njegove stranke Ljudmila Novak (64) dejala, da izvažamo 

domače probleme v Bruselj, peticijo pozdravil. 

Fotomontaža CITRUS 

136 22. 2. 2024

28 

INTERVJU 

MITJA FERENC, ZGODOVINAR 

Še okupatorjeve vojake smo 

lahko normalno pokopali, 

slovenskih civilistov pa nočemo 

Evropske institucije smo prepričali, da pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti. – Tudi po 33 letih demokracije 

žrtve ne morejo biti dostojno pokopane. – V Sloveniji imamo velik problem z odnosom do grobišč. – Vsi 

civilizirani narodi prepoznavajo osnovno človekovo pravico do groba. Ukinitev spominskega dneva je bilo 

tako zavržno dejanje, da smo pripravili izjavo z željo, da se ta dan vrne. – Nikoli ni mogoče uničiti toliko, da 

zgodovinska stroka ne bi prepoznala ljudi, ki so bili odgovorni za te pomore in brisanje grobišč. 

PETER MERŠE 

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA 

136 22. 2. 2024

INTERVJU 

29 

Peticija o pravici do pokopa in 

spoštljivega spomina na žrtve 

povojnih komunističnih pobojev v 

Sloveniji je dosegla izjemen uspeh. 

V lanskem letu je bila deležna največje 

podpore med vsemi peticijami 

Evropskega parlamenta. Čemu 

pripisujete takšen uspeh? 

Do nedavnega sploh nisem vedel, kako 

težko je doseči, da takšne peticije pridejo 

na odbor. Seveda me veseli, da smo 

dobili dvakrat večjo podporo kot druga 

najuspešnejša peticija. Tisti, ki smo 

jo podpisali, vemo tudi, kako zapleten, 

še posebej za starejše, je bil postopek 

podpisa. Veliko ljudi mi je pisalo, ali jo 

je mogoče podpisati na drugačen način, 

ampak ni šlo drugače. 

Kljub temu smo zbrali 2.000 podpisov. 

Evropska komisija nas je najprej 

zavrnila z razlago, da je Resolucija o 

evropski zavesti in totalitarizmu že 

obsodila vse tri evropske totalitarizme 

20. stoletja, a je nato razumela, da so 

razmere pri nas drugačne, in peticijo 

ponovno obravnavala in tudi sprejela. 

V to peticijo nisem šel z visokimi 

pričakovanji, upal pa sem, da bom 

s tem dal nekaj upanja sorodnikom 

žrtev, ki si želijo biti prepoznani, slišani, 

in da bodo dobili nekaj zadoščenja, 

da je njihova bolečina, ki je doma tisti, 

ki bi jo morali, ne prepoznajo, vsaj tukaj 

slišana. 

Dobili ste več, kot ste pričakovali. 

Evropski poslanci različnih 

skupin so izrazili solidarnost in 

tudi, vsaj neformalen, pritisk na 

slovensko vlado, da dan spomina 

na žrtve komunističnega nasilja 

vrne na koledar. 

Verjetno ste opazili, da so mi v zaključnem 

nagovoru na obraz privrele solze. 

Začutil sem, da so razumeli problematiko 

v Sloveniji. Tako odločnega sklepa 

nisem pričakoval. Lahko bi se tudi zgolj 

seznanili z zgodbo in jo dali na stran. 

Zdaj z mirnim srcem zaključujem to 

zgodbo, ker smo dosegli, kar smo lahko 

– evropske institucije smo prepričali, da 

pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti. 

Kaj vas je prepričalo, da ste 

se s svojim imenom in priimkom 

izpostavili kot tisti, ki je 

vložil peticijo? 

Med letoma 2000 in 2009 sem popisal 

750 lokacij prikritih grobišč. Poslušal 

sem ljudi, ki so me vodili na ta skrita 

grobišča, mi pripovedovali svoje bolečine. 

Ne le, ker sem sam čutil, ampak 

predvsem zaradi njih je bilo treba prenesti 

to bolečino naprej. 

Kot univerzitetni profesor imam 

tudi nekoliko bolj proste roke, ker nismo 

omejeni z dovoljenji nadrejenih, 

kot je to denimo v javni upravi, v kateri 

nimajo vsi takšne svobode. Mi imamo 

možnost, da protestiramo proti kakšnim 

neprimernim odločitvam vlade. 

Tokrat ni prvič, ko ste se oglasili. 

Ne. En tak neprijeten dogodek je bil 

denimo, ko so se predsedniki države, 

vlade in parlamenta, odločili, da se 1. 

novembra 2009 poklonijo žrtvam pred 

Hudo jamo. Nekaj dni prej pa smo izvedeli, 

da so umaknili vsa sredstva za 

raziskovanje tovrstnih grobišč. Tisto 

jutro sem novinarjem pred Hudo jamo 

povedal, da to ni izraz sočutja, ampak 

vse kaj drugega. Takrat so v medijih 

sprevračali moje besede, dokler nisem 

predložil dokumentacije, iz katere je 

bilo razvidno, da imam prav. Čez 14 dni 

so vrnili sredstva. 

Univerzitetni profesorji smo lahko 

nekakšna vest oblasti, da opozarjamo 

na bolečino svojcev. To smo bili tudi, ko 

smo po zaprtju Hude jame skrivaj hodili 

vanjo in vladi ter medijem pošiljali fotografije 

kosti, ki jih najedajo črvi. 

Trajalo je več let, ki jih nikoli ne 

bomo mogli nadomestiti, do Zakona 

o prikritih vojnih grobiščih in pokopu 

žrtev. Raziskovanje, ki je bilo do leta 

2010 v velikem zanosu, se je nato do 

leta 2015 ustavilo. Tudi danes je večina 

ostankov žrtev še vedno na dnu 

kraških brezen. 

Kakšna je danes situacija glede 

raziskovanja, iskanja svojcev 

in pokopa? 

Zakon o prikritih vojnih grobiščih 

nam je omogočil vsaj stabilna finančna 

sredstva, govorimo o približno 

480.000 evrih letno. To nam omogoča 

sondiranje na evidentiranih lokacijah 

in potrjevanje, ali gre dejansko za 

grobišča ali ne ter o kakšnem obsegu 

govorimo. Izvajamo tudi ekskavacije 

določenih grobišč, predvsem tistih, za 

katera imamo informacije, da v njih ležijo 

prebivalci Slovenije. 

Zakon nam nalaga tudi, da mesta 

grobišč označimo tako, da jih bodo 

lahko našle tudi prihodnje generacije. 

Velika akcija, na katero pred leti nismo 

mogli niti pomisliti, pa je bila jama pod 

Macesnovo gorico. Od tam smo morali 

iznesti nekaj tisoč kubičnih metrov 

miniranega skalovja, da smo sploh prišli 

do prvih posmrtnih ostankov, in do 

danes smo uspeli ekshumirati, prešteti 

in analizirati skeletne ostanke, ki pripadajo 

vsaj 3403 osebam. 

Nepredstavljivo je, da se je pri enem 

samem breznu lahko zgodil pomor 

tako velikega števila ljudi. Poleg tega 

pa imamo evidentiranih še 80 drugih 

kraških brezen s posmrtnimi ostanki 

ljudi. In kraška brezna so samo ena od 

štirih kategorij grobišč. Potem govorimo 

še o protitankovskih jarkih – najbolj 

znana sta Tezenski pri Mariboru 

in v Mostecu pri Brežicah, veliko pa 

jih še nismo sondirali. Tretja, največja 

skupina grobišč so rudniški jaški. Najbolj 

znana je Huda jama, od koder smo 

iznesli ostanke 1409 žrtev. 

Četrta skupina pa so jame, ki so bile 

izkopane za pomore. Teh je največ, a so 

najmanj množične. A tudi tukaj prihaja 

do presenečenj. Na poti na Ruško 

kočo na Arehu je evidentiranih deset 

lokacij, pri akumulacijskem jezeru pa 

še trinajst. Ko smo se odločili iz ene 

iznesti ostanke, da bi približno vedeli, 

s čim imamo opravka, smo pričakovali, 

da bo v eni jami za približno en tovornjak 

žrtev, torej okoli štirideset. Pa 

smo v tisti majhni kotanjici našli 189 

trupel. Marsikatero odkritje se precej 

razlikuje od ustnih pričevanj ali dokumentacije, 

kaj naj bi tam bilo. 

Včasih pa so ljudje, ki so pri pomorih 

sodelovali, celo zavestno dajali napačne 

informacije. Za Košnico pri Celju so 

vsi zatrjevali, da so tam meščani Celja 

nemške narodnosti. Ob ekshumaciji pa 

smo na podlagi predmetov ugotovili, da 

gre za 360 hrvaških državljanov. 

V Sloveniji je še vedno velik problem 

pokop žrtev. Kako bi bilo po 

vašem mnenju najbolj primerno, 

da bi Slovenija poskrbela za pokop 

teh žrtev? 

En problem je pokop romskih žrtev. V 

letih 1942 in 1943 je zaradi revolucionarnega 

nasilja oz. zaradi partizanov življenje 

izgubila približno polovica romske 

skupnosti, ki je živela na Dolenjskem 

in Notranjskem. Skoraj vsa grobišča 

Romov smo že ekshumirali, pokopa pa 

mestne oblasti v Ljubljani ne dovolijo z 

izgovorom, da je premalo prostora. 

Še večji problem je pokop 3403 

žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico 

v Kočevskem rogu. Tako svojci žrtev 

kot vladna komisija za reševanje 

vprašanj prikritih grobišč kot možno 

136 22. 2. 2024

30 

INTERVJU 

lokacijo pokopa predlagajo ljubljanske 

Žale, a tudi zanje ni prostora. 

Tudi po 33 letih demokracije žrtve, 

ki so 80 let ležale po skritih krajih širom 

Slovenije in so zdaj ekshumirane, 

ne morejo biti dostojno pokopane. To 

se preprečuje z različnimi preprekami. 

Nelagodje izvršne oblasti je veliko, 

nihče pa si ne upa dregniti v privilegije 

voditelja glavnega mesta, ki baje v Ljubljani 

ne bo dovolil domobranskih spomenikov. 

Če je že pokop domobranski 

spomenik, imamo velik problem. 

Ta problem pa ni edini. Sredi Ljubljane 

na grajskem vrhu je bilo urejeno 

vojaško pokopališče domobrancev, ki 

jih ni bilo mogoče pokopati v domačem 

kraju. Čeprav naj bi povojna oblast 

njihove kosti razmetala nekje po 

Golovcu, smo t. i. pasjo ravan – kraj, na 

katerega Ljubljančani danes vozijo na 

toaleto svoje hišne ljubljenčke, uspeli 

sondirati in ugotovili, da to pokopališče 

še vedno obstaja. Velik del grobov je 

še vedno tam, ampak se jih ne pusti niti 

označiti niti ograditi. Še križ, ki se občasno 

postavi na tistem mestu, čez noč 

izgine. Podobne težave z uničevanjem 

oznak grobišč so tudi na Primorskem. 

Pri jami Verženca so neznanci celo poškodovali 

avtomobile italijanskih novinarjev, 

ki so obiskali to jamo. 

V Sloveniji imamo velik problem z 

odnosom do grobišč. Prav tako ne znamo 

poslušati in slišati problemov, kaj 

šele jih razumeti. Takoj se začne etiketiranje 

z izdajalci, njihovi grobovi pa 

dandanes niti ne bi smeli obstajati. 

Zakaj je bistveno, da žrtve iz 

Kočevskega roga pokopljemo 

v Ljubljani? 

To je želja svojcev in društev, ki jih povezujejo. 

Predvsem gre za Združene ob 

lipi sprave in Novo slovensko zavezo. 

Če kaj, je pri takih zadevah pomembno 

upoštevati želje svojcev. Če bomo po 

osemdesetih letih, ko se je skrivalo, kje 

so njihovi sorodniki, zanemarili še željo, 

kje naj bodo pokopani, imamo en 

velik problem. Predstavljajte si, da vaših 

Arheološko odkritje ene 

steklenice iz antike dobi 

v medijih več odziva kot 

ekshumacija posmrtnih 

ostankov 3.400 oseb. 

136 22. 2. 2024 

Do nedavnega sploh nisem 

vedel, kako težko je doseči, da 

takšne peticije pridejo na odbor. 

staršev ali sorodnikov neka oblast ne bi 

dovolila pokopati tam, kjer so živeli. 

Sprožilec vaše peticije je bila ukinitev 

spominskega dneva na žrtve 

komunizma. Je glavni namen peticije, 

da se ta dan vrne na koledar, 

ali gre še za druge zadeve? 

Čeprav je bil ta dan uveden zelo na 

hitro v času vlade Janeza Janše, je bila 

ukinitev tega dneva še hitrejša. Če je 

vlada Roberta Goloba želela izničiti 

odločitve prejšnje vlade, bi to lahko 

naredila drugače, ne pa na predvečer 

obeležitve tega spomina, ko so se na 

trgu republike že zbrali ljudje, ki so 

prižgali sveče, molili in se spominjali 

svojcev. Sredi te proslave je vlada na 

korespondenčni seji ta dan ukinila. 

To je bilo tako zavržno dejanje, da 

smo pripravili izjavo z željo, da se ta dan 

vrne. Vlada očitno noče ali ne zna prepoznati, 

da povzroča dodatno bolečino, 

in ta spomin znova pošilja v osamo. 

17. maj je bil določen, ker je bil na ta 

dan strojen prvi večji pomor civilnega 

prebivalstva s strani komunistov. 53 

civilistov, od tega 49 Romov in štirje 

Slovenci, polovica mladoletnih. Dan 

Dr. Mitja Ferenc (1960) je diplomiral iz 

zgodovine in doktoriral s temo Kočevske 

po odselitvi kočevskih Nemcev. Dela na 

Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete 

Univerze v Ljubljani, od leta 2007 ima naziv 

izrednega profesorja. Raziskuje partizansko 

zdravstvo, kočevske Nemce in druge nemške 

manjšine na Slovenskem ter prikrita grobišča 

žrtev medvojnih in povojnih pobojev. Je pionir 

raziskovanja teh tematik. Zasnoval je prvo 

elektronsko evidenco lokacij grobišč ter bil 

vodja terenskih raziskav, s katerimi je našel 

več sto lokacij grobišč. Je tudi dolgoletni 

pevec priljubljene glasbene skupine Prifarski 

muzikanti. Njegova življenjska sopotnica je 

novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek. 

je bil izbran tudi simbolno, ker gre za 

neprivilegiran del prebivalstva. 

Gre za specifično slovensko temo. 

Zakaj pred Evropski parlament? 

Slovenska vlada je hladnokrvno zabila 

klin v pričakovanja teh svojcev. Poleg 

tega je odpravila tudi Muzej Slovenske 

osamosvojitve in ukinila sredstva 

za razstavo o 3.403 žrtvah izpod Macesnove 

gorice. Vlada bi lahko pokazala 

svojo modrost in veličino, če bi priznala 

napako in dan spomina vrnila. Ampak 

ker tukaj ni možen noben razumen dogovor, 

smo o tem s pomočjo poslanke 

Romane Tomc spregovorili pred Evropskim 

parlamentom. 

Opozorili smo tudi, da slovenski 

parlament ni ratificiral Resolucije o 

evropski zavesti in totalitarizmu. Opozoriti 

smo želeli na to, da žrtev enega 

totalitarizma naša država ne obravnava. 

Ne le upor proti ostalima dvema 

totalitarizmoma, ki je pozitivna

INTERVJU 

31 

vrednota, tudi upor proti desetletjem 

nasilja enopartijskega režima je treba 

prepoznati in dati prostor za bolečino. 

Ne gre samo za žrtve pobojev. Gre 

tudi za žrtve v taboriščih, žrtve montiranih 

sodnih procesov, žrtve streljanja 

na državni meji, nasilno preseljene, 

razlaščene. Bolečino vseh teh ljudi je 

treba prepoznati. Dan spomina ni bil 

v ničemer problematičen. S tem bi Slovenija 

priznala tudi tem ljudem, da so 

polnopravni državljani. 

Že imate kakšne odzive iz Evrope? 

Ne delam si utvar, da bo Evropa težko 

razumela našo situacijo. Pri nas je problem 

nekaj, kar je drugje povsem normalno. 

Pomori so se dogajali tudi drugod, 

a tam so s tem večinoma razčistili. 

Res, da je pri nas situacija specifična. 

Pri nas imamo grobišča Italijanov, 

Nemcev, Madžarov, Črnogorcev, Hrvatov, 

Bošnjakov, ki so se umikali preko 

Slovenije, da bi se predali angleškim vojakom, 

od katerih so pričakovali milejšo 

usodo, kot so jo potem dobili od JLA in 

njenih komunističnih voditeljev. 

Vsi vojni ujetniki in civilisti, ki so 

bili zajeti na slovenskem ozemlju, so 

bili v veliki meri pobiti brez sodbe. 

Do januarja 1946 je bilo pobitih samo 

Slovencev okoli 15.000. Potem pa govorimo 

še o nekaj deset tisoč Hrvatih, 

Srbih, Bošnjakih, Črnogorcih. Urejanje 

njihovih grobišč je še težje, ker gre za 

državljane tujih držav. 

Pri nas je bilo po navodilih iz leta 

1945 in vsa leta kasneje treba brisati 

sledove grobišč. Brisati to, kar nam je 

dala že grška civilizacija od Antigone 

naprej. Pravice do groba ni bilo. Vse 

do demokratičnih sprememb Zakon 

o pokopališki dejavnosti sploh ni dovolil 

nobenih oznak na grobovih nasprotnikov 

narodnoosvobodilnega 

boja. Tudi kasneje pa smo imeli veliko 

težav, vse do danes. Prvo desetletje se 

grobišč sploh ni raziskovalo. Takrat 

smo zamudili ogromno priložnost, da 

bi raziskali, uredili, sondirali grobišča 

in ekshumirali žrtve. Prve lopate smo 

zasadili leta 2006. 

Še posebej nerazumljivo pa je, da 

je naša država sredi 90. let sklenila 

sporazume z dvema nekdanjima okupatorskima 

državama, Nemčijo in Italijo, 

da so njihove vojake lahko nemoteno 

prekopali in prenesli, italijanske 

v vojaško pokopališče v Redipugliji, 

nemške pa v tri vojaška pokopališča – 

v Ljubljani, Kranju in Celju. 

Za nekdanje okupatorske vojake so 

Pravimo, naj gledamo v 

prihodnost, potem nas bo pa 

ob vsaki drugi gradbeni jami 

presenetilo, ko bomo naleteli 

na kosti in se bodo naši 

zanamci spraševali, kakšna 

civilizacija je bila to, če ni 

pokopavala svojih mrtvih. 

ti postopki normalno potekali, za civiliste 

iz nekdanjih jugoslovanskih republik 

pa to še dobro desetletje zatem 

sploh ni bilo mogoče. 

Marsikdo pravi, naj nehajmo 

preštevati kosti, naj pogledamo v 

prihodnost. Zakaj ni mogoče resno 

gledati v prihodnost, če se najprej 

ne soočimo s preteklostjo? 

Če ne poznaš preteklosti, ne moreš 

gledati v svojo prihodnost. Sintagme, 

kot so, da mladih to ne zanima, naj jih 

ne zastrupljajmo s tem, naj pustimo preteklost, 

so značilne predvsem za zanikovalce 

teh zločinov. Vsi civilizirani narodi 

prepoznavajo osnovno človekovo pravico 

do groba, tako da res ne razumem, 

zakaj je mi ne bi. Včasih se mi zdi, da smo 

glede tega prav nemarni. Arheološko 

odkritje ene steklenice iz antike dobi v 

medijih več odziva kot ekshumacija posmrtnih 

ostankov 3.400 oseb. To se mi 

zdi povsem nerazumljivo. 

Mislim, da je želja zanikovalcev 

tega zločina, da bi se odkritja prenehala, 

da se grobišč ne bi več označevalo, 

da ne bi izkopavali žrtev. Pravimo, naj 

gledamo v prihodnost, potem nas bo 

pa ob vsaki drugi gradbeni jami presenetilo, 

ko bomo naleteli na kosti in se 

bodo naši zanamci spraševali, kakšna 

civilizacija je bila to, če ni pokopavala 

svojih mrtvih. 

Ob pozivih gledanja v prihodnost 

pa opažamo obujanje in poveličevanje 

komunistične simbolike, 

ikonografije, pesmi, zastave z rdečo 

zvezdo, barvajo se spomeniki. 

Kako razumete, da se oblast in del 

naroda postavljajo na ideološko 

stran totalitarnega režima, ki ga je 

Evropa obsodila? 

Težko razumem, da se poveličujejo osebe, 

ki so kršile osnovne človekove pravice 

in civilizacijske norme. Že ustavno 

sodišče je pred leti prepovedalo poimenovanje 

trgov, ulic in cest po ljudeh, ki 

so kršili te civilizacijske norme. Ni pa se 

še preimenovalo ulic in trgov, ki so bili 

poimenovani že prej. 

Mislim, da bo sčasoma prišlo tudi 

do tega. Prišlo bo do spoznanja o ljudeh, 

ki so povzročili toliko gorja, vodili revolucijo, 

ki je bila povzdigovana, tudi ker 

je vzporedno šlo za osvoboditev države 

izpod okupatorja. Ta odpor pa je imel 

tudi temne plati, saj je poleg okupatorja 

uničeval predvsem dejanske in namišljene 

nasprotnike revolucije. 

Danes žal spomeniki določenim 

ljudem še vedno stojijo na eminentnih 

mestih v glavnem mestu in nekatere 

stranke jim celo ob določenih dnevih še 

vedno polagajo vence. Denimo Borisu 

Kidriču, ki ima spomenik pred Cankarjevim 

domom, predsedniku prve povojne 

slovenske vlade. In to kljub temu 

da danes že vemo za depešo, ki mu jo 

je 25. junija 1945 poslal tedanji zunanji 

minister Jugoslavije Edvard Kardelj. V 

njej piše, da bodo kmalu razpuščena 

vojaška sodišča, sojenje civilistom pa 

bodo prevzela civilna sodišča, ter da 

bo kmalu razglašena amnestija in zato 

ni več nobenega razloga, da bi bili tako 

počasni v čiščenju, »kot ste bili doslej«. 

Do 25. junija pa je bilo »počiščeno« že 

skoraj vse, kar se je počistiti dalo. 

Veliko dokumentov o teh dejanjih 

je bilo uničenih, nikoli pa ni mogoče 

uničiti toliko, da zgodovinska stroka 

ne bi prepoznala ljudi, ki so bili odgovorni 

za te pomore in brisanje grobišč. 

Ko potujemo po državah vzhodne 

Evrope, so ulice in trgi večinoma 

že očiščeni reliktov nedemokratičnih 

sistemov, ki so vladali tem 

državam. Večinoma imajo tudi 

muzeje, ki spominjajo na žrtve in 

grozote, ki so jih ti sistemi zagrešili. 

Kdaj bomo tudi v Sloveniji prišli 

do trenutka, ko bomo zmožni to 

opraviti, oz. kaj se mora spremeniti 

pred tem? 

Prva leta svojega službovanja sem deloval 

v Upravi za kulturno dediščino in 

sem proti uničevanju kakršnih koli spomenikov. 

To se je dogajalo ob vsakem 

prevratu. Tudi mi smo uničevali kipe 

kralja Petra in še prej Marije Terezije. 

Čeprav sem proti uničevanju, pa 

menim, da bi morale eminentne lokacije 

v glavnem mestu dobiti spomenike, 

ki ponazarjajo našo enotnost. Mi 

136 22. 2. 2024

32 

INTERVJU 

še vedno nimamo spomenika osamosvojitvi, 

čeprav je od nje minilo že 33 

let. Še vedno pa imamo na najbolj eminentnem 

trgu spomenik revolucije, v 

imenu katere je bilo narejenega toliko 

gorja. Da ne govorim o tem, da ukinemo 

muzej osamosvojitve, da bi odstranili 

nekega direktorja, ali da razstava 

o Macesnovi gorici ne dobi zadostnega 

števila točk na kulturnem ministrstvu. 

Tukaj se kaže, kako smo še vedno 

razdvojeni, kako se še vedno ne znamo 

poslušati in nagajamo drug drugemu. 

Mene to boli. 

Eno tako izkušnjo sva imela s kolegom 

Pavlom Jamnikom, ko sva napisala 

Zakon o prikritih vojnih grobiščih 

in obiskovala poslanske skupine, da bi 

ga sprejele. Bil sem presenečen, ko sem 

od poslancev, ki naj bi bili razgledani, 

slišal toliko opazk, zakaj je potrebno 

urejati te grobove izdajalcev in privržencev 

okupatorja. To je bilo leta 2015. 

Bila sva zelo razočarana, da morava 

136 22. 2. 2024 

poslance Državnega zbora prepričevati 

o teh temeljnih civilizacijskih normah. 

Vloga komunizma v drugi svetovni 

vojni je nekoliko drugačna od 

vloge fašizma in nacizma, saj je 

komunizem z zavezniki bil vojno z 

nacizmom in fašizmom. Zdi se, da 

je zato njegova vloga v Evropi razumljena 

drugače. Evropa je resda 

obsodila vse tri totalitarizme, vendar 

vseeno – kako nevarno se vam 

zdi, da bi se ta totalitarizem v neki 

novi obliki znova pojavil glede na 

ekstreme na evropski levici, ki ta 

sistem še vedno poveličuje? 

Ne vidim te težave. Ekstremi obstajajo, 

obstajajo pa tudi na desni. Mislim, da je 

Evropa toliko razsvetljena, da se spominja, 

kam lahko privedejo diktature. 

Čeprav Evropa različne diktature različno 

obsoja, trenutno ne vidim te nevarnosti. 

Mislim, da se kaj takega, kar 

Verjetno ste opazili, da so mi v zaključnem 

nagovoru na obraz privrele solze. Začutil sem, 

da so razumeli problematiko v Sloveniji. 

se je zgodilo v tridesetih letih prejšnjega 

stoletja, ne more ponoviti. 

Lahko nek Zahodnoevropejec 

sploh razume zlo komunizma, ki 

ga ni doživel kot recimo nekdo iz 

Vzhodne Evrope? 

To je težko razumeti. Sploh s časovno 

distanco. Po padcu berlinskega zidu pa 

je še težje razumeti. Prihajajo generacije, 

ki tega niso doživele in težko to razumejo. 

Še posebej pri nas, kjer se soočamo z 

80-letnim civilizacijskim zaostankom. 

So problemi, s katerimi se ukvarja 

Evropa, denimo Ukrajina, energetska 

kriza, podnebne spremembe. Mi 

se moramo poleg tega ukvarjati še s 

stvarmi, ki so jih druge države že rešile, 

vsaj Zahodna Evropa. 

Tam so bili v normalnih postopkih 

obravnavani ljudje, ki so sodelovali s 

totalitarnimi režimi, in ta zgodba je 

zaključena, pri nas na žalost še ne. In 

to se vedno lahko vrne kot bumerang, 

saj oblast oceni, da lahko z zaustavitvijo 

raziskovanja ustavi ta proces, potem 

pa se ji vrne v obliki novega grobišča. 

Drži pa, da je do neke mere zaviralcem 

raziskovanja tudi uspelo. Prva 

generacija sorodnikov je bila zelo zainteresirana, 

da se to razišče, druga je že 

malo manj. Poglejte sebe, za naše očete 

nam je precej bolj mar kot za dedke, kaj 

šele pradedke, ki jih nismo niti poznali, 

niti o njih veliko vedeli. 

Danes te stvari ureja tretja generacija, 

pri kateri želja po spominjanju 

in vedenju, po pokopu v družinskem 

grobu plahni. Zato mi je žal, da smo 

zamudili predvsem 90. leta in obdobje 

po odkritju Hude jame med 2010 in 

2015, ko bi lahko marsikaj naredili in 

zadostili pričakovanjem svojcev. 

Kako nevarno je, da žrtve, ki niso 

bile ničesar krive, ne bodo nikoli 

rehabilitirane? 

Načeloma velja, da so rehabilitirane, saj 

so bile likvidirane brez sodbe. V določenem 

delu slovenske javnosti pa žal še 

vedno velja prepričanje, da so, če so že 

bile pobite, že bile krive, so bile izdajalci 

in so si to zaslužile. V to sintagmo še danes 

marsikdo verjame in včasih se lahko 

prav zgrozimo, ko gledamo na družbena 

omrežja in kaj vse tja ljudje pišejo. 

V pravu velja, da mora biti vsaka oseba 

sojena in ji mora biti dokazana krivda. 

Predvsem pa ima vsakdo pravice, ki mu 

gredo tudi po smrti.

NATEČAJ 

Bi sodeloval/a z Domovino? 

PRIJAVI SE NA NATEČAJ ZA MLADE NOVINARJE 

33 

Na Domovini vsaki dve leti pripravimo natečaj, s katerem omogočimo, da nas s svojimi 

pronicljivimi prispevki, komentarji, ocenami in analizami prepričate, da vam ponudimo 

možnost sodelovanja. Natečaj je v preteklih izvedbah ustvaril nekaj zelo dobrih 

mladih avtorjev, nekatere od njih lahko na Domovini prebirate še danes. 

V natečaj želimo pritegniti razgledane, poglobljene in 

talentirane avtorje, ki delijo vrednotna izhodišča našega 

medija. Poleg tega Domovina vabi v mlad in dinamičen 

kolektiv ambiciozne študente različnih smeri in 

druge mlade z željo po ustvarjanju na področju spletne 

in časopisne publicistike. Posebej bomo veseli nadarjenih 

kadrov, ki se najdejo v konceptu medija nazorsko 

pomladne in ekonomsko zdravorazumske usmeritve. 

KAKO POSTANETE NOVINAR 

Besedilo na eno izmed predlaganih tematik, dolg med 400 in 

600 besedami, pošljete na e-mail naslov urednistvo@domovina. 

je najkasneje do nedelje, 3. 3. 2024. Pri tem pošljite tudi kratek 

življenjepis in vaše razmišljanje o tem, zakaj bi sodelovali pri 

soustvarjanju Domovine. 

KAKO BO IZGLEDAL POSTOPEK 

Izmed prispelih zapisov bomo v uredništvu izbrali tiste, ki bodo 

po našem mnenju dosegali standarde za objavo komentarja 

oziroma kolumne na Domovini. 

Najboljše prispevke bomo objavili v enem od rednih komentatorskih 

terminov na spletu, po uredniški presoji pa morda tudi v 

tiskanem tedniku Domovina. Pri tem si pridržujemo vso pravico 

presoje, kateri izmed prispelih zapisov bo objavljen in kateri ne, 

brez podajanja pojasnil avtorjem. Praviloma bo objavljen največ 

en zapis na posamezno razpisano temo, mogoče pa je tudi, da ne 

bo objavljeno nobeno od prispelih besedil. 

Z izbranimi avtorji bomo v drugem koraku opravili avdicijo oz. 

razgovor, na katerem se bomo tudi bolje spoznali in pogovorili o 

možnosti rednega sodelovanja v novinarski ekipi Domovine. 

KAJ LAHKO PRIDOBITE 

Če bo za objavo izbran vaš zapis, bo z vašim imenom in priimkom 

objavljen v enem ali več medijih Domovine. Besedilo bo uredniško 

urejeno in naslovljeno. Poleg tega vas bomo povabili na 

razgovor in se pogovorili o možnosti rednega sodelovanja. 

Vaša naloga je, da nas v prvem koraku prepričate z besedilom. 

Ta objava ne bo honorirana, vendar bomo izbranim avtorjem po 

objavi ponudili še možnost objave dodatnih petih honoriranih 

prispevkov/komentarjev/kolumn na Domovini v sledečih mesecih 

pod takrat predstavljenimi pogoji. 

KAJ LAHKO IZGUBITE 

Praktično ničesar razen tega, da poslano besedilo na Domovini 

ne bo objavljeno. Z njim lahko v tem primeru prosto razpolagate. 

Če pa bo besedilo izbrano za objavo na Domovini, se pravice zanj 

Tomo Strle/CITRUS 

prenesejo na Domovino in ga brez našega soglasja ni dovoljeno 

objaviti v drugih medijih ali drugje na spletu. 

VELJA ŠE 

Objavljali ne bomo besedil, katerih avtorji so aktivni člani političnih 

strank ali političnih gibanj. 

Za vsebino poslanih besedil odgovarjajo avtorji sami. 

Uredništvo si pridružuje pravico ne objaviti kateregakoli besedila, 

brez pojasnjevanja in navajanja razlogov. 

S pošiljanjem besedila v okviru našega natečaja soglašate z vsem 

tukaj zapisanim. 

PREDLAGANE TEMATIKE 

• Razraščanje birokracije – podjetniki in državljani v primežu 

pretirane regulacije in birokratizacije. 

• Zamujene priložnosti politične levice in desnice v letu in 

pol mandata Golobove vlade. 

• Vladavina prava ali prava vladavina: kaj se upravičeno in kaj 

ne očita Poljski in Madžarski? 

• Dinamika politike Evropske unije: kakšne so sploh še 

razlike med Evropsko ljudsko stranko, liberalci (Renew) in 

socialisti (S&D)? 

• Digitalna prihodnost: se je lahko zgolj veselimo ali nas 

lahko tudi skrbi? 

• Upravljanje z državnim premoženjem: kakšna bi bila prava 

strategija? 

• Zdravstveni sistem – pasti in prednosti javnega sistema. 

• Kako je lahko država socialna in hkrati fiskalno modra? 

• Imate sami inovativno idejo za komentar? Sporočite nam jo 

na e-mail in presodili bomo o njeni primernosti. 

136 22. 2. 2024

34 

DRUŽBA 

Koalicija bi povečala finančne izdatke za podporo kulturi 

priseljencev iz nekdanje SFRJ, hkrati pa je zmanjšala 

sredstva za razvoj in promocijo slovenščine. 

MARTIN 

NAHTIGAL 

SHUTTERSTOCK 

V 

državnozborsko proceduro 

je bil konec novembra vložen 

predlog zakona o kulturnih 

pravicah pripadnikov narodnih 

skupnosti nekdanje SFRJ, ki predvideva 

tudi, da bo za uresničevanje 

kulturnih projektov omenjenih narodnih 

skupnosti pristojno Ministrstvo 

za kulturo. 

136 22. 2. 2024 

Več pravic v javnem 

šolstvu za migracijo 

IZ NEKDANJE SFRJ 

V slovenskem parlamentu smo bili ponovno priča obujanju jugonostalgije. Poslanka 

Gibanja Svoboda Alma Intihar je v razpravi o širitvi pravic ekonomskim migrantom iz bivših 

držav Jugoslavije poskrbela za deklamacijski vložek, ki priča o indoktriniranosti slovenske 

politične levice in odsotnosti narodne zavesti. 

SFRJ PREKO ŠOLSTVA 

Koalicijske stranke predlagajo spremembe 

na področju šolstva. Tako ministrstvu 

za vzgojo in izobraževanje 

nalagajo, da mora omogočiti osnovno 

in srednješolsko brezplačno učenje maternega 

jezika in kulture v okviru fakultativnega 

ali dopolnilnega pouka za 

otroke pripadnikov narodov nekdanje 

SFRJ v Sloveniji. 

Poleg tega bi moralo ministrstvo financirati 

spodbude sodelovanja javnih 

in zasebnih šol pri učenju maternega 

jezika ter gostovanja šol na področju 

nekdanje SFRJ v Sloveniji in obratno. 

Poleg tega pa naj bi zagotavljali inštruktorje 

ali učitelje z Balkana v Sloveniji za 

poučevanje v slovenskih šolah. 

Mladi poslanec iz vrst opozicijske 

SDS Andrej Hoivik je pri tem spomnil, 

da je zelo pomenljivo, da je aktualna 

vlada finančna sredstva za razvoj in 

promocijo slovenščine za leto 2024 

znižala na 260.000 evrov (v letu 2023 

na tej postavki 1.500.000 evrov). 

NADALJEVANJE PRITISKOV 

V zadnjih mesecih iztekajočega se mandata 

leta 2018 so stranke vladne koalicije 

v državnozborsko proceduro vlagale 

zakone hitreje, kot jih je takratni poslanec 

Matjaž Han uspel tiskati, kaj šele, 

da bi jih prebral, je v tistem obdobju 

dejal sam za eno izmed televizij. Prvopodpisani 

pod zakon je bil poslanec SMC 

Dragan Matić, ki se mu je pridružilo 22 

strankarskih kolegov, 5 poslancev Levice, 

5 poslancev SD in 2 poslanca iz De- 

SUS-a. Očitno se zgodba ponavlja. 

Takrat je bil tudi načrt, da bi v letih 

2018 in 2019 med društva narodnih 

skupnosti pripadnikov narodov nekdanje 

SFRJ razdelil 320 tisoč evrov, vendar 

predlagatelji v zakonskem gradivu 

zapišejo, da bodo po njihovem prepričanju 

potrebna »še dodatna sredstva«. 

Vendar je celotna stvar padla v vodo, 

saj niso imeli dvotretjinske večine za 

vpis v ustavo tretje manjšinske skupnosti. 

Sedaj torej poskušajo z zakonom, 

čeprav se mnenje zakonodajno-pravne 

službe ne spreminja in so predlagatelje 

opozorili glede neustavnosti teh predlogov 

tako leta 2018 kot tudi v zadnji 

razpravi: »Ustava v splošnih določbah 

(5. člen) poudarja pomen varstva in zagotavljanja 

pravic narodnih skupnosti, 

vendar posebnega varstva in pravic 

drugih narodnih skupnosti oziroma 

narodov na kolektivni ravni ne ureja.« 

V razpravi je bilo očitno, da gre 

za enako ideološko predpostavko in 

ne reševanje realnih težav na terenu. 

Tako je poslanka NSi Iva Dimic spomnila: 

»Koalicija je pred kratkim zavrnila 

naš zakon, s katerim smo v NSi želeli 

uvesti enoletne pripravljalnice slovenskega 

jezika in kulture za tuje otroke,

DRUŽBA 

35 

ki se vpišejo v slovensko osnovno šolo, 

a ne govorijo slovensko. Danes pa razpravljamo 

o koalicijskem zakonu, ki 

predvideva učenje maternega jezika in 

kulture v osnovnih in srednjih šolah za 

otroke pripadnikov narodov nekdanje 

SFRJ. S takim pristopom se spodbuja 

zapiranje tujejezičnih skupnosti vase, 

ne pa integracija!« 

DRŽAVA PODPIRA 

KULTURO PRISELJENCEV 

Za uresničevanje kolektivnih kulturnih 

pravic pripadnikov narodnosti SFRJ 

v Sloveniji je sicer že zdaj dokaj dobro 

poskrbljeno. Slovenija je leta 2011 sprejela 

Deklaracijo RS o položaju narodnih 

skupnosti pripadnikov narodov nekdanje 

SFRJ v Republiki Sloveniji, pri vladi 

pa od tega leta že deluje Svet za vprašanje 

narodnih skupnosti SFRJ, vendar ne 

kot stalni organ (2. Janševa vlada ga je 

ukinila, Cerarjeva pa vzpostavila nazaj). 

Številna kulturna društva narodnih 

skupnosti z območja nekdanje SFRJ 

pa na razpisu znotraj programa Ljubiteljske 

kulture, za katerega skrbi Javni 

sklad za kulturne dejavnosti, letno prejmejo 

okrog 4 % razpisanih sredstev. Na 

Ministrstvu za kulturo to področje trenutno 

pokriva Služba za kulturne raznolikosti 

in človekove pravice. 

Pripadniki drugih narodov že dobro 

izkoriščajo svoje pravice, ki jih imajo 

kot slovenski državljani. Sploh jim 

to uspeva pri ustanavljanju kulturnih 

nevladnih organizacij. Tako obstaja 

Zveza srbskih društev, ki združuje 16 

društev. Od leta 2003 do danes je za 

svoje kulturno udejstvovanje prejela 

135.000 evrov davkoplačevalskega denarja. 

Samo ljubljanski srbski društvi 

sta v istem obdobju prejeli 250.000 

evrov. Srbsko društvo v Postojni je 

prejelo že preko 140.000 evrov javnega 

denarja, Makedonska zveza društev 

119.000 evrov, Albansko društvo 

66.000 evrov, Hrvaška zveza društev 

55.000 evrov. Poleg tega imajo vse te 

zveze še lokalne izpostave, ki so same 

prejemnice zavidljivih zneskov. Absolutna 

zmagovalca pa sta Bošnjaška 

kulturna zveza, ki je skupno prejela 

846.000 evrov, in Bošnjaško mladinsko 

kulturno društvo s preko 260.000 

evri prejemkov javnega denarja. Največja 

financerja pa sta pri vseh Ministrstvo 

za kulturo in Javni sklad za 

kulturne dejavnosti. 

 

Posnetek zaslona 

O jugonostalgiji slovenske levice najbolje priča nastop poslanke Alme Intihar (51), ki ga je 

začela z recitacijo pesmi »Jugoslavijo«: »Od Vardara pa do Triglava ...« 

Komentar avtorja 

EKONOMSKE MIGRACIJE NISO MANJŠINE 

Republika Slovenija priznava manjšinske 

pravice dvema avtohtonima narodnima 

skupnostma – italijanski na Primorskem 

in madžarski v Prekmurju. Po 

urejenosti manjšinskih pravic Slovenija 

sodi med države, ki imajo manjšinsko 

zakonodajo urejeno nadpovprečno dobro. 

Omenjeni dve skupnosti sta manjšini, 

ker sta avtohtoni na svojem območju 

in sta ostali zunaj svoje matične države 

zaradi političnih razlogov. Ponavadi je ta 

politični razlog potek razmejitve, tako je 

tudi pri dveh manjšinah v Sloveniji. 

Komunistični režim se je trudil razbiti 

narodnostne strukture posameznih 

republik s spodbujanjem preseljevanja. 

Slovenija je bila za ostale republike vedno 

privlačna, saj je imela najvišji ekonomski 

standard. Tako so v novonastala 

mesta, ki so zrasla bolj iz ideologije kot 

iz realne ekonomske koristi, prihajali v 

tisočih. V iskanju dela in boljšega standarda. 

Drugemu valu smo bili priča med 

vojno na Balkanu v devetdesetih, ko so 

prebivalci iz vojnega območja bežali v 

Slovenijo. Tudi zato, ker so tukaj že imeli 

sorodnike iz prvega vala preseljevanja. 

Čas njihovega bivanja jih ne dela za 

manjšino, kajti razlog njihove priselitve 

ni manjšinski. Italijanska in madžarska 

etnična skupnost se nista priselili na 

slovensko ozemlje, ampak so se meje 

slovenskega ozemlja spremenile tako, 

da sta se znašli na slovenskem ozemlju. 

Zato je enačenje manjšin in ekonomskih 

migrantov popolnoma zgrešeno in 

izključno politično motivirano. 

V Sloveniji živimo Slovenci in pripadniki 

drugih narodov. Vsi pa smo (vsaj v 

veliki večini) slovenski državljani. In tako 

uživamo enake pravice. Ena od teh pravic 

je tudi, da ohranjamo kulturo, da se 

kulturno udejstvujemo. Sedanji predlog 

zakona pravi, da ti priseljenci iz bivše 

SFRJ potrebujejo pri tem poseben status; 

posebno, ločeno podporo države. 

Zakaj? Zakaj naj bi to potrebovali? Ekonomski 

migranti po celotnem svetu, tudi 

Slovenci v tujini, morajo svoje organizacije 

financirati pod enakimi pogoji kot 

vsi ostali državljani tiste države oz. jim 

pri tem pomaga matična država. 

Lahko se spomnimo, kako Ministrstvo 

za kulturo za obdobje od 2014 do 

2017 za Akademsko folklorno skupno 

France Marolt na razpisu ni našlo denarja 

– z argumentom, da je »kvalitativna presežnost 

te skupine v zadnjih letih manj 

izrazita«. Prav tako ni našlo denarja za 

Društvo komorni godalni orkester Slovenske 

filharmonije in Akademski pevski 

zbora Tone Tomšič ter še marsikatero 

drugo organizacijo, ki se ukvarja s slovensko 

kulturo. Ta predlog zakona je zgolj še 

en prikaz tega, kar nam slovenska levica, 

sedeča na ramenih prejšnjega sistema, 

vedno znova dokazuje: slovenski narod je 

ne zanima, ne borijo se zanj, zanj ne sprejemajo 

zakonov, ampak jih sprejemajo s 

ciljem lastnega blagostanja in ohranitve 

na oblasti. Večinski del slovenskega naroda 

pa zaradi politične korektnosti ter strahu 

pred zmerjanjem z nacionalizmom 

prevečkrat ostane tiho. 

136 22. 2. 2024

36 

AKTUALNO 

Demonstracije upokojencev z ostrimi zahtevami 

so bile tudi pred stavbo Televizije Slovenija. 

Deseti shod upokojencev: 

VLADA NAJ »SPOKA« 

Demonstranti iz vrst upokojencev so pred stavbo RTVS zagrozili, da bodo »nesposobne 

družbeno-politične delavce« odnesli ven. Pavle Rupar pa vladajočim sporoča, da upokojencev 

ne bodo več metali iz parlamenta in da mora vlada »spokati«. 

UREDNIŠTVO 

JAKOB VID ZUPANČIČ/DOMOVINA.JE 

Pavel Rupar je na prejšnjem shodu napovedal, da naj 

bi bil tudi zadnji, »ker pričakujemo, da dr. Robert 

Golob novega leta kot funkcionar, predsednik vlade, 

ne bo preživel, potem pa ne bomo imeli proti komu 

protestirati. Upamo na boljše novo leto, na boljše čase.« Napoved 

se ni uresničila in tako je potekal deseti shod. 

Deseti vseslovenski protestni shod upokojenk in upokojencev 

v Ljubljani je prvi v novem koledarskem letu in prvi, 

odkar sta se njegova pobudnika, ljudska iniciativa Glas upokojencev 

Slovenije in Inštitut 1. oktober januarja prelevila 

tudi v politično stranko. 

Pred uradnim pričetkom se je večji del protestnikov zbral 

pred RTV Slovenija, kjer so izrazili svoje nezadovoljstvo nad 

javno medijsko hišo in njenim poročanjem. Enoinpolurni 

program se je pričel ob 15. uri s slovensko himno, nadaljeval 

pa z govori iz ljudstva, kot jih je napovedal Pavel Rupar (63). 

Pred tem so se protestniki sprehodili po centru Ljubljane in 

po Tivolski cesti do Trga republike. 

ZAČELI PRED RTVS 

Pred stavbo TVS je prvi spregovoril Igor Černoga. V rokah 

drži megafon, zato se njegov glas širi po vsej bližnji okolici. 

»Vsakič, ko bomo prišli, bo veliko bolj ostro. Na koncu, če ne 

boste odstopili in se pobrali, bomo vstopili v stavbo in vas 

bomo mi odnesli,« je nagovoril vodstvo javne medijske hiše. 

Vodstvo RTV je obtožil, da so nesposobni in družbeno-politični 

delavci. »Slovenija ni socialistična Jugoslavija. Če želite 

socialistično Jugoslavijo, se spokajte tja, kjer ta je. Dovolj nam 

je enoumja. Ta televizija je od vseh državljanov Republike Slovenije,« 

je bil oster. 

PRIČAKOVANJA RAZLIČNA 

V množici protestnikov smo povprašali po vzrokih za njihovo 

udeležbo na današnjem protestnem shodu. Večina vprašanih 

se je zbrala, ker želi opozoriti na zahteve, ki jih imajo upokojenci 

do te vlade. Par iz Postojne je povedal, da trenutno 

stanje z najnižjimi pokojninami dojema kot nespoštovanje 

136 22. 2. 2024

Komentar 

AKTUALNO 37 

človekovih pravic in je prišel podpret prizadevanja za večje 

usklajevanje pokojnin z rastjo stroškov ter v splošnem boljše 

življenje upokojencev. Podobno so se strinjali v skupini upokojencev, 

ki je prišla z Gorenjske. Radi bi opozorili vlado, naj 

ne pozabi na upokojence in na pravice, ki jim pripadajo. 

Več pa je bilo tudi jasno izraženih mnenj, da so se upokojenci 

zbrali, ker se ne strinjajo s politiko te vlade v celoti 

in si želijo, da vlada Roberta Goloba čim prej odstopi. Upokojenec 

iz Ljubljane nam je zaupal, da je za slabo stanje upokojencev 

in njihovih pravic krivo tudi to, da desnica nikakor 

ne zmaga na volitvah. Tako je dejal: »Če bi imeli pravega 

vodjo opozicije, bi bilo že vse to urejeno. Po letu 2010 desnica 

samo še izgublja. Protesti so izraz naše slabe volje, ker 

levice v naši državi demokratično ne moreš premagati.« 

Mediji so poročanje o velikem shodu 

v Ljubljani večinoma ignorirali kljub 

tisočim udeležencev. 

METANJE IZ PARLAMENTA 

Serija govorcev je orisala različne zahteve, ki so se raztezale 

od višjih pokojnin do odstopa vlade. Tako je eden izmed govornikov 

dejal: »Zahtevamo pošteno ravnanje z našim denarjem. 

Ne pa tako, kot je bilo v primeru stavbe na Litijski, ko je 

šlo za krajo in korupcijo.« Spomnil je tudi na zadnjo epizodo 

v Državnem zboru, ko so obravnavali predlog zakona, ki ga 

je pripravil Rupar, ter zaključil: »Ne boste nas metali iz parlamenta. 

Če nas boste, boste naslednjič vi leteli ven.« Med 

drugim so govorci poudarjali tudi pomen družinskih in tradicionalnih 

vrednot. 

Shod je z nastopom mladega Jana Balanta dobil tudi 

medgeneracijsko noto, saj ga je Rupar napovedal kot predstavnika 

mladih, študentov, ki podpirajo njihova prizadevanja, 

in kot predstavnika generacij, ki sledijo. Mladi govornik 

je poudaril pomen resničnega medgeneracijskega 

sodelovanja in sobivanja, »ki bo spodbudilo odločevalce k 

pravim ukrepom.« 

»Zadnjič v življenju ste iz parlamenta vrgli upokojence, 

zadnjič ste dvignili glas nad mano in zadnjič ste v parlamentu,« 

je uvodoma dejal Pavel Rupar. Ampak to je le majhen del 

nespoštovanja te vlade in koalicije do upokojencev in upokojenk. 

Spomnil je na to, da so eno leto čakali na obravnavo 

predloga zakona in so jih zafrkavali z vejicami, kot je to opisal. 

»Deset tisoč vas je oddalo podpise na upravnih enotah 

in poteptali so vas, kot da niste nič. Takih ne rabimo v parlamentu,« 

je še dejal in množica se je odzvala s klici »lopovi, 

lopovi, lopovi«. 

»Gospod predsednik pojma nima. Pojma nima, najboljši 

slovenski in evropski menedžer,« pa je del kritike uperil 

proti vladi in premierju Golobu. Vlado je obtožil ponarejanja 

statističnih podatkov, inflacije in nesmiselnosti popisovanja 

cen v prehranski košarici. Kot je zaključil prejšnji shod, 

je tudi tega: z napovedjo, da dvanajsti shod mogoče še bo, 

trinajstega pa ne bo več, saj »mora vlada spokati«. 

Mediji so demonstrante obtožili, da so na 

podstavek Dečka s piščalko narisali srp in 

kladivo in svastiko, kar pa ti zanikajo: trdijo, da 

se je grafit pojavil po koncu shoda. 

136 22. 2. 2024

38 AKTUALNO SVOBODNO GOSPODARSTVO 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

Zakon o »štempljanju« 

SE SPET SPREMINJA, 

podjetniki bi ga radi ukinili 

Na Ministrstvu za delo so pripravili osnutek sprememb zakona o »štempljanju«. Zaradi 

njegove neživljenjskosti se je zvrstilo kar nekaj pritožb, do prejšnjega tedna so na elektronski 

naslov, na katerega so lahko pisali vsi s težavami pri izvajanju zakona, prejeli 218 pripomb. 

Nov predlog spreminja definicijo 

delavca, za katerega se 

zahteva evidentiranje časa, 

ukinja pa se tudi vpisovanje 

podatkov o delavčevem odmoru. Za 

mnenje o novem in starem predlogu 

zakona smo povprašali dva znana slovenska 

podjetnika. 

218 PRIPOMB 

GLEDE IZVAJANJA 

Ministrstvo za delo je pripravilo osnutek 

sprememb Zakona o evidencah 

na področju dela in socialne varnosti. 

Osnutek naj bi bil obema socialnima 

partnerjema, sindikatom in delodajalcem, 

predstavljen v petek. 

Gre za sporni zakon, ki se je v praksi 

začel uporabljati lani novembra, 

čeprav je uradno začel veljati že maja 

lani. Čeprav so na ministrstvu zagotavljali, 

da ni tako, so mnogi zakonu 

očitali, da uvaja obvezno »štempljanje« 

ter da je neživljenjski. Po novembrskem 

predlogu je bilo tako obvezno 

beleženje časa prihoda na delo in odhoda 

z dela, izrabe in obsega izrabe 

odmora med delovnim časom, opravljenih 

ur v drugih posebnih pogojih 

dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega 

časa (npr. ure nočnega, izmenskega, 

prazničnega dela), opravljenih 

ur v neenakomerno razporejenem delovnem 

času ter tekočega seštevka ur 

v tednu, mesecu ali letu, iz katerega 

je razvidno referenčno obdobje, ki se 

upošteva za neenakomerno razporeditev 

in za začasno prerazporeditev polnega 

delovnega časa. 

Evidenco je bilo treba voditi za vsako 

fizično osebo, ki je v delovnem razmerju 

na podlagi sklenjene pogodbe o 

zaposlitvi, ter tudi za tiste osebe, ki na 

kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo 

delo. To je pomenilo, da je bilo 

treba po zakonu evidenco voditi tudi 

za študente, upokojence, agencijske in 

136 22. 2. 2024 

druge pogodbene delavce. Evidenca ni 

obšla niti tistih, ki opravljajo samostojno 

poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost 

pod pogojem, da jo opravljajo osebno 

in da so vključeni v delovni proces 

delodajalca oziroma da pretežno uporabljajo 

sredstva za opravljanje dela, ki 

so del delovnega procesa delodajalca. 

Zaradi zgražanja nad zakonom je 

bil odprt poseben elektronski naslov, 

na katerega lahko vsi, ki imajo kakršnekoli 

težave pri njegovem izvajanju, do 

20. februarja sporočijo komentarje, 

opažanja in sugestije. Do prejšnjega te-

SVOBODNO GOSPODARSTVO 39 

dna je bilo prejetih 218 pripomb. Poleg 

urejanja evidenc je predlog vključeval 

tudi obvezno vodenje elektronskih 

evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje 

globe in pooblastila inšpektorjem za 

izrekanje glob v razponu. 

SPREMINJA SE 

DEFINICIJA DELAVCA 

Sedaj pa so tako na ministrstvu pripravili 

nov predlog, po katerem naj bi 

ponovno spremenili definicijo delavca, 

za katerega se zahteva evidentiranje 

delovnega časa, in sicer tako, da bo zajetih 

manj delavcev. Črtano naj bi bilo 

določilo, da je evidenco treba voditi za 

ljudi, »ki opravljajo delo na način, da 

pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje 

dela, ki so del delovnega procesa 

delodajalca«, saj lahko ta dikcija po 

Ministrstvo za delo Luke Mesca (36) 

spreminja sporni zakon o »štempljanju« tako, 

da bo zajel manj delavcev, a nova definicija 

je precej zapletena. 

nepotrebnem zajame tudi tiste, ki dela 

ne opravljajo osebno in niso vključeni 

v delovni proces delodajalca oziroma 

opravljajo delo s sredstvi delodajalca, a 

ne pod njegovim nadzorom in v skladu 

z njegovimi navodili. 

Razrahljal naj bi se tudi nabor podatkov 

za dnevni vpis v evidenco. Med 

drugim je Ministrstvo za delo naknadno 

ugotovilo, da ideja o vpisovanju 

podatkov o odmoru prinaša le obveznosti, 

ne pa tudi koristi. Zapisali so, 

da tak ukrep ni primeren, saj ne zagotavlja, 

da bo takšen zahtevani podatek 

izkazoval dejansko stanje na področju 

izrabe odmora med delovnim časom. 

Za vse preostale podatke, ki jih je 

treba na novo vpisovati v evidenco, pa 

bi na ministrstvu v zakon vnesli nov 

odstavek, in sicer da se te podatke lahko 

s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti 

uredi drugače, kot to določa 

Zakon o evidentiranju. Te pravice pa 

ne bi imeli kršilci zakonodaje. 

ZAKON JE TREBA UKINITI 

Glede starega in novega predloga zakona 

smo se pogovarjali z Jožetom Kosom, 

podjetnikom in ustanoviteljem podjetja 

Mizarstvo Kos iz Velike Preske v občini 

Litija. Kot nam je povedal, sam Zakona 

o evidencah na področju dela in socialne 

varnosti ne bi spreminjal, ampak 

raje preprosto ukinil. 

Po njegovem mnenju se je treba 

ukvarjati s poslom, razvojem in z ljudmi 

ter dobrimi medsebojnimi odnosi. To 

je tisto, kar prinese dodano vrednost. 

Kontrola nad samo kontrolo prinese 

nezaupanje, ki ne rodi napredka. Kos je 

še dodal, da srčno upa, da se bodo vladajoči 

resno lotili posla, sicer naj vajeti 

prepustijo tistim, ki to znajo delati. 

Kot je za naš medij povedal Silvester 

Pečjak, lastnik Pekarne Pečjak, zanje zakon 

ni prinesel nič dobrega. Prišlo je zgolj 

do dodatne birokracije in kompliciranja. 

Ogromno dela je bilo porabljenega za to, 

da se je pravilnike predelalo, pregledalo 

in posodobilo. V praksi so se težave izkazale 

tudi pri malici, npr. če je zaposleni 

enkrat za malico porabil 25, drugič pa 35 

minut. Če ni izkoristil celega odmora (30 

minut), se mu ta ostanek ni štel v delovni 

čas, medtem ko bi mu tisti dan, ko je za 

malico porabil 35 minut, od delovnega 

časa odbili 5 minut. 

Druga stvar, ki je povzročila dodatne 

stroške, je bila napeljava dodatne 

digitalne opreme za beleženje 

delovnega časa, dodaja Pečjak. Težava 

je tudi v tem, da je pri določenih delovnih 

mestih tako beleženje časa izjemno 

težko. Zakon je prinesel veliko 

nejevoljo zaposlenih in občutek, kot 

da se vpeljuje nadzor nad njimi, kar 

ni bil njihov namen, a kot delodajalec 

zakon mora spoštovati. Izgledalo 

je, kot da so se delodajalci spravili 

nanje, a so zaposleni zaradi pritožb v 

medijih lahko ugotovili, da se je nanje 

spravila država, je še povedal Pečjak. 

Pod krinko zagotavljanja pravic zaposlenih 

na koncu vedno nasrka zaposleni. 

Zakon so vladajoči prvenstveno 

uvedli zaradi gradbincev in zlorab 

delavcev iz tujine, ker naj ne bi imeli 

zagotovljenega časa za malico. Toda 

zdaj so trpeli vsi zaposleni v Sloveniji, 

kar je močno pretiravanje in napad 

na njihove človekove pravice, je za naš 

medij še povedal Pečjak. 

 

KOMENTARJI BRALCEV 

Kako naj državljani cenimo vlado, ki po 

hitrem postopku sprejema zakone, na katere 

je vrsta tehtnih pripomb in zadržkov celo 

od od strokovnih služb Državnega zbora, 

npr. od Zakonodajno-pravne službe? Vladni 

minister, zagovornik zakona, ob sprejemu 

zakone lahkomiselno pove, da bodo zakon 

pač spreminjali in dopolnjevali. 

Omega 

Če bi se dalo, bi takoj ukinili zasebni sektor. 

Ker pa tega ne more kar tako speljati, ga, 

kolikor je mogoče, na vseh straneh ovira. 

Tako bi, recimo, že tako maloštevilno 

zasebno šolstvo najraje utopili v žlici vode. 

Stremijo pa tudi po podržavljenju zasebnih 

podjetij. Ena revolucija ni bila dovolj, treba 

je groziti z naslednjo. Podjetnike naj bi 

nagnali z bajoneti v morje. A ne mislite, da 

je to samo prazna grožnja, nedolžen hec. 

Če bodo dobili priložnost, bojo revolucijo 

tudi poskusili speljati. 

Kdorkoli 

Že to, da več sto milijonov ljudi v EU ne pozna 

takega zakona, kaže na to, da se ima ta 

vlada za mnogo pametnejšo, kot so vsi drugi. 

V psihologiji spada to pod kompenzacije 

manjvrednostnega kompleksa. 

Peter Klepec 

136 22. 2. 2024

40 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

Javni uslužbenec 

BLATI KMETE PO SPLETU 

»Širom naše dežele danes poteka modna revija kmetijske mehanizacije, financirane z javnim denarjem. 

Povedano po domače: s kmetijskimi subvencijami.« To je bila le ena izmed spornih spletnih objav javnega 

uslužbenca, odgovornega za nadzor nad razdeljevanjem finančnih sredstev med kmetijska gospodarstva. 

UREDNIŠTVO 

USTVARJENO S POMOČJO UI 

Še posebej v časih, ko se iz besed 

predstavnikov kmetijskih organizacij 

sliši, da težko umirjajo 

strasti kmetov, je sporno, 

kako lahko agencijski uradnik postane 

sovražnik kmeta. Korektno obnašanje 

tudi v zasebnem življenju ljudi, 

ki se znajdejo na Seznamu pooblaščenih 

oseb za vodenje in odločanje v 

upravnem postopku v uradnem dokumentu 

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo 

in prehrano in so del dobrega 

imena Agencije Republike Slovenije 

za kmetijske trge in razvoj podeželja 

(ARSKTRP), bi moralo biti samoumevno. 

V primeru dotičnega javnega 

uslužbenca tak službeni položaj omogoča 

ravno obratno – priložnost za 

posmeh in porogljivost. 

Agencija RS za kmetijske trge in 

razvoj podeželja je ključni organ v 

Sloveniji, odgovoren za nadzor razdeljevanja 

finančnih sredstev med kmetijska 

gospodarstva. Je organ v sestavi 

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo 

in prehrano (MKGP) in kot pišejo na 

svoji spletni strani »edina slovenska 

institucija, ki je polno akreditirana za 

izvajanje ukrepov skupne kmetijske 

in ribiške politike, ustanovljena po 

evropskem zgledu za izvajanje ukrepov 

kmetijske politike in izplačevanje 

sredstev iz evropskih kmetijskih in ribiških 

skladov.« 

Podsekretar sektorja za neposredna 

plačila in vodja oddelka v sklopu vsebinskega 

sektorja za neposredna plačila 

Nikolaj Celec je bil glede svojih zapisov 

že opozorjen, vendar očitno opozorila 

delodajalca niso zadostovala. 

POGOVOR BREZ POSLEDIC 

Že v času lanskega protesta kmetov je 

Celec širil svoja razmišljanja tudi javno 

Nikolaj Celec je bil 

glede svojih zapisov 

že opozorjen, vendar 

očitno opozorila delodajalca 

niso zadostovala. 

136 22. 2. 2024 

www.krka.si

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

41 

na družbenem omrežju Facebook. Pritožbe 

glede neprimernih objav in nespoštovanja 

kmetov je na agencijo naslovilo 

več deležnikov v kmetijstvu, med njimi 

tudi ena izmed stanovskih organizacij. 

»Z uslužbencem, ki je avtor objav 

na družbenih omrežjih, je bil opravljen 

osebni pogovor, v katerem je bila izražena 

skrb zaradi tovrstnih objav in 

metanje slabe luči na vse nas, ki tako 

ne mislimo in ki se trudimo, da bi agencija 

še naprej dobro delovala, navznoter 

in navzven«, je kot uraden odziv na 

pritožbo ene izmed stanovskih organizacij 

iz lanskega leta v času prvih 

kmečkih protestov zapisal direktor 

ARSKTRP mag. Miran Mihelič. 

Ironično je, da se Agencija za kmetijske trge 

in razvoj podeželja predstavlja kot podpornica 

kmetijstva in podeželja, njen uslužbenec 

pa o kmetih izraža negativno mnenje, tudi v 

službenem času. 

NADALJEVANJE OBJAV 

Kot kaže, osebni pogovor z direktorjem 

agencije ni pomagal, saj Celec nadaljuje 

z objavami tudi v trenutnih razmerah. 

Pri tem je zanimivo, da se njegove 

objave vrstijo večkrat na dan in tudi v 

službenem času. Nadaljnji morebitni 

koraki agencije in njenega vodstva še 

niso znani. Celec je očitno na nasprotnem 

bregu pri veliko temah. Ena izmed 

njih je tudi zadnja veterinarska 

saga družine Možgan. 

Ironija je, da na spletni strani agencije 

piše: »Na agenciji smo odgovorni za 

pravočasno in zakonito izvedbo plačil 

kmetovalcem ter drugim upravičencem 

iz sredstev državnega proračuna 

in sredstev evropskih skladov: Evropski 

kmetijski jamstveni sklad (EKJS), 

Evropski kmetijski sklad za razvoj 

podeželja (EKSRP) in Evropski sklad 

za ribištvo (ESR). Učinkovita, hitra in 

natančna tehnična izvedba ukrepov 

kmetijske politike pomeni podporo 

ohranjanju in razvoju podeželja v Sloveniji 

ter krepitvi kmetijskih trgov. 

Naše delo je tako usmerjeno k vsem, ki 

so posredno ali neposredno povezani s 

kmetijstvom in podeželjem.« 

Kmetje čakajo na svoje odločbe neposrednih 

plačil še iz prejšnjega leta, 

saj prihajajo z veliko zamudo. Dobri 

odnosi med njimi in institucijami, ki jih 

nadzirajo in jim dodeljujejo finančna 

sredstva, so ključnega pomena. Takšno 

in podobno obnašanje je nesprejemljivo 

za javnega uslužbenca in kaže na 

pomanjkanje spoštovanja do ključnih 

deležnikov v kmetijskem sektorju. Obenem 

pa takšne objave mečejo senco 

dvoma na delo Agencije ter na izpolnjevanje 

nalog javnega uslužbenca, ki očitno 

slabo razume poslanstvo agencije, 

ki naj bi s svojim delom nudila podporo 

ohranjanju in razvoju podeželja. 

KOMENTARJI BRALCEV 

Prej ali slej bo javna uprava zmanjšana, saj 

tako drage in skorumpirane, kot je slovenska, 

zlepa ne najdeš. In taki patroni morajo 

biti prvi na seznamu za odhod. Potem bodo 

lahko v realnem sektorju dokazali svoje 

sposobnosti. 

Aleš 

Slovenija je v komunizmu postala birokratska. 

Z demokratizacijo pa se je birokracija 

še povečala, namesto da bi se zmanjšala. 

Levičarji tako ali tako ne znajo vladati 

drugače kot z ukazovanjem, na katerega se 

ne smeš pritožiti. Ubogi kmet, ki ga silijo v 

večurno sedenje pred računalnikom zaradi 

svojih kapric. Birokracija je izjemno draga 

zadeva, ki vsem jemlje denar, nagrajuje pa 

pisarniško prekladanje papirjev. 

Jan Horvat 

Članki ne bodo pomagali. Na sodišče bo 

treba, saj tak človek ne sodi v resor, ki ga pokriva. 

Objave so tudi med službenim časom, 

kar pomeni, da je to ne le uradno stališče 

predstavnika organa, temveč tudi stališče 

organa, ki ni preprečil, da bi tak posameznik 

v očitnem konfliktu interesa opravljal delo v 

tem organu. 

Sonatine 

136 22. 2. 2024

42 

PRO ET CONTRA 

PRO: Ljudmila Novak ima prav 

Včeraj je del konservativnega volilnega telesa pretresla vest, da Ljudmila Novak 

»prezira žrtve komunizma«. Oprostite, ampak tega kritično razmišljujoč človek ne kupi kar na prvo žogo. 

Kakšen strankarski vojščak še, ampak strankarski oz. partijski vojščaki so kupili tudi, da se borijo 

za lepšo prihodnost, ko so svoje sodržavljane gnali v jame. Odprl sem brskalnik in poiskal izvirno izjavo. 

Ugotovil sem, da me hoče nekdo grdo zavesti. 

JAKOB PRIMOŽIČ 

Do Ljudmile Novak (64) ne gojim 

nobenih posebnih čustev. 

Zdi se mi, da je kot predsednica 

stranke NSi to stranko 

vodila dobro – pripeljala jo je nazaj v 

parlament, pod njenim vodstvom so 

počasi rasli in razvili tisto, kar danes 

mnogi pojmujejo kot najboljši gospodarski 

program. Stranke ni prodala ne 

levičarjem, kot ji nekateri radi očitajo, 

ne Janezu Janši, čeprav si jo je zelo želel. 

Nekaj, kar pri njej spoštujem, je, da 

svoje katoliške vere nikoli ni poskušala 

skriti ali je zamaskirati. Če bi poskusila, 

bi NSi mogoče dobila kakšen glas 

več, mogoče pa tudi ne. O krščanskih 

vrednotah je vedno govorila zelo neposredno, 

brez popularnih besed, brez 

izogibanja. 

RAZREZ IZJAVE 

Zato me je presenetilo, da bi gospa, ki je 

prvopodpisana pod zakon o dostojnem 

pokopu, pljunila čez žrtve komunizma. 

Pa si poglejmo izjavo pobližje in poskusimo 

ugotoviti, kako bi to lahko naredila. 

»Obžalujem, da je ta tema uvrščena 

na dnevni red Odbora za peticije 

v Evropskem parlamentu. Menim, 

da je problem pobojev, pokopa 

in spomina na slovenske povojne 

in medvojne žrtve problem, ki bi ga 

morali najprej z vsem spoštovanjem 

do žrtev reševati v Sloveniji in ne na 

evropski ravni.« 

136 22. 2. 2024 

To je izjava, ki so jo po mojem mnenju 

najgrše sprevrgli. Tudi sam obžalujem, 

da je morala taka peticija v 

Evropski parlament, a ne, ker se ne bi 

strinjal z vsebino. Ta problem je dolžna 

rešiti Republika Slovenija. Smo država 

ali nismo? Bo Bruselj uredil stvar namesto 

nas? Včasih se slovenska desnica 

obnaša, kot da je Bruselj »desni Beograd«, 

in to poskuša zamaskirati kot 

proevropskost. Če želimo biti država, 

se moramo s tem soočiti sami. Drugače 

se lahko priključimo Avstriji, Dunaj je 

bližje kot Bruselj. 

»Kot nosilka slovenskega Zakona 

o prikritih grobiščih in pokopu 

žrtev pa si želim, da bi bile vse žrtve 

medvojnih in povojnih pobojev pokopane 

na dostojen način in tudi 

na ljubljanskih Žalah. Žrtvam ne 

smemo odrekati pravice do groba in 

dostojnega spomina.« 

Spomnim se okroglih miz v organizaciji 

SDS, na katerih se je ljudi 

na veliko prepričevalo, da bo zakon o 

dostojnem pokopu katastrofa. NSi paktira 

s SMC. Vse bodo uničili. Morišča ali 

grobišča. Ni pomagalo, da so ga podprli 

tudi Mitja Ferenc (63), Jože Dežman (68) 

in Pavel Jamnik (60). SDS je takrat želel 

pretentati volivce NSi, ki jim je ta tema 

pomembna, da ti NSi ne bi več zaupali. 

Kaj se je v resnici zgodilo? Trupla 

so začeli odkopavati. O starejšem gospodu, 

ki mi je na vprašanje pred nekaj 

leti, ali bodo te mrtve iz Kočevskega 

roga kdaj izkopali, odgovoril, da zagotovo 

ne, sem že pisal. Danes je Macesnova 

gorica prazna. 

Podobno je bilo pri Zakonu o arhivih. 

SDS je poskušala prepričati volivce 

NSi, da stranki ni več mogoče zaupati. 

Danes je rezultat zakona o arhivi 

kup knjig Omerze (73), Pezdirja (48) in 

drugih. Zato SDS-u tudi pri tej temi ne 

bi hitro verjel. 

»Ob dnevu spomina na žrtve 

totalitarnih režimov pa se moramo 

spominjati vseh žrtev s pieteto in 

željo, da v prihodnosti ne bi prišlo 

do podobnih dejanj in zločinov.« 

Lepa želja. Evropski dan spomina 

na žrtve totalitarnih režimov je v Sloveniji 

žal posvojil le en pol. 

»V nobenem primeru pa ne 

odobravam zlorabe te teme za 

notranjepolitični ideološki boj.« 

Na koncu pa se zalomi. Tu je srž 

problema. Morda je tu razlog, da dve 

Janševi (65) vladi nista odkopali Kočevskega 

roga. Tudi druga ne, v kateri je 

ironično Janši samo Ljudmila Novak 

stala ob strani do konca (ne Virant (54) 

in ne Žerjav (55)). Povojni poboji, krivice, 

komunistični zločini so za del volivcev, 

tudi moje starše, zelo čustvena 

tema. In ne preseneča me, da so ljudje 

ob lažni novici o komunistični Ljudmili 

klicali na Ognjišče. Ta tema boli. 

In kar boli, prinaša glasove. Mislite, da 

je komu na levici mar, da se žrtve odkoplje? 

Mislite, da je komu mar, da se 

jih ne odkoplje? Praktično vsi morilci 

so na pragu smrti, eni na tej, drugi na 

oni strani vrat. To je tema, ki boli našo 

stran in ki zbudi našo stran. 

LJUDMILA NI KOMUNISTKA 

Zato ne verjamem, da je Ljudmila komunistka, 

ki bi zanikala povojne poboje. 

Verjamem pa, da je Ljudmila katoličanka, 

ki si že leta prizadeva, da 

žrtve dobijo pravico do groba, da se na 

njihovih truplih ne odpre nova vojna, 

ampak konča stara, da je pravici in resnici 

zadoščeno. 

Komu pa boste verjeli vi? Tistemu, 

ki tuli, da je glasovala proti, čeprav glasovanja 

ni bilo in ona ni članica odbora, 

na katerem se je peticija predstavljala? 

Tistemu, ki govori, da je za pokop, glasuje 

pa proti? Kot piše v Svetem pismu 

– po njih delih jih boste spoznali.

PRO ET CONTRA 

CONTRA: Streljanje v desno nogo 

Nov teden, nov primer prerivanja na desni sredini. Ljudmila Novak, ki se ne more zadržati, 

in spopad za vodilni ego v SDS. Ljudmila Novak, ta nekoč trdna skala NSi-ja, je v zadnjem času postala 

sinonim za delitve. Njen pristop do pietete do žrtev totalitarnih režimov in zagovarjanje nacionalnih rešitev 

namesto evropskih intervencij odseva novo poglavje tega že večkrat videnega scenarija. 

Zdi se, da je nekdanja predsednica NSi tokrat zares ustrelila mimo. Zakaj? 

LUKA PETRIČ 

43 

Flickr @N.Si 

Zaradi zadnjega stavka, ki ga je cenjeni soavtor 

Jakob Primožič (naj na tem mestu povem, da 

sem njegov navdušen bralec) prikazal kot srž 

problema. In to tudi je. »V nobenem primeru 

pa ne odobravam zlorabe te teme za notranjepolitični 

ideološki boj,« je zapisala Novakova (64). Ampak 

(in tukaj se ne strinjam s Primožičem) zakaj ob tako 

občutljivi temi in v tako delikatnem času za slovensko 

desno sredino skakati v zobe nečemu, kar sicer 

lahko imenujemo politična propaganda, a je morda 

tudi možnost, da za tematiko, ki se doma zdi nerešljiva, 

končno izve tudi Evropa? Da tudi Evropa končno 

spozna, kako zelo kulturno se z vojnimi poboji soočamo 

v Sloveniji. Da se morda tam zgodi pritisk, ki 

seže do palač na Gregorčičevi in Mestnem trgu? 

MAŠČEVANJE JANŠI 

Po mojem razmišljanju napačna časovnica in predvsem 

napačno oglašanje pri tako boleči temi od gospe 

Novakove. Lahko razumem različne glasove njenih 

kritikov, ki pravijo, da se oglaša samo še pri temah, ki 

so v skladu z njeno »vendetto« proti SDS in Janezu Janši 

(65). Na tem mestu je zato logičen poziv gospe Novakovi, 

da si želimo večkrat videti tudi kaj, kar ne bo 

delovalo kot maščevanje za vse, kar je na desni sredini 

storil veliki bratranec. 

Nič drugače ni na drugi strani desnosredinskega 

političnega spektra. Tudi tam gospod Logar (47) vedno 

znova poskuša dokazati, da ni tisto, kar mu mediji 

želijo obesiti okoli vratu. Želi si biti samostojen, a je 

SDS. Dela svojo Platformo, a je SDS. Ne bi podpisal izjave, 

a je še vedno SDS. Vse ostaja isto, a kljub vsemu 

je vsaka njegova odločitev pospremljena z množico 

člankov in naslovnic, ki kažejo na to, da ni to, kar 

pravi, da je. Torej SDS. 

Ljudmila Novak (64) je, posebej 

na desnosredinskem polu in sploh 

med volivci NSi, povzročila razgreto 

debato o primernosti njenega odnosa 

do Peticije o ohranjanju spomina 

na žrtve povojnega komunističnega 

obdobja v Sloveniji. 

POLITIČNA SAGA 

Vem, sliši se komplicirano in v bistvu tudi je. Politična 

saga, ki nas zaposluje že mesece in že mesece 

uperja oko volivca v desno, namesto da bi ga 

v levo. In s tem se dela škoda. Morda za mnoge zanemarljiva, 

a vseeno je škoda. Večkrat, kot bo medijsko 

oko fokusirano na desno, toliko manj bodo 

ljudje slišali o slabih praksah na levi, toliko manj jih 

bodo videli kot nesposobne (kar, moramo priznati, 

tudi so). Bi se res radi sami ustrelili v nogo? 

136 22. 2. 2024

44 

VZGOJA 

MATEJA PERŠOLJA 

SHUTTERSTOCK 

O ŠOLI IN SISTEMU 

v družbi, ki podpira 

samo povprečneže 

Kolumna 

Sem za kakovostno javno šolo. Ta združuje vse, kar je dobrega: od različnih pedagoških 

pristopov do skrbi za kakovostne odnose, osebno rast in razvoj. Podpiram šolo, v kateri 

učenci odkrivajo svoja močna in šibka področja. 

Sooblikujem šolo, ki otroku predstavlja 

varen prostor za napake 

in priložnost za rast in razvoj 

talenta. Soustvarjam šolo usposobljenih 

učiteljev, srčnih odraslih, 

s strastjo za učenje in poučevanje. 

Ustvarjam šolo, ki zmore videti in opaziti 

napredek, ne le kognitivnega znanja, 

temveč tudi osebne rasti posameznika. 

Pričakujem šolo, v kateri se učenci 

celostno izrazijo in izkažejo – sebi, 

družinam in skupnosti. Želim si šole, 

kjer se učenci samouresničijo in so dodana 

vrednost, prispevek. 

NADPOVPREČNOST 

NEZAŽELJENA 

Ljudje, ki segajo iz povprečja, v slovenski 

družbi povprečnežev niso 

zaželeni. Moja izkušnja je podobna, 

kot jo Ivo Boscarol opisuje v knjigi Od 

talenta do uspeha: »Vedno sem imel 

težavo, da sem segal iz povprečja. 

Na žalost je naš šolski sistem tak, da 

take ljudi dejansko ustavi in poreže.« 

Kot otrok in učenka nisem izstopala iz 

povprečja. Naučila sem se poslušati, 

se učiti, ne preveč spraševati, kaj šele 

povedati oz. se izraziti. Bila sem neopazna. 

Vsa energija je šla v pripadanje 

Ustvarjam šolo, 

ki zmore videti in 

opaziti napredek, 

ne le kognitivnega 

znanja, temveč 

tudi osebne rasti 

posameznika. 

136 22. 2. 2024

VZGOJA 

45 

in ugajanje drugim. Hkrati je v meni 

rasel občutek zmedenosti, praznine, 

neizraženosti, zmanjšalo se je samozaupanje 

in pojavil občutek nesprejetosti. 

Kot učiteljica matematike sem se izpostavila 

in naredila delovno okolje 

drugačno, po svoje. Tako kot sem čutila 

in mi je narekovalo srce. A v tem 

procesu nisem bila sprejeta. Kolegi so 

mi celo predlagali, da zapustim šolo, 

ker se oni ne želijo spreminjati ali celo 

več delati – zaradi mene. Počutila sem 

se drugače. Zdelo se mi je, da nikamor 

ne sodim, dokler nisem našla šole in 

ravnateljice, ki je zmogla videti moj 

prispevek. Tam sem lahko zaživela 

tudi v poklicu učiteljice. 

DRŽAVA ZATIRA IZJEMNOST 

Pri zatiranju nadpovprečnih pomagajo 

tudi državne institucije, a če nismo 

avtentični, izgubimo zaupanje. Ko se 

je ravnateljica v javnosti izpostavila s 

kakovostno javno šolo in skrbjo za odnose, 

je okolje hitro poskrbelo, da šola 

ne bi preveč izstopala. V pol leta so nas 

obiskali trije inšpektorji ter revizorji računskega 

sodišča. Vse po srečnem naključju 

… Zame, za kolege in za vso šolo 

je v času ukvarjanja z inšpektorji zastal 

razvoj in inovativno delo z učenci. 

Vem, da morajo biti papirji urejeni. 

Vendar poročanje ne sme pretehtati 

kritične mase dela učitelja in opravljanja 

poklica, poslanstva poučevanja. Na 

koncu je pomembnejše to, kaj je napisano, 

kot to, kaj je narejeno. Papir vse prenese. 

Ljudje pa ne. Če nismo avtentični, 

izgubimo zaupanje. Fokus v življenju je 

zaupanje v ljudi. Tudi sama imam ob 

obisku zdravnice občutek, da se bolj 

ukvarja s papirjem in z zapisanim kot 

z mano. Da se bo lahko zagovarjala, če 

naredi napako. Da bo vse zabeleženo, 

dokazano. Enako stisko slišim pri učiteljih. 

Kaj je več kot zaupanje sočloveka? 

V slovenskih šolah imajo praviloma težave 

tisti, ki pozitivno segajo iz povprečja. 

Učenka Brina je med poukom matematike 

ustvarila ti dve risbi. Učiteljica hvali njeno 

ustvarjalnost. 

NI VSE V DENARJU 

Singapurce je zanimalo, kako lahko 

ravnateljica vse to doseže, saj jih ne 

plačuje bolje. Leta 2010 smo na obisk 

dobili delegacijo učiteljev, profesorjev 

in ravnateljev iz Singapurja. Po svetu so 

poslali sto strokovnjakov, da bi raziskali, 

kaj je dobrega v šolskih sistemih različnih 

držav, preden so se lotili prenove 

lastnega. Ravnateljico so spraševali, kaj 

počne, da ima inovativne učitelje. Nič 

bolje nas ni plačevala kot drugi ravnatelji, 

nič materialnega nismo dobili v 

zameno za kakovostno delo. Je pa znala 

opaziti in ceniti opravljeno delo. Vse je 

temeljilo na zaupanju, samoiniciativi 

in podpori. In vsak je naredil več, kot 

je lahko, a ravno prav, da ni pregorel. 

Kakovostno delo ne utruja, tako kot ni 

izčrpalo gasilcev, ko so na Krasu gasili 

ogenj. Greš preko sebe, preko svojih 

zmožnosti, a se zavedaš, da ne le delaš, 

ampak ustvarjaš, deliš, daješ. In še 

več dobivaš nazaj. Od otrok, od staršev, 

od skupnosti, v katero prispevaš. 

Zmagali bomo, ko si bomo zaupali, da 

vsak zna in zmore opraviti delo, ki mu 

je zaupano oz. je zanj prevzel odgovornost. 

Zmagali bomo, ko ne bomo potrebovali 

papirjev za dokaz, da smo nekaj 

opravili, inšpektorjev in nadzornikov, 

ampak mentorje, ki bodo vajencem stali 

ob strani in jih vodili. Takrat se drug 

ob drugem ne bomo počutili ogroženo, 

ampak bomo drug nad drugim navdušeni 

in bomo lahko doprinos sebi in 

drugim. Ko namreč zmaga eden, zmagamo 

vsi. 

 

136 22. 2. 2024

46 

VZGOJA 

ALEŠ ČERIN 

SHUTTERSTOCK 

Kolumna 

OTROCI DOBIJO, še preden 

si zaželijo – prekmalu, 

preveč, prepogosto 

Predstavljajmo si očeta, mamo ali oba, ki svojemu otroku kupita vse, kar si zaželi. 

Ni težko, verjetno. Tega je v zadnjih desetletjih veliko. Vse, kar otrok izreče, tudi dobi. 

Pogosto pravzaprav dobi, še preden 

izreče. In tako dobi prekmalu, 

preveč in prepogosto. Da 

bi le bil srečen! Za one, četudi 

kratkotrajne iskrice v »sončkovih« očeh 

bi starši naredili – kar se velikokrat 

prevede v kupili – vse. Ne kupimo jim 

sicer čisto vsega, pač pa toliko, kot največ 

zmoremo. Včasih globoko preko 

meja svojih finančnih zmožnosti. 

KRATKOTRAJNE 

ISKRICE V OČEH 

A iskrice v očeh so vedno bolj kratkotrajne, 

sreče na obrazih ni. Otroci 

zahtevajo več in več. Ko dobijo, niso 

hvaležni, pač pa nerazpoloženi, nezadovoljni, 

namrgodeni. In zahtevajo – so 

kot odvisniki. Stalno dobivanje stvari 

pač vodi v vedno večjo željo po več. 

Otroke tako skozi otroško dobo navadimo 

na materialni standard, ki je v 

neskladju s tem, kar bodo lahko kadarkoli 

dosegli s svojim trudom kot odrasli. 

Kaj se s tem naučijo za življenje? Da 

pač dobiš, če le zahtevaš, in če ne gre 

zlahka, manipuliraš in »nabijaš krivdo« 

z jokom. Da se stvari dobijo brez odrekanja, 

brez dela, brez žrtvovanja. 

Katere mišice otroku krepimo na 

tak način? Ali bo vedno v življenju 

tako? Kdo bo kasneje v življenju stalno 

in vedno bolj zadovoljeval želje našega 

Otroci ne vedo, kaj 

potrebujejo, vedo samo, 

kaj hočejo. Odrasli 

so odgovorni za to, 

da jim dajo vse, kar 

potrebujejo, in le malo 

tega, kar hočejo. 

»sončka«? Predstavljajte si, da prideta 

skupaj dva taka »sončka«, oba z naravnanostjo 

in s pričakovanji, da bo »drugi 

zadovoljeval moje želje«. 

UKINJANJE HREPENENJA 

Otroku z razvajanjem jemljemo hrepenenje 

(SSKJ: »občutek močne želje po 

čem«). Ukinjanje hrepenenja pa vodi v 

naravnanost, ki se kaže v »vse je brez 

veze« in v depresiji. 

Zdi se, da ukinjanje hrepenenja 

po stvareh vodi v pomanjkanje hrepenenja 

po ljudeh. Vse – tudi človeka – se da 

dobiti takoj, brez truda in vedno večkrat. 

KRATEK IN ODLOČEN NE 

Pomagamo lahko starši. Saj vemo, da 

pot iz »več in več« lahko vodi v isti smeri 

v »še več in še več« in da ta začarani 

krog lahko peljemo v skrajnost, dokler 

pač zmoremo. Vemo pa tudi, da obstaja 

obratna pot, da se lahko odločimo in 

obrnemo smer – »v manj in manj«. 

Vemo, da bi pomagal kratek in odločen 

NE, usklajen med očetom in mamo. 

Spet se pojavi ta znamenita svetopisemska 

edinost med možem in ženo 

(prim. 1 Mz 2,24). A kaj, ko se nam začne 

»trgati srce«, ko naš »sonček« zajoka in 

se začne – recimo – metati po tleh in zahtevati. 

Tako dopustimo, da nas »sončki« 

zmanipulirajo in tudi obrnejo enega 

proti drugemu. 

Starši vemo, da je prav, da se do česarkoli 

vrednega v življenju pride le s 

prizadevanjem. Vemo, da prizadevanje 

prinaša zadovoljstvo, vemo, da je to 

prava pot. A zaradi našega pomanjkanja 

discipline je težko to védenje spraviti 

v prakso. Zaradi tega, ker smo bili že mi 

deležni materialnega – preden smo si 

zaželeli, prekmalu, preveč in prepogosto. 

Ne sicer še v taki meri, a začelo se je 

– ali pa se nadaljuje – z nami. 

Vrtimo ta začarani krog, kajne? In to 

vedno hitreje. 

Članek je bil prvič objavljen na Časnik.si, 

spletni magazin z mero. 

Otroci pač dosežejo, da nekaj 

dobijo – in to v preobilju 

– brez truda, brez dela, 

brez odrekanja, pač pa le 

z zahtevami in, če to ne 

pomaga, s »cmeranjem« 

ter z manipuliranjem. 

DATI VSE, KAR POTREBUJEJO 

Saj nam zdrava kmečka pamet pravi, da 

otroci ne vedo, kaj v resnici potrebujejo, 

zahtevajo pa – pogosto, precej naglas ali 

zelo opazno. 

Velikokrat zahtevajo to, kar vidijo 

v reklamah ali pri sovrstnikih in kar 

v njih spodbudi kakšno čustvo. Saj se 

zavedamo, da mnogo reklam »pikira« 

prav na otroke, kajne? »Marketingarji« 

dobro vedo, da starši želimo otrokom v 

vsem ustreči. 

Ker starši nimamo ne volje in ne 

moči, da bi rekli NE, pač kupimo … in 

kar kupujemo. Tako začnemo »futrati 

nenasitno žival«. Dokler zmoremo. 

136 22. 2. 2024

Kolumna 

PRIMOŽ BULC 

SHUTTERSTOCK 

MEA CULPA 

DRUŽBA 

Postmoderna družba in z njo novodobni skrajni levičarji mi preko civilnih združenj in 

družboslovnih fakultet v žaljivi obliki prefinjeno sporočajo, da imam najmanj sedem 

naglavnih grehov postmoderne družbe. 

47 

SEM BELEC 

Rodil sem se kot belec. Zanje sem rasist, 

kriv za koloniziranje celotne Afrike 

in s tem lakoto na tej celini ter posledično 

suženjstvo. 

SEM MOŠKI 

Sem biološki moški in tudi počutim 

se tako. Za histerični skrajni feminizem 

sem seksist, kljub temu da cenim 

žensko in njene prevladujoče lastnosti, 

kot so materinstvo, sočutje, nežnost, 

lepota, intuicija, previdnost, vernost. 

Ženske so s temi vrednotami premikale 

svet. Ne, zanje mora biti ženska 

mačistka in karieristka, ki prevzema 

do sedaj znane moške vrednote. S tem 

žalijo ženski svet in žensko notranjost. 

Ne bo več Cankarjev, ki bodo tako ljubeče 

pisali o svoji materi. Žene, ženske, 

matere: stopite skupaj in ne popuščajte 

njihovi histeriji, polni osebnih travm. 

SEM HETEROSEKSUALEC 

Sem heteroseksualec. Zanje sovražnik 

vseh trans- in podseksualnih skupin. 

Neprestano mi preko filmov, ki potvarjajo 

zgodovinska dejstva, indirektno 

žaljivo sporočajo, da je z menoj nekaj 

narobe, da so moja občutja napačna, da 

je le njihov občutek pravi. Da ni druščine, 

v kateri ni vsaj en homoseksualec, 

da ni bilo kraljice, ki ne bi bila lezbijka, 

da so bili glavni revolveraši divjega 

zahoda črnci, lezbijke pri vikingih pa 

glavne kraljice. 

SEM MOŽ IN OČE 

Sem mož in oče. Po njihovem prepričanju 

sem zavrt patriarhalni človek 

srednjega veka. In to samo zato, ker 

sem prepričan, da je družina osnovna 

celica družbe in njeno osnovno gibalo. 

Na vse načine se trudijo, da bi jo razvrednotili 

in imeli miselno oblast že 

nad najmlajšimi. 

SEM KMET 

Sem kmet, kriv za vse ekološke katastrofe 

od taljenja ledu do poplav, požarov in 

potresov. Kriv sem za mučenje živali in 

Žensko cenim zaradi 

materinstva, sočutja, 

nežnosti, lepote, intuicije, 

previdnosti, vernosti. 

Agresivne nestrpne feministke bi rade izničile 

razlike med spoloma in nam vsilile svoj pogled 

na svet kot edini dopusten. 

za zmanjševanje populacije divjih zveri. 

Ker sem samooskrben, sem jim še 

nevarnejši, ker me ne morejo izsiljevati. 

SEM PODJETNIK 

Sem podjetnik, kriv za nepravično porazdelitev 

denarja, in kapitalist, ki izsesava 

delovnega človeka. Imam občutek, 

da živijo v 19. stoletju in se ne zavedajo, 

da podjetniki vedo, da brez dobro plačanih 

delavcev ni odličnih rezultatov. 

Dobre vlade pa vedo, da brez malih in 

srednjih podjetij ni preživetja, niti za 

delavce ne. 

SEM KRISTJAN 

In najhujši greh: sem kristjan, ki spoštuje 

krščansko izročilo, temelječe na 

grški filozofiji in rimskem pravu. Kriv 

sem za vse križarske vojne in masakre, 

za požig in mučenje vseh čarovnic in 

čarovnikov ter za sprijene pedofilske 

duhovnike. Ker mi osnovna doktrina 

narekuje, naj ne vračam hudega s hudim, 

se še bolj zaganjajo vame. Veliko 

bolj strahospoštljivi so do verstev, ki 

jim bodo zadala zadnji neizprosen udarec. 

Pristanek ne bo mehak. Kot je bilo v 

zgodovini po zatonu vsake civilizacije. 

BIVAM, TOREJ SEM 

Če se skupaj ne bomo uprli temu totalitarizmu, 

sovražnemu govoru in diktaturi 

vreščeče manjšine nad tiho večino, 

ki žali vsepovprek, našim otrokom pere 

možgane in potvarja zgodovino, nas pa 

prikazuje kot malce zaostale, bomo s 

celotnim zahodnim svetom izpuhteli. 

Za nami bo ostal le še bled spomin. 

Vsak od nas naj začne v svojem okolju, 

tako da jasno pove, kaj mu narekuje 

zdrava pamet, in ne pristaja na sprijene 

akademske nebuloze. Ne bodimo tiho 

in ne dovolimo, da drugi odločajo namesto 

nas. Presenečeni boste, koliko 

nas je. 

 

136 22. 2. 2024

48 

DALMATINO 

Vzgoja za 

SAMOZAVEST 

Kolumna 

Ko sem najmlajša sinova, osnovnošolca, na pepelnico peljal v šolo, sem 

med klepetom osupel izvedel za bojkot pusta. V razredu obeh fantov je 

bil sošolec, ki se za pusta ni našemil - iz protesta. 

TINO MAMIĆ 

SHUTTERSTOCK 

musliman in ne praznujem 

pusta,« mi je sin prenesel 

besede osemletnega 

»Sem 

sošolca. Verjetno so njegovi 

starši vedeli več, kot ve povprečen 

Slovenec: da je pust zadnje rajanje pred 

nastopom katoliškega postnega časa, ki 

traja poldrugi mesec. In je zato pravzaprav 

krščanski praznik. 

SAMOZAVEST MUSLIMANOV 

Muslimani v Sloveniji me velikokrat 

prijetno presenetijo s samozavestjo. O, 

da bi kristjani imeli tako samopodobo! 

V prenekateri šoli so muslimanski starši 

dosegli, da so uvedli prehrano, pripravljeno 

v skladu z njihovo tradicijo. 

Halal. Po drugi strani pa so v naši državi 

še vedno šole, ki ne samo ob petkih, 

ampak tudi na pepelnico in postne petke 

postrežejo z največjimi kosi mesa. 

Čeprav tako teptajo večstoletno slovensko 

tradicijo. 

Če bi bili katoličani v svetih staršev 

naših šol in vrtcev dovolj glasni, bi 

te diskriminacije krščanskih otrok že 

davno ne bilo več. Če bi vsi krščanski 

starši doma vzgajali otroke kot starši 

sinovega sošolca, bi naši otroci vse petkove 

zrezke množično zavrnili. Zdi se, 

da so muslimanski priseljenci v dveh 

desetletjih v šolah dosegli več pravic kot 

domačini v 34 letih od padca komunizma. 

Vegani in vegetarijanci pa so še več 

dosegli v pičlih desetih letih. 

Istega dne sem slišal otroka, ki ima 

take starše, da ga vzgajajo v pokončnega 

kristjana. Tudi ta otrok se ni našemil, a 

ker je pustno rajanje poganskega izvora 

in preveč razbrzdano in nekulturno. Ta 

drža mi sicer ni tako blizu, da bi jo sam 

prevzel, a drža te družine je zelo prepričljiva 

in občudovanja vredna. 

V ZAČETKU JE BILO 40 DNI 

Ko sem oba primera bojkota omenil 

prijatelju duhovniku, me je presenetil 

z razlago nastanka pepelnične srede. 

Rekel je, da je post v začetku trajal 

samo od prve postne nedelje do velike 

noči. Od vključno prvega postnega ponedeljka 

do velike sobote je tako točno 

40 dni. Šele po izumu pepelnične srede 

je nastala sedanja splošna razlaga, da 

je postnih dni 46: 6 tednov plus štirje 

dnevi »ničtega« postnega tedna. Ker ob 

nedeljah post ne velja, je 46 dni minus 6 

nedelj točno 40 dni. A v resnici Jezus, ko 

je šel za 40 dni v puščavo, ob nedeljah ni 

imel pavze. 

Duhovnik mi je razložil še, zakaj 

so iznašli pepelnico. Pustovanje v srednjem 

veku je bilo tako razvratno in 

divje, da so ga hoteli ustaviti. Pa tudi 

preprečiti pokopavanja pusta, ki je bilo 

za krščanstvo žaljivo. Roko na srce, 

pustovanje ni nastalo zaradi porok pred 

postom, ampak bolj zaradi praznovanja 

prihoda pomladi iz predkrščanskih časov. 

Poganskih. Tako je Cerkev uvedla 

pepeljenje na pepelnično sredo, da je 

tudi simbolično presekalo pustovanje. 

Prijatelj me je na koncu še nasmejal 

z vprašanjem, ali vem, kako nekateri 

njegovi farani rečejo pepeljenju: 

upepeljenje. 

ZGLED VZGOJE 

Vsekakor sta oba primera bojkota pusta 

nazoren zgled, kako vzgajati otroke v 

duhu svojih vrednot. Zelo daleč so namreč 

že časi, ko so starši otroke vzgajali 

s kazalcem na ustih: »Da ne bi kaj o tem 

zinil v šoli.« Danes, ko se sprašujemo o 

obstoju zahodne civilizacije, je nastopil 

čas za vzgojo pokončnih otrok, ki so 

ponosni nase, na svojo družino in na 

svoje korenine. 

Morda ta drža ni poceni. Morda bo 

tak otrok prikrito kaznovan s kako nižjo 

oceno. Morda bo tudi nekoliko težje delal 

kariero kot oportunisti, ki se vedno 

obračajo po vetru. A vendar: to je smešno 

nizka cena za ohranitev čiste vesti 

in vzgojo v samozavestnega človeka. 

Nastopil je čas za 

vzgojo pokončnih 

otrok, ki so 

ponosni nase, na 

svojo družino in 

na svoje korenine. 

136 22. 2. 2024

Priporočila 

MILAN HRASTAR 

FRANCIS S. COLLINS: JEZIK BOGA 

Avtor je znanstvenik, ki je prehodil pot od otroške 

vere preko agnostičnega pojmovanja do ateista in 

nazadnje do trdnega vernika. Vero mu sedaj utrjujejo 

spoznanja, ki jih je pridobil z vsrkavanjem 

znanja med študijem kemije, fizike, medicine in 

nazadnje genetike. Kot medicinski genetik na 

univerzi v Michiganu je odkril genetske napake, 

ki povzročajo cistično fibrozo in Huntingtonovo 

bolezen. V prostem času je motorist, ki rad zaigra 

na klavir in kolege znanstvenike zabava s priredbami 

znanih popevk. 

Jezik knjige je zahteven in je namenjen bolj 

razgledanim bralcem, je pa občudovanja vredno 

delo uglednega znanstvenika, ki je sam prehodil 

težavno pot iskalca vere. Pokaže nam možnost 

sodelovanja in sobivanja znanosti in vere. Svojo 

izkušnjo želi deliti z različnimi ljudmi, tako da 

je knjiga primerna za razgledane znanstvenike, 

verujoče, neverne, predvsem pa za iskalce smisla 

življenja. 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

49 

Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2019, 292 

strani. Trenutno razprodano. 

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2023, 384 strani, 135 evrov. 

AMBROŽ KVARTIČ: 

OD IMENA DO SPOMINA 

Avtor v predstavitvi pove, da so tematiko običajev 

in šeg obravnavali že mnogi pisci pred njim, 

da pa je v tej knjigi prvič zares predstavljeno celotno 

življenje Slovenije. Po njegovih besedah 

je knjiga ilustracija življenja, v kateri se lahko 

ljudje prepoznajo na marsikaterem koraku. 

Vsako poglavje podrobno razdela in dotakne se 

tako starih običajev, navad in vraž kot tistih, ki 

so novejšega izvora in so del našega vsakdana. 

Vsebinski del oklepata poglavji Rojstvo in Smrt, 

nekje sredi med njima se nahaja še poglavje Poroka, 

okoli nje pa se zvrstijo vse druge pomembne 

prelomnice. Avtor se dotakne šeg in običajev, ki 

so povezani z izobraževanjem, prehodom v odraslo 

dobo, služenjem vojaške obveznosti, gradnjo, 

prostim časom, hišnimi ljubljenčki in osebnimi 

prazniki. Poleg tega vmes umesti poglavja, 

ki so povezana z verskimi običaji. Tako posebna 

poglavja prinašajo podatke o krstu, prvem obhajilu 

in birmi ter se dotaknejo tem, povezanih 

z redovnim in duhovniškim življenjem. 

Avtor se je res potrudil zajeti in predstaviti 

širok nabor tem, ki jih je obogatil s slikovnim gradivom. Ob branju njegove obsežne knjige niti nimamo 

občutka, da gre za strokovno knjigo, ker se nas vsebina tako močno dotika. Je del nas, naših obredov in 

vsakodnevnih rutinskih del ter tudi posebnih običajev, o katerih poslušamo iz ust naših starih staršev 

in morda odhajajo v pozabo. 

Avtor Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani 

je zaposlen kot asistent za področje folkloristike in primerjalne mitologije ter kot raziskovalec 

sodobne pripovedne in pesemske folklore. 

 

MONIKA JEGLIČ 

136 22. 2. 2024

50 

MED(IJSKI) SOSEDI 

MRTVAŠKI PLES 

ROBERTA GOLOBA 

Če se je predsedniku vlade Robertu 

Golobu in njegovim sodelavcem še pred 

dnevi ob anketah Mediane smejalo in 

dobro zdelo, ker so pozornost od svoje 

nesposobnosti učinkovito preusmerili 

izključno na Socialne demokrate in 

nevtralizirali tragikomedijo okoli afere 

Litijska 51, zadnje raziskave kažejo 

drugačno sliko, piše spletni Portal plus. 

Na omenjenem portalu v uredniški 

kolumni opozarjajo, da je aktualni 

premier zelo amatersko in podcenjujoče 

zanemaril dejstvo, da z neskončnim 

mrcvarjenjem stranke SD, s svojo 

notorično oholostjo, spletkarjenjem in 

plehkimi medijskimi spini, s katerimi je 

zamegljeval odgovornost finančnega 

ministra Klemna Boštjančiča ter svojo 

osebno malomarnost pri sramotni 

blamaži v zvezi z nakupom sodne stavbe, 

v bistvu počasi žaga vejo, na kateri sedi. 

»Če k temu prištejemo še kalimerovsko, 

nekredibilno ignoriranje kopice 

stavk – sodnikov, tožilcev, zdravnikov, 

delavcev na upravnih enotah, po novem 

še zaposlenih v operativnih centrih na 

številki 112, je jasno, da povprečni volivec 

ne more več zaupati vladi, ne glede 

na politično usmerjenost.« Na Portalu 

plus menijo, da je zadnji obupani poskus 

medijskega prikazovanja, da vlada vseeno 

nekaj dela, posiljeno promoviranje 

dviga pokojnin za 8,8 odstotka, kar je 

po prepričanju premierja daleč najvišje 

povečanje v več kot tridesetih letih. 

»Seveda premier v svoji maniri ob vsej tej 

samohvali spet pozabi povedati, da smo 

imeli v zadnjih dveh letih izrazito visoko, 

nadpovprečno inflacijo, ki v osnovi 

zahteva ustrezno uskladitev pokojnin, 

sploh če upoštevamo, da so cene najbolj 

rastle v segmentih hrane, pijače in energije, 

kar najbolj prizadene upokojence.« 

Prikazovanje usklajevanja pokojnin z 

inflacijo in vsaj približnega ohranjanja 

realne kupne moči upokojencev kot 

nekakšen poseben dosežek vlade je milo 

rečeno patetično. 

136 22. 2. 2024 

V DEŽELI 

MANDLJEVEGA MLEKA 

Dr. Janez Šušteršič v kolumni za Siol 

ugotavlja, da je sodobno razumevanje 

sveta vse bolj skrčeno na hipne in osebne 

vtise, spletne objave brez ozira na vir 

informacij: »Ko opazimo, da nas trgovci 

goljufajo, hitro sklepamo, da je to vzrok 

za inflacijo in da je zato treba sprejeti 

še kakšen zakon več, da bomo vsi lahko 

imeli dostojno življenje. Ali pa recimo 

uvesti projekt spremljanja cen izbranih 

izdelkov v trgovinah, za katerega po 

mojem samo vlada ni od prvega dne vedela, 

da ga bodo trgovci tako ali drugače 

spretno izigrali in se ji smejali v brk.« 

Ekonomisti sedanjo inflacijo, ki se sicer 

po treh letih nekoliko umirja, razlagajo 

kot posledico treh poglavitnih vzrokov: 

energetske krize, prepoznega odziva 

centralnih bank in previsokih državnih 

primanjkljajev: »Vendar so ekonomisti v 

glavnem eni taki dolgočasni boomerji, 

zato jih nima smisla poslušati, z javnofinančnim 

primanjkljajem ali obrestnimi 

merami centralnih bank pa tudi težko 

narediš zanimiv selfie.« 

Posledica prevlade neposrednega v 

razumevanju sveta pa onemogoča 

spoznanje, da so družbeni pojavi rezultat 

interakcije različnih globljih dejavnikov in 

nepovezanih ravnanj ter zahteva iskanje 

krivde v konkretnih ljudeh in dejanjih. 

Tako se za razpadanje zdravstva krivi zasebne 

zavarovalnice in dvoživke namesto 

zastarelega in socialističnega načina 

upravljanja in financiranja sistema. Za 

inflacijo trgovci, za drago ogrevanje v 

Velenju pa korupcija v TEŠ. 

»Včasih se je reklo, da ko imaš problem, 

ustanoviš komisijo, da ničesar ne reši. 

Danes bi prej rekel, da sprejmeš zakon, ki 

ne more ničesar rešiti in po možnosti tudi 

izvedljiv ni. V kolumni o štempljanju sem 

čez palec ocenil, da nas takšni predpisi 

stanejo kakšne tri milijarde evrov letno,« 

še ocenjuje Šuštaršič, ki pravi, da predlog 

iz protiinflacijske peticije, da bi morali 

trgovci in proizvajalci jasno označiti, kadar 

se določenemu proizvodu ob isti ceni 

zniža kakovost, sodi med takšne ideje. 

POLITIKI IN 

LJUDSKE OBVEZNICE 

Premierja Roberta Goloba ni med imetniki 

prvih ljudskih obveznic v Sloveniji, 

piše spletni portal Forbes Slovenija 

in opozarja, da je Golob napovedal 

nakup. A če Golob pravi, da ni imel 

časa, tudi prvak opozicije Janša Janša 

ni šel v naložbo, saj meni, da se računica 

ne izide. Ko je pred enim mesecem 

minister za finance Klemen Boštjančič 

razkril še zadnje podrobnosti o ljudskih 

obveznicah in najavil 250-milijonsko 

izdajo, so na omenjenem portalu 

gospodarstvenike, politike in nekdanje 

ministre spraševali, ali jo bodo kupili. Iz 

Golobovega kabineta so jim takrat sporočili, 

da premier ocenjuje, da so ljudske 

obveznice dobra in varna naložba. A 

pred dnevi so iz njegovega kabineta 

dobili sporočilo, da predsedniku vlade 

zaradi časovne stiske ni uspelo opraviti 

nakupa obveznic. 

Tudi prvak opozicije Janez Janša obveznic 

ni kupil. »Nimam toliko denarja, da bi 

se mi računica izšla,« je dejal in pojasnil, 

da stroški odprtja trgovalnega računa in 

ostali stroški tistemu, ki je kupil za nekaj 

tisoč evrov obveznic, poberejo praktično 

ves donos. »Pravijo, da se izplača, če jih 

kupiš za več kot 30 tisoč evrov, saj gre za 

varno naložbo, za katero jamči država. 

Kdor ima ta denar …« 

Prejšnji teden pa je obveznice vpisal 

finančni minister Klemen Boštjančič, 

ki je to prav tako napovedal pred 

začetkom izdaje. »Verjamem v to, da 

delaš tisto, kar govoriš,« je dejal in 

poudaril, da je vlaganje v obveznice 

ugodnejša alternativa varčevanju v 

banki ter da bo po njegovem prepričanju 

prispevala k razvoju kapitalskega trga v 

Sloveniji, poroča spletni portal Forbes 

Slovenija. Boštjančič je sicer predstavil 

tudi rezultate vpisa prvih obveznic 

za državljane.

Priporočilo 

ANDRAŽ 

ARKO 

WWW. 

IMDB.COM 

Sveti Peter 

FILMSKO LETO SVETNIKOV 

V hecu pravimo, da 22. februarja goduje svetnik s štirimi nogami, saj je ta dan praznik sedeža 

apostola Petra. Že v 4. stol. so v Rimu slovesno obhajali spomin na ustanovitev škofijskega 

sedeža. Kasneje so v baziliki sv. Petra pod vitrajem v apsidi simbolno postavili tudi Petrov 

sedež, ki ga nosijo kipi štirih cerkvenih očetov. 

51 

Apostol Peter od daleč opazuje 

Jezusovo križanje, nato 

je priča njegovemu pokopu, 

čez tri dni praznemu grobu 

in potem Jezusovim povstajenjskim 

prikazovanjem. Peter trpi, ker je zatajil 

Jezusa, a doživi odpuščanje. Jezusovi 

učenci doživijo binkošti ter pridigajo, 

ozdravljajo in krščujejo, Savel pa jih 

začne preganjati: Štefana kamenjajo, 

Petra pa aretirajo. Ko Savel pred Damaskom 

doživi spreobrnjenje, se pridruži 

skupnosti in začne oznanjevati. Med 

kristjani, ki so vsi izšli iz judovstva, 

nastane vznemirjenje, ko Peter krsti 

poganskega stotnika Kornelija. Ko 

spreobrnjeni Savel-Pavel odide v Rim, 

sledita mu Peter in Marko … 

SVOBODNA INTERPRETACIJA 

Prva polovica filma vodi skozi kompilacijo 

koncev vseh štirih evangelijev in se 

nato prelije v dokaj svobodno in svojsko 

interpretacijo Apostolskih del. Ustvarjalci 

sledijo zgodovinsko netočnim, 

a ustaljenim predstavam: Jezusa ima 

rane na dlaneh, in ne na zapestju; zadnja 

večerja je čista preslikava svetovno 

znane stenske poslikave Leonarda da 

Vincija; Jezus podaja zadnja naročila 

učencem, a se to ne zgodi tik pred vnebohodom, 

ki ga film sploh ne prikaže, 

ampak kar med povstajenjskimi prikazovanji. 

Nekatere vsebinske poenostavitve 

in prilagoditve so teološko problematične, 

predvsem v prizoru, ko Peter 

po ozdravitvi hromega v templju pravi: 

»Ozdravil sem tega človeka, kakor je to 

delal Jezus!« saj ga je ozdravil Jezus, in 

ne Peter; malo zatem diakon Štefan ne 

pričuje pred judovskim vélikim zborom, 

ampak kar pred ljudstvom … Ko v 

Antiohiji pride Peter na balkon, mu ob 

prihodu množica kristjanov navdušeno 

ploska in vzklika, kar precej aludira 

na izvolitev papeža in slovesno razglasitev: 

»Habemus papam!« (Imamo papeža). 

Sklepni del filma se naslanja na 

apokrifni spis iz 2. stoletja »Mučeništvo 

blaženega Petera, kot ga je zapisal škof 

Lin«, ko Peter na begu iz Rima sreča 

Kristusa in ga vpraša: »Gospod, kam 

greš?« ter zaključnim prizorom, ko je 

Peter križan z glavo navzdol. 

SLABA 

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA 

Ob slabi računalniški grafiki pa je predvsem 

moteče, da se v seriji filmov, ki jih je 

posnela Lux Vide, ponavljajo isti igralci: 

Flavio Insinna kot Tracij, ki je pred tem 

igral don Boska; Ettore Bassi kot Klavdij, 

ki je zatem igral Frančiška Asiškega. 

Film zelo močno prikaže lik Petra, 

ki ga dokaj dobro upodobi znameniti 

Omar Sharif. Petra spremljamo v 

njegovi stiski, teži in tesnobi: ko želi 

pobegniti in ko se mora soočiti s problemi; 

ko se kolerično razburi, nato pa 

se mora ohladiti in prav odreagirati; 

predvsem pa ves čas zelo hrepeni, da 

bi bil blizu Gospodu. Peter ni izdelan 

heroj, ampak mora zoreti in nima dokončnih 

odgovorov, saj Kristus ne daje 

dokončnih odgovorov, ampak vabi 

vsakega učenca, naj hodi za njim. 

O FILMU: 

• naslov: Sveti Peter (San Pietro) 

• čas trajanja: 197 minut 

• država in leto: Italija, 2005 

• režija: Giulio Base 

• igralska zasedba: Omar Sharif, 

Daniele Pecci, Lina Sastri 

ZANIMIVOSTI: 

Film, ki so ga posneli v Tuniziji, je 

del serije o svetnikih, ki je nastal v 

produkciji Lux Vide in RAI Fiction. 

OCENA PRIMERNOSTI: 

PG-13: zaradi nekaterih prizorov 

nasilja in križanja naj si otroci 

mlajši od 13 let ogledajo film v 

spremstvu staršev. 

ST. PETER 

CATHOLIC 

NEWSWORLD. 

COM 

DOSTOPNOST: 

Brezplačen katoliški film Sveti Peter 

si lahko ogledate na spletni strani 

www.catholicnewsworld.com 

136 22. 2. 2024

52 

NARODNO-ZABAVNO 

IVAN SIVEC 

ARHIV IVANA SIVCA 

A 

vsega tega verjetno v današnjem 

času niti ne bi bilo – ali 

pa bi bilo v zelo omejeni obliki 

–, če se ne bi v drugi polovici 

prejšnjega stoletja pojavil izjemen citrar 

Miha Dovžan. 

Sliši in bere se skorajda neverjetno, 

a vendar je res. Miha Dovžan je tisti veliki 

Slovenec, ki nam je citre vrnil. Če 

ne bi bilo njega, bi bržčas citre ostale 

še naprej na podstrešju oziroma bi jih 

obravnavali kot zgodovinsko dediščino 

predvsem na etnoloških oddelkih. Z 

Mihovim prihodom na glasbeno sceno 

pa so citre znova čudovito zazvenele po 

vsej Sloveniji, Ansambel Mihe Dovžana 

je pred leti dosegel neverjetno slavo, 

Miha pa je pred poldrugim letom prejel 

tudi eno najvišjih državnih priznanj – 

Red za zasluge. In kje je zdaj Miha? 

KMEČKA IDILA 

Mnogi se sprašujejo, zakaj se je Miha 

povsem umaknil iz javnosti oziroma ali 

sploh še živi. A preden zapišemo, kako 

je z njim, se vrnimo k začetkom citer na 

slovenskih tleh. 

Citre kot eno od najlepših in hkrati 

zahtevnejših strunskih glasbil imajo na 

naših tleh večstoletno tradicijo. To je 

glasbilo s strunami, na katero se z desnico 

brenka, z levico pa prebira strune. 

Torej ne gre za preprosto glasbilo. 

A vendar so ga nadarjeni posamezniki 

obvladovali že pred več stoletji. 

Znano je, da je leseni del citer izdelal 

kar sam marsikateri kmet ali obrtnik, 

kupil pa je samo strune. Tako je s starih 

slik znana podoba, da je ob dolgih zimskih 

večerih družina sedela za pečjo ali 

ob peči, na krušni mizi pa je – običajno 

oče – prebiral strune citer. Vsa družina 

pa je ob tem prav idilično prepevala 

ljudske, ponarodele in seveda predvsem 

narodne pesmi. 

Da je bilo tovrstno muziciranje res 

prisotno, nam potrjuje že pridigar Janez 

PRVI SLOVENSKI CITRAR 

Miha Dovžan – 

FANT Z ZLATIMI PRSTI 

Glasba 

Na Slovenskem je več kot sto dobrih citrarjev, na glasbenih šolah obstajajo posebni 

citrarski oddelki, kar nekaj učiteljev oz. profesorjev uči citre zasebno, imamo citrarski 

festival, tekmovanje citrarjev in še marsikaj s tem blago zvenečim glasbilom. 

Svetokriški v knjigi Sacrum promptuarium 

iz leta 1691. 

PODUK V IGRANJU 

Da je bilo citranje na naših tleh precej 

razširjeno, med drugim dokazuje tudi 

prvi slovenski priročnik, prva slovenska 

šola, zvezčič z naslovom Poduk v 

igranju na citrah iz leta 1895. Do tistega 

časa so se nadarjeni posamezniki 

učili igranja iz nemških učbenikov, na 

prelomu devetnajstega stoletja pa je že 

začela izhajati publikacija v 18 zvezkih 

z naslovom Slovenski citrar. Tedaj se je 

pojavilo tudi že več tovrstnih učiteljev, 

med katerimi je bil najbolj znan Franc 

Korun - Koželjski. 

Seveda so igrali predvsem narodne 

pesmi. Kmalu pa so dobri citrarji ugotovili, 

da s citrarskim zvokom lepo zvenijo 

tudi Straussove, Mozartove in Chopinove 

skladbe. 

Citre so bile v času, ko je bilo snega 

še na metre, še posebej priljubljene v 

manj dostopnih krajih, recimo v Tržiču. 

Eden od najbolj znanih tržiških citrarjev 

je bil Franc Ahačič. Znano je tudi, 

da je že leta 1938 na Radiu Ljubljana nastopil 

Gorenjski trio, ki so ga sestavljali 

harmonikar Avgust Stanko, kitarist 

Rudolf Ahačič, citrar Franc Ahačič ter 

pevec Ivan Ahačič. 

DOLGI PRSTI 

Danes so dolgi prsti soznačnica za tiste, 

ki so pokradli pol države, zato mnogi 

taki tatovi pri navadnih smrtnikih niso 

preveč čislani. Pri citrarjih pa je drugače. 

Prav Miha Dovžan je eden od tistih, 

ki ima dolge, a hkrati zlate prste. 

Miha je tako rekoč vse svoje življenje posvetil citram. 

136 22. 2. 2024

NARODNO-ZABAVNO 53 

Njegova citrarska zgodba se začenja 

že s šestimi leti. Tedaj, leta 1949, so bile 

citre tako rekoč povsem pozabljen in 

predvsem staromoden inštrument. 

A na srečo je v ljubljanski Šiški živel 

citrarski učitelj Janko Lotrič, 

upokojeni železničar, ki je rad 

zahajal v Dovžanovo hišo. Vsi v 

družini so bili glasbeni navdušenci, 

od mame do očeta, zato 

je bilo povsem razumljivo, da se 

bo tudi Mihec lotil tega ali onega 

inštrumenta. Nadobudni fantič 

bi se rad lotil igranja na klarinet, a 

so mu tako starši kot gospod Lotrič 

predvsem zaradi dolgih prstov svetovali 

igranje na citre. 

Miha se je pozneje, ko je že osvojil osnove, 

podal v uk k Francu Ahačiču v Tržič 

in tedaj so ga citre povsem prevzele. 

Da glasbeniki že tedaj niso bili 

imuni na pijačo, pa pove naslednje hudomušno 

tržiško opažanje: »Če se je 

Avgust Stanko znašel v gostilni, se je 

navadno od tam vrnil po treh dneh. 

Franc Ahačič pa po treh mesecih.« 

VISOKORASEL MLADENIČ 

Z MALIMI CITRAMI 

Miha ima pred mnogimi drugimi glasbeniki 

dve veliki prednosti: bil je izjemno 

vztrajen in je vsak dan vadil po več 

ur, hkrati pa je imel ob odličnem posluhu 

tudi izvrsten spomin. To dvoje ga je 

kmalu poneslo v slovenske višave. 

Nerazdružljiva brata Ive in Miha Dovžan 

v mladosti. 

Pri dobrih petnajstih letih je nastopil 

v radijski oddaji Pokaži, kaj 

znaš. Napovedovalka ga je predstavila 

z naslednjimi besedami: »Citre so pri 

nas redek instrument. Le malokdo ga 

še pozna. V posebno veselje pa nam je, 

da nanje igra petnajstletni mladenič 

iz Ljubljane.« 

A ta petnajstletni mladenič je že 

tedaj dokazal, da je nekaj izjemnega. 

To sta začutila tudi radijska urednika 

Boris Kovačič in Vilko Ovsenik in pot 

je bila citram na široko odprta. Seveda 

se to ne bi zgodilo, če ne bi bil Miha izjemen 

virtuoz. 

Pevci z božanskimi glasovi – Vokalni kvintet Gorenjci. 

OD NARODNIH 

DO CVETJA V JESENI 

Miha je na začetku svoje poti, predvsem 

z baritonistom Tonetom Kozlevčarjem, 

članom Slovenskega 

okteta, posnel več narodnih pesmi. 

Nekaj časa je citre igral tudi 

pri ansamblu Veseli hribovci. 

Kmalu pa sta z bratom Ivetom 

ustanovila svojo glasbeno skupino, 

najprej Trio Mihe Dovžana 

s pevci, od leta 1963 pa Ansambel 

Mihe Dovžana, ki so se mu pridružili 

– kot jih radi imenujejo – božanski pevci, 

imenovan Vokalni kvintet Gorenjci iz 

Naklega. S pevskim kvintetom in precej 

tudi z ženskimi solistkami, kot je bila 

Ivanka Kraševec, so ustvarili tako rekoč 

večne pesmi. Na srečo je bil poleg Mihe 

odličen skladatelj tudi njegov brat Ive. 

Spomnimo se samo nepozabnih Srn. 

Miha se je s citrami za vedno zapisal 

v glasbeno zgodovino tudi s Kodrovo 

melodijo iz filma Cvetje v jeseni. 

V filmu je seveda tudi igral. Kodrova 

melodija ne bo nikoli izzvenela, seveda 

največ prav po Mihovi zaslugi. 

Ob tem je posnel tudi več druge 

filmske glasbe, dve sezoni pa je v ljubljanski 

Drami igral v Jesihovi predstavi 

Ljubiti, ljubiti citre v živo. 

Po končani karieri z ansamblom je 

pod producentskim vodstvom Vilka 

Ovsenika posnel več sto narodnih pesmi, 

veliko tudi pevskih. Pri slednjih je 

z njim največ nastopala nekdanja Avsenikova 

pevka Jožica Kališnik. 

KJE JE MIHA ZDAJ 

Lani, 15. avgusta, se pravi na veliki šmaren, 

je Miha praznoval 80. življenjsko 

obletnico. Na žalost je kar zletela mimo. 

Miha je namreč pristal na invalidskem 

vozičku, izgubil je dar govora, tudi ljudi 

težko prepoznava. Biva v enem od domov 

na ljubljanskem obrobju. 

Ko sva skoraj pred petimi leti z radijskim 

urednikom Simonom Golobičem 

pripravila o Mihi obsežno biografsko 

knjigo, v kateri je tudi vsa diskografija, 

ogromno barvnih fotografij, note in 

besedila najbolj uspešnih skladb, mi je 

Miha dejal: »Še sreča, da je knjiga izšla. 

Zdravnica mi je rekla, da bom živel 

samo še pol leta.« 

Miha sicer še živi, tudi po petih letih, 

a na žalost samo kot cvetlica brez sonca. 

Nekoč, ko sem ga vprašal, kaj mu pomeni 

glasba, mi je namreč odvrnil: »Glasba je 

zame sonce. Živel sem za citre.« 

136 22. 2. 2024

54 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

Mini 

JABOLČNI ZAVITKI 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

12 ROLIC PREPROSTO 6O MINUT 

SESTAVINE 

• 6 listov vlečenega testa 

• 4–5 sočnih jabolk 

• sok 2 manjših pomaranč 

• 80 g sladkorja 

• 2 zavitka vanilijinega sladkorja 

• 1 čajna žlička cimeta 

• 2 jušni žlici rozin 

• marelična marmelada 

• sesekljana pistacija 

• sladkor v prahu za posip 

1. Pečico segrejemo na 200 

stopinj Celzija, enakomerno gretje 

spodaj in zgoraj. Liste vlečenega 

testa prerežemo na 4 enakomerne 

pravokotnike. Za en zavitek bomo 

porabili po dva taka pravokotnika. 

Jabolka olupimo in narežemo na 

majhne kocke. Maslo segrejemo, 

da se stopi. Iztisnemo 

sok pomaranč. 

2. V lonec damo sok pomaranč, 

kocke jabolk, rozine, sladkor, 

vanilijin sladkor in cimet. Kuhamo 

15–20 minut, da se jabolka 

zmehčajo. Kuhana ohladimo. 

3. Vsak pravokotnik vlečenega testa 

premažemo s tekočim maslom 

in zložimo po dva skupaj. Na vsako 

vrhnjo plast testa namažemo še 

žlico marelične marmelade. Na eno 

tretjino in za slab centimeter od 

krajšega roba nadevamo jabolka, 

obe daljši stranici spodvihamo 

navznoter, nato od nadeva navzdol 

naredimo rolico. Tako ponovimo še 

z ostalimi enajstimi. Postavljamo jih 

na s papirjem za peko obložen pekač. 

Ko so vse rolice pripravljene, vsako 

premažemo še z maslom in malce 

marelične marmelade ter posujemo s 

sesekljanimi pistacijami. 

4. V pečici na srednjem vodilu pečemo 

10–12 minut. Pečene ohladimo 

in posujemo s sladkorjem v prahu. 

BOG ŽEGNAJ! 

136 22. 2. 2024

EDVARD KADIČ, 

STROKOVNJAK 

ZA KOMUNIKACIJO 

FLICKR @VLADARS 

Občutek 

PODREJENOSTI 

GOVORICA TELESA 

Drža telesa jasno pokaže položaj ali status človeka. 

Ministra podrejenost predsedniku vlade nezavedno pokažeta tudi z rokami. 

55 

Na fotografiji vidimo kmetijsko ministrico Matejo Čalušić 

(36) iz Gibanja Svoboda ter ministra za solidarno prihodnost 

Simona Maljevca (42) iz Levice, ki sta ali v prihodu ali v 

odhodu s srečanja. To seveda lahko sklepamo po tem, ker 

oba stojita. 

Po usmerjenosti pogledov v isto smer ter po vljudnostnih nasmeških 

na obrazu lahko upravičeno sklepamo, da spremljata 

dogodek, v katerega so vpletene osebe, ki so po statusu višje 

od njiju. Tak primer bi bil npr. vstop v prostor ali poslavljanje 

predsednika vlade, ki je tudi njun neposredni šef. 

Dodatno takšno razmišljanje podpira tudi drža njunih rok, saj 

jih imata oba pred telesom in tako varujeta svoj osebni prostor 

pred okolico. Ob tem imata oba v rokah pred telesom 

tudi t. i. oviro (ona telefon, on torbo), ki ovira prost dostop 

do telesa in ga tako varuje. To nakazuje tudi na občutja 

negotovosti in podrejenosti. 

 

Sestanek vlade Roberta Goloba (57) s predstavniki koalicije (31. 1. 2024). 

Z leve: Mateja Čalušić (36), Simon Maljevac (42) . 

Foto: Žan Kolman, Vlada RS 

136 22. 2. 2024

56 

FILMSKI KAŽIPOT 

Doberdob: Ungaretti, Voranc, 

dok. oddaja, SLO 2015 

ČET 22. 2., 17.55, TVS 2 

V filmu RTVS se prepletata književni opus 

italijanskega pesnika in esejista Giuseppa Ungarettija 

(1888–1970) in Prežihovega Voranca 

(1893–1950), avtorja zgodovinskega avtobiografskega 

romana Doberdob (1940). Vorančeva 

knjiga opisuje izkušnje slovenskih vojakov v 

avstro-ogrski vojski, ki so se bojevali na soški 

fronti pri Doberdobu. Kot lahko beremo v 

pesmih iz prve zbirke Porušeni pristan (Il porto 

sepolto) in v najobsežnejšem delu L’allegria, 

je dramatično izkušnjo bojevanja Ungaretti 

doživel na drugi strani iste fronte. Obe gledišči 

z intenzivnim čustvovanjem izražata človeško 

nemoč, razčlovečenje zaradi vojne in strah 

pred popolnim uničenjem. 

Quo vadis Aida?, 

drama, BiH 2020 

ČET 22. 2., 21.00, TVS 2 

Film je bil posnet ob 25. obletnici največjega 

pokola civilistov v Evropi po koncu povojnih 

pobojev leta 1946. Dogaja se v Srebrenici 11. 

julija 1995. Aida je domačinka, ki med vojno 

prevaja za OZN. Ko se v mesto začne zgrinjati 

srbska vojska, je navzoča na napetem sestanku 

med visokim polkovnikom ZN in županom 

Srebrenice, ki je vidno vznemirjen. Predstavniki 

ZN obljubijo, da bodo napadli srbske sile, če 

bodo prekršile ultimat, a jim nihče ne verjame. 

Ko Srbi prodrejo v mesto, se trideset tisoč 

prebivalcev odpravi proti velikemu hangarju 

Združenih narodov. A veliko jih ostane zunaj, 

vključno z Aidinim možem in sinovoma. Aida 

se tako znajde sredi tragedije. 

Terminal, komedija, ZDA 2004 

SOB 24. 2., 21.50, POP TV 

Režija: Steven Spielberg 

Igrajo: Tom Hanks, Catherine Zeta-Jones 

Terminal pripoveduje o Viktorju Navorskem, 

ki iz Vzhodne Evrope pride v New York ravno 

v času, ko v njegovi domovini pride do vojne, 

kar izve šele, ko letalo pristane. Njegov potni 

list in viza sta nenadoma neveljavna, po nobenem 

členu nobenega zakona ne sodi nikamor 

in zato mora ostati na letališču, dokler se 

razmere ne razrešijo. Prvotna ideja je bila, da 

bi to bila zgodba Slovenca med osamosvojitveno 

vojno, vendar so slovenske oblasti zoper 

to protestirale in režiser si je omislil neobstoječo 

državo. 

Ukroti ogenj, 

biografija, VB 2006 

NED 25. 2., 01.15, TV1000 

Igrajo: Tim Robbins, Derek Luke 

Zgodba govori o temnopoltem moškem 

srednjega razreda v Južni Afriki med apartheidom. 

Patrick Chamusso je mojster v rafineriji 

nafte in nogometni trener, ki je v osemdesetih 

letih prejšnjega stoletja, ko je bila država 

nemirna in razdeljena, apolitičen, dokler 

njega in njegove žene Precious ne zaprejo. 

Patricka osupne ukrepanje proti zatiralskemu 

vladajočemu sistemu v državi. Kmalu postane 

radikalec, ko ga po krivem obtožijo terorizma 

in policisti posilijo njegovo ženo. 

Marčeve ide, drama, ZDA 2011 

NED 25. 2., 14.05, POP TV 

Režija: George Clooney 

Film spremlja Stephena Myersa, mladega 

političnega svetovalca, vključenega v predsedniško 

kampanjo guvernerja Mikea Morrisa. 

Stephen se pri tem seznani z umazanimi političnimi 

igrami ter postane žrtev spletkarske 

politike, zahrbtnih manipulacij in zapeljevanja. 

Dva Andreja, 

dok. oddaja, Rusija 

NED 25. 2., 20.15, Exodus 

Režija: Galina Adamovič 

Dva duhovnika iz dveh držav, Rusije in Belorusije, 

sta prehodila presenetljivo podobne poti 

k Bogu. Junaka filma sta dva višja duhovnika, 

meniha: slavni ruski pesnik Andrej Logvinov in 

Andrej Lemešonok, spovednik samostana sv. 

Elizabete v Minsku. 

Velika poteza, 

biografija, ZDA 2005 

PON 26. 2., 00.20, TV1000 

Piše se leto 2005. Nadarjen analitik in menedžer 

finančnega sklada Michael s svojimi 

izračuni ugotovi, da je sistem podeljevanja 

hipotek v ZDA tik pred razpadom, zato se 

odloči za nezaslišano potezo – stavi proti nepremičninskemu 

trgu. Banke z veseljem sprejmejo 

denar, njegove na videz nepremišljene 

poteze pa vzbudijo pozornost vlagateljev pod 

vodstvom skeptičnega Marka, ki se odpravijo 

na teren in odkrijejo neverjetne anomalije v 

finančnem sistemu. 

 

136 22. 2. 2024

Koledar dogodkov FEBRUAR 

DOGODKI 

57 

24 

SOB 

Priredba komedije 

Županova Micka 

20.00 

Kulturni dom Tabor Logatec, 

Tržaška 152, Logatec 

Gledališka predstava 

Dramska skupina TKŠD Grčarevec predstavlja svojo drugo predstavo s starimi 

znanci in novimi obrazi. Prvo slovensko komedijo Antona Tomaža Linharta Županovo 

Micko smo priredili, prostorsko umestili in ji dodali čare lokalne upodobitve. 

S srčno igro, zavzetostjo in natančnostjo bomo pričarali smeh na obraz in toplino 

v srca obiskovalcev. 

23 

PET 

Rok Zaletel Černoš in 

Živa Ploj Peršuh ter 

Slovenski mladinski orkester 

19.30 

Slovenska filharmonija, 

Kongresni trg 10, Ljubljana 

25 

NED 

Intervju: 

France Cukjati 

21.00 

TV SLO 1 

TV oddaja 

Koncert 

27 

Jedrska energija – varna 

prihodnost ali tveganje? 

27 

Sozvočje svetov: 

predavanje in koncert 

TOR 

17.00 

TOR 

19.30 

Cankarjev dom, 

Prešernova cesta 10, Ljubljana 

Narodna galerija, 

Prešernova 24, Ljubljana 

Okrogla miza 

Koncert 

28 

SRE 

Janez Tauler: 

Mistik in pričevalec 

19.00 

Galerija Družina, 

Krekov trg 1, Ljubljana 

Predavanje 

29 

ČET 

Za mlade / FKK 3 

19.30 

Cankarjev dom, 

Prešernova cesta 10, Ljubljana 

Koncert 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

136 22. 2. 2024

58 

SUDOKUJA, VSOTNICI 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

1 3 9 1 3 7 7 18 

4 6 3 8 7 2 4 17 

9 8 4 6 3 8 9 25 

4 4 7 8 7 4 6 28 

7 1 3 9 8 3 4 19 

6 8 8 7 1 4 4 20 

2 3 3 1 4 5 7 10 

14 29 15 6 28 28 17 

8 2 7 9 6 8 1 16 

6 3 2 9 4 5 1 18 

7 2 3 7 2 8 4 13 

3 4 1 4 6 5 4 15 

4 9 4 1 2 5 4 11 

8 5 1 1 6 5 3 21 

6 7 7 6 9 2 7 14 

14 26 8 21 14 13 12 

1 3 9 1 3 7 7 

4 6 3 8 7 2 4 

9 8 4 6 3 8 9 

4 4 7 8 7 4 6 

7 1 3 9 8 3 4 

6 8 8 7 1 4 4 

2 3 3 1 4 5 7 

8 2 7 9 6 8 1 

6 3 2 9 4 5 1 

7 2 3 7 2 8 4 

3 4 1 4 6 5 4 

4 9 4 1 2 5 4 

8 5 1 1 6 5 3 

6 7 7 6 9 2 7 

136 22. 2. 2024

Kolumna 

OKOLJE 

SVETOVNI PRVAKI v urgenci 

Slovenci smo svetovni prvaki v športu. A šampioni smo tudi, ko govorimo 

o urgentnih zadevah. Torej povsod tam, kjer je treba na hitro rešiti nek 

zaplet, problem, tudi kakšno zdravstveno težavo ali poškodbo. 

59 

IGOR GOŠTE 

Če ni urgentno stanje (denimo, 

da te dlje časa zbada v kolenu) 

in ne potrkaš ravno na kakšen 

bližnji zdravstveni urgentni 

center, potem lahko dolgo čakaš, da se 

te »usmilijo«. Najprej, da sploh prideš na 

vrsto pri osebnem zdravniku, če si seveda 

med tistimi srečneži, ki ga sploh imajo, 

potem je od vrste napotnice odvisno, 

kako hitro boš prišel do specialista in 

nazadnje še do operacije, če je ta neizogibna. 

Zna trajati. Verjemite. 

POPLAVE ALI POŽAR 

Zelo podobno je, ko nas doletijo kakšne 

poplave ali večji požar. Ne le gasilci, pravzaprav 

kar celotna ekipa civilne zaščite 

in tudi mnogi posamezniki se kar se da 

potrudijo, da rešujejo življenja, pogasijo 

požar ali preusmerijo vodo ... Poskrbijo 

še za najnujnejše reševanje materialnih 

dobrin, za silo uredijo poškodovano 

infrastrukturo. Tudi politiki znajo v 

prvih dneh stopiti skupaj. Ne za dolgo. 

Ko se življenje kolikor toliko postavi v 

normalne tirnice, se začnejo ustanavljati 

lokalne pisarne, oblikujejo se strateški 

sveti, vladne strokovne službe, zdi 

se, da eden postaja bolj pameten 

od drugega, denar, ki za sanacijo in 

ureditev razmer začne prihajati, pa 

se tako kot vedno, ko ga je veliko, kdo 

ve kje zatakne. Na koncu ravno tisti, 

ki bi ga najbolj potrebovali, ostanejo 

pozabljeni. Iz meseca v mesec bolj. 

Na las podobno je tudi v našem 

zdravstvu. Napovedujejo se reforme, 

»ta novi«, ki jih pri nas ne zmanjka in ne 

zmanjka, napovedujejo ničelno stopnjo 

do korupcije, v ta namen se ustanovi tudi 

vladni strateški svet za zdravje, »haska« 

po zasavsko ali učinka po slovensko pa 

nobenega. Je pa precej zmede. Ker ne 

vemo več, ali je zdravstveni minister dejansko 

minister/ministrica za zdravje, je 

to kar predsednik vlade, morebiti vodja 

strateškega sveta, nekdanji minister s 

svojo kolesarsko ekipo ali, Bog ne daj, 

celo ljubljanski šerif, ki se mu je leto nazaj 

celo odstavljeni minister javno opravičeval. 

Zato me čisto nič ne čudi, da 

zdravniki obupujejo. Kako ne bi, ko pa 

noben dogovor ali še celo podpisana zaobljuba 

ne veljata več. Zato, zdravniki in 

vsi ostali stavkajoči, jaz sem z vami! 

TEK NA URGENCO 

Čeravno me marsikaj moti v našem 

zdravstvu. Saj ne, da bi se ne vem kako 

močno pritoževal, imam srečo, da sem 

še kar zdrav, a to, da že od avgustovske 

poškodbe kolena (počen meniskus) čakam, 

kaj bodo naredili s kolenom, me 

pa tudi malce moti. Rad bi septembra za 

svoj 60. rojstni dan »odlaufal« humanitarnih 

60 km za uporabnike zasavskega 

Varstveno delovnega centra in za Društvo 

Aspi (svtisti), pa čeprav se mi koleno 

še bolj poškoduje. Če se bo med tekom, 

bom šel pač na urgenco in me bodo že 

»poštimali«. Zato se ne dam, ne ležim 

kje v kotu in se sprašujem, zakaj se je 

meni to zgodilo, ampak tečem. Ne vsak 

dan in ne hitro. Sploh pa ne tako hitro, 

kot je to zmogel pred kratkim umrli 

maratonec Kenijec Kelvin Kiptum, 

ki je maraton odtekel v le dveh urah. 

Pravzaprav sem dvakrat počasnejši. A 

se moram tudi za to, da sem le dvakrat 

počasnejši, »fajn« potruditi. On dve uri, 

jaz, amater, štiri. Ampak jaz, ki nisem 

tako hiter med tekom, imam vsaj čas 

za opazovanje. Ne verjamem, da ga je 

Kelvin imel. Tečem, gledam naokrog 

in se vedno znova prepričam na lastne 

oči, kako smo res dobri pri urgentnem 

reševanju. Potem pa nas zmanjka. 

NEVARNO DREVJE 

Ob moji trasi, ki je speljana ob zelo prometno 

obremenjeni regionalni cesti 

Zagorje–Trojane, je zadnje sneženje na 

strmih pobočjih nad cesto podrlo več 

dreves. Ali koreninami vred ali pa jih je 

veliko prelomilo na pol. Gasilci in komunalni 

delavci so se znova izkazali, ceste 

na hitro očistili, da je lahko promet sploh 

stekel. Ko pa bi morali vsa tista drevesa 

s koreninami vred odstraniti, na strmih 

pobočjih požagati še vsa tiste nevarna 

drevesa, ki bodo že ob naslednjem sneženju 

ali vetru spet popadala na cesto in 

Bog ne daj na kakšno vozilo s potniki, 

pa nič. Nič! Vse stoji na svojem mestu. 

Tako kot nas ni, ko ne ukrepamo, ko podrta 

drevesa padejo v strugo potokov. Ni 

junaka, ki bi vejevje ali celo polomljeno 

drevje odstranil iz potoka. Potem pa se 

bodo naši odgovorni, tako na vladi kot 

tisti v občinskih sobanah, čudili, kako 

to, da že manjše deževje povzroči toliko 

poplav, podrtih mostov in se zgražali, 

ko bo kakšno drevo padlo na vozilo. Županom, 

ki poznajo situacijo, predlagam, 

da vsak dan na Alenkino, Jožetovo ali 

Bojanovo ministrstvo (uf, koliko ministrov 

za eno področje) pošljejo protestno 

ali urgentno pismo, da je treba omenjeno 

področje urediti. Zaradi mene imajo 

lahko vsak dan novinarsko konferenco, 

saj ima vsak župan na voljo dovolj svojih 

medijev, ki jih mastno proračunsko 

podpira. Če ne verjamete, poglejte na 

Erar. Ne se pa kar naprej izgovarjati, da 

se nič ne da in da je predrago – recimo za 

dan ali dva zapreti cesto, da se nevarno 

drevje odstrani. Ah, dajte no. 

Jaz pa imam za danes dovolj pisanja. 

Grem še malo na tek. Če koleno ne bo 

razpadlo. Če bo, bom šel pač na urgenco, 

kjer mi ga že bodo »poštimali«. Ni vrag. 

136 22. 2. 2024

60 RAZVEDRILO Humor 

Janez Janša predstavil svoj sklep 

za post: odpovedal se bo 

Anžetu Logarju 

Potapljači v globini morja 

našli podporo stranki SD 

Uroš Raztresen @UrosRaztresen 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

Parkiranje. 

136 22. 2. 2024

KRIŽANKA 

61 

SHUTTERSTOCK 

ODPOVED 

ALKO- 

DOMOVINA 

HOLNIM 

PIJAČAM 

NAVDU- 

ŠENKA 

NAD ANGL. 

KULTURO 

TLAKO- 

MER 

RASTLINA 

S PLAZE- 

ČIM SE 

STEBLOM 

OSEBA IZ 

S. ZAVEZE, 

TOBIJEV 

OČE 

IGNACIJ 

ČRETNIK 

FARIZEJ, 

KI JE 

PRIŠEL 

K JEZUSU 

POMENO- 

SLOVEC 

NAROČNIK 

(STAR.) 

PROSTOR 

V ZEMLJI 

ZA POKOP 

UMRLEGA 

VPLIVNA 

SKUPINA 

LJUDI 

OVOJ, 

OVITEK 

RUSKI 

PESNIK 

(AFANA- 

SIJ) 

VRČU 

PODOBNA 

POSODA 

IVAN TURK 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

SRED- 

1 

STVO ZA 

UMIVANJE 

LAS 

REKA, 

KI TEČE 

SKOZI 

PRAGO 

EMA 

KLINEC 

PODROČ- 

JE DE- 

LOVANJA 

OBROČ ZA 

NA GLAVO 

2. VRATNO 

VRETENCE 

DRŽAVA V 

SEVERNI 

EVROPI 

VEČJA 

VDOLBINA 

V STENI 

SOBE 

ANTON 

4 

TROST 

LOVILEC 

KAČ 

SKAKALEC 

15 

(STEFAN) 

IZR. POLI- 

TIK DAJAN 

8 POLDRAG 

KAMEN 

KATARINA 

IVANOVIĆ 

14 REKA NA 

SOTOČJU 

VEČJI 

KOS 

POHIŠTVA 

SLOV. 

SLIKAR 

AMERIŠKI 

DENAR 

KURIR 

SUICID 

OSTRA 

6 

SKALA 

DRŽAVA V 

Z. AFRIKI 

11 

IZRAZ 

ŽALOSTI 

3 

2 

MATEJ 

TONIN 

STATUA 

DELAVEC 

V TOVAR- 

NI MILA 

PRIPADNIK 

19 

AZIJ. 

LJUDSTVA 

NEZNANEC 

9 

7 

BALETNI 

PLESALEC 

OTRIN 

VEČJA 

POŠTNA 

POŠILJKA 

KOZMA 

AHAČIČ 

OTOK V 

OCEANIJI 

12 

CESTNI 

ZAVOJ 

17 

GLAVNO GESLO 

KOVANEC 

ZA 

FUCANJE 

POGRE- 

ŠEK 

10 

KLADA ZA 

SEKANJE 

DRV 

16 

1 

NEON 

TUJA 

OBLIKA 

IMENA 

KLARA 

HLADNA 

OMAKA IZ 

PEČENIH 

PAPRIK 

ALUMINIJ 

ANAMARI 

VELEN- 

ŠEK 

MESEC 

VELIKI 

TRAVEN 

13 

NEZAVED- 

NI DEL 

OSEBNO- 

STI, ID 

18 VODNA 

ŽIVAL S 

KLEŠČAMI 

5 2 3 4 5 6 7 

8 9 10 11 12 13 

14 15 16 17 18 19 

Željko Kisa @ZeljkoKisa 

Danes sem stal v malo daljši vrsti in poslušal 

ljudi. Odgovorno trdim, da je vsako 

nadaljnje delo pri poneumljanju ljudi 

povsem odveč. (Z. Stanojević) 

Rešitev križanke (vodoravno): 

šampon, Vltava, EK, kip, domena, svitek, bokal, 

KA, anglofilka, AT, barometer, Kraft, srobot, gema, 

Hun, Tobit, sotočnica, IČ, Saša Šantel, Nikodem, 

čer, Iko, etimolog, Ne, Al, maj, Clara, ono, ajvar, 

rak. Glavno geslo: Škofjeloško hribovje. 

REŠITVE: 

Skrita misel: 

DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA, 

TO SI PIŠI ZA UHO! 

136 22. 2. 2024

62 

JU3 2052 

Svet ni ČRNO-BEL 

Kolumna 

Slovenci smo se na črno-belo prikazovanje življenja ter različnih pojavov 

v družbi, v kateri živimo, že tako navadili, da, kot kaže, sploh ne znamo 

več razmišljati v barvah. 

MILENA MIKLAVČIČ 

Desetletja poslušamo grozljivke 

o nehumanem in grozljivem 

ameriškem zdravstvenem sistemu. 

Potem pa se najde Christopher 

Coomes, nekdaj drugi človek 

Google Robotics, ki danes živi v Sloveniji, 

ko v intervjuju za Siol med drugim 

pove: »Zdravstveni sistem v ZDA deluje 

odlično. Zdravnik me sprejme isti dan, 

kot ga potrebujem, in če recimo dobim 

napotnico za MRI, imam pregled le nekaj 

ur kasneje. Zdravniki se v ZDA borijo, da 

postanete njihov pacient. Poleg tega je 

zdravstveno zavarovanje v ZDA veliko 

cenejše kot v Sloveniji. 

Za zdravstveno zavarovanje za 

petčlansko družino sva z ženo plačala 

približno 1200 evrov vsak mesec. Tudi v 

Sloveniji skozi davke plačam okoli 1200 

evrov mesečno. V Sloveniji stane škatla 

Aspirina okoli deset evrov na škatlo, a le 

s 50 tabletami. V ZDA dobim 500 tablet 

za osem ameriških dolarjev. Odkar živimo 

v Sloveniji, zapravimo več denarja 

za zdravstvo, kot sem si kadar koli predstavljal, 

da je mogoče v razviti državi. Da 

dejstva, da na koncu sploh nimaš dostopa 

do zdravstva, sploh ne omenjam.« 

Boste ljubitelji slovenskega državnega 

zdravstva kaj pripomnili, ali ste tudi 

vi ostali brez besed? 

136 22. 2. 2024 

ČRNO-BELI SMRAD 

Bolj kot spremljam slovensko stvarnost, 

bolj imam občutek, da se do človeka, ki 

ni iz našega mehurčka, obnašamo slabše 

kot do kamna, ki ga brcnemo s ceste, 

ker nam gre na živce in nas brez vidnega 

razloga moti. V oči bodejo dvojna merila. 

Državljani mirno sprejmejo, da nekoga 

linčajo zaradi treh rezin pršuta, pri drugem, 

ki vrže skozi okno več milijonov za 

računalnike, ki potem obležijo v skladišču, 

pa le skomignejo z rameni, kot da se 

jih to ne tiče. 

Se spomnite leta 2021, ko so vandali 

porisali okna na stavbi Ministrstva za 

kulturo z rumenimi križi? Verjetno tudi 

niste pozabili, da je bila ta nočna akcija 

takrat za marsikoga državotvorno dejanje. 

Ko so prejšnji teden upokojenci 

demonstrirali pred RTV hišo, je nekdo 

– lahko tudi oni – na podstavek dečka s 

piščalko narisal kljukasti križ. Kakšen 

smrad se je usul na upokojence! 

Takole vam povem: zaradi mene 

so lahko dotično svastiko narisali kar 

sami. Kaj si jaz osebno mislim o teh 

nespodobnostih, ta hip nima nobene 

veze. Problem tiči v poimenovanju. Če 

so bili enaki kljukasti križi na Ministrstvu 

za kulturo državotvorno dejanje, 

je enako državotvoren tudi kljukast 

križ na tem podstavku. Konec črno- 

-bele zgodbe. Pika. 

ČRNO-BELI DRŽAVLJANI 

»Če ta vlada hipotetično pade, a veš, zaradi 

česa bodo državljani najbolj jokali?« 

me je pred dnevi pobarala soseda Mica. 

Začudeno sem jo pogledala. »Če bo naslednja 

uredila zdravstvo, znižala davke 

in odpravila svobodo medije, jim to ne 

bo čisto nič prav,« mi je odgovorila. 

»Zakaj jim ne bo prav?« sem vprašala. 

»Ker so navajeni na bič. In ga bodo, zlepa 

ali zgrda, ponovno izsilili nazaj,« dobim 

v odgovor. 

Razlogov, da Mica verjame v ta bič, 

je nešteto. Zadnjih nekaj tednov se boleče 

soočamo s pogromi nad zdravniki, ki 

stavkajo. V Utripu so celo namignili, da 

predstavljajo rakaste celice zdravstva. 

Mediji zlivajo na zdravstvo cele škafe 

sovraštva. Strah me je ob misli, kaj bo, če 

se bo že jutri enemu od naščuvanih pacientov 

utrgalo in se bo ponovila Izola. 

Sram me je, da živim v državi, v kateri je 

takšno ščuvanje tolerirano. 

Za božjo voljo, ljudje, mar ne vidite, 

da vas obračajo kot žrtveno jagnje 

na ražnju?! Manipulirajo z vami, vi 

pa kot ovce sledite zlu, s katerim vas 

zastrupljajo. Res ne morem verjeti, da 

se nihče ne vpraša, ali ni mogoče, da 

zdravniki rešujejo življenja in se ne borijo 

zgolj za dobre plače. 

Kaj šele bo, ker se tik pred vrati volitve. 

Ker je bilo to z zdravniško stavko le 

uvertura, ko so strici preizkušali, kako 

nas imajo v oblasti. In kako zlahka lahko 

manipulirajo z našimi ovčjimi možgani. 

TOM IN JERRY 

Največkrat zato, ker se nam stereotipi o 

dobrih junakih in pokvarjenih lopovih 

kot rakave celice razrastejo pod kožo. Se 

spomnite Toma in Jerryja? Ko smo kot 

otroci spremljali njune vragolije, nismo 

veliko razmišljali: preprosto smo vedeli, 

da bo mišek zmeraj zmagal, vedeli smo 

tudi, da je maček kot antijunak povrhu 

še trapast. 

Svet ni črno-bel. Še nikoli ni bil. 

Zmeraj je treba iskati resnico, postavljati 

prava vprašanja in stremeti za čim 

več odgovori. Črna in bela uspavata 

naše čute in misli. Ni res, da so v enem 

mehurčku samo dobri ljudje, v drugem 

pa samo slabi. 

Zelo prav bi bilo, da spravimo črno- 

-bela očala v predal in gledamo na svet 

okoli sebe z malo več zdrave pameti. 

Če tega ne bomo storili, bo prej ali slej 

prišel dan, ko nas bodo do te mere naščuvali 

drugega proti drugemu, da se 

bomo ovedeli šele tedaj, ko bo prepozno: 

ko ne bo več stal kamen na kamnu, 

ampak bo povsod, kamor bo seglo oko, 

eno samo pogorišče.

Razvedrilo 

LLLLL+ 

63 

SKRITA MISEL 

DOBRČA VOLK JAJCE 

ENA JOB OLJKA TROSI 

PLIŠ MIZA URHO 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, 

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. 

Tu boste prebrali optimistična verza 

Frana Milčinskega Ježka. 

Iz katere pesmi sta? (jp) 

, 

Slovenski filmski center 

MAGIČNI 

KRIŽKRAŽ 

ASTA AMARILIS ALOIS 

RAZSTAVA SRPENICA 

TINNUSO VISCO 

Vsako gornjo besedo vpišite v 

lik dvakrat poševno. Ko boste 

vpisali vse, se bo prikazala 

beseda, ki je ni na spisku. Le na 

polju, kjer se križa sama s seboj, 

vpišite pravo črko. (jp) 

136 22. 2. 2024

64 

SLIKOVITO 

Sveti Frančišek 

pridiga pticam – 

M. C. ECHER 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART 

Satira 

UBOŽEC: A smo vsi? 

- Po mojem ja. 

- Po tvoje, po tvoje. 

Koga briga, kaj je po tvoje. 

Po tvoje bi lahko bila tudi zemlja 

ravna. 

- Nismo. Goloba ni. 

UBOŽEC: Aha. Pa bo prišel? 

- Po mojem ne. 

- A zdaj pa še ti: Po tvoje, po tvoje. 

- Daj mir, papiga! 

- Kura! 

- Gos! 

UBOŽEC: Mir! 

- Dajte no mir gospodu patru, 

da bo lahko povedal, kar hoče povedati. 

UBOŽEC: Nisem gospod. 

- Se opravičujem. Oče? 

UBOŽEC: Ne. 

- Hmm? Tovariš? 

UBOŽEC: Ne. 

- Kamerad? 

UBOŽEC: Ne. 

- Stric? 

UBOŽEC: Ne. 

- Vdam se. Nimam pojma. 

UBOŽEC: Brat. 

- Brat? Čigav brat? 

UBOŽEC: Tvoj. Vaš. 

- Sem vam rekel, da je treba paziti 

na tiste zoprne kukavice. Glejte, 

kaj so nam podtaknile v gnezdo. 

- Čakaj, čakaj … Kako si ti naš 

brat, če pa niti mi nismo bratje med 

seboj? 

- Ja, kar poglej naše kljune in 

barvo perja! Vsak je svoje sorte. 

- Ti, ti pa si tudi posebne sorte 

tiček! 

UBOŽEC: Naš oče je Bog, ki je v 

nebesih, in vsi mi smo enaki ne glede 

na perje ali dlako! 

- Tole pa zveni nevarno podobno 

tistemu, kar golob neprestano 

čivka. 

- Ja? In kaj čivka? 

- Da smo vsi enaki, samo da 

so eni bolj enaki od drugih! 

- Kunštno. Kaj pa to sploh pomeni? 

- Ne vem. Po mojem to, da ga 

eni lahko bolj serjejo kot drugi. 

- Po tvoje, po tvoje. 

- Daj mir, papiga! 

- Kura! 

- Gos! 

UBOŽEC: Mir! 

- Ja, dajta mir, gospodu pat…, 

mislim bratu patru, da pove svoje. 

In gre. Saj boste potem šli, a 

ne? 

UBOŽEC: Zakaj pa goloba ne 

bo? 

- Rekel je, da ga za vse skupaj 

boli k… 

UBOŽEC: Ja? 

- Kljun! Kljun ga boli. 

- A od kljunčkanja? 

- Pa je še ves mesec do gregorjevega. 

- Boli njega k..., k…, kljun za 

to, kdaj se ženi. On se poserje na 

vse. 

- Ja. Ker je bolj enak od nas. 

- Dajmo, bratec. Opravi svoje 

družbeno nekoristno delo. 

Popridigaj! 

- Ja. Mi se bomo tako ali tako 

požvižgali na vse! 

- Kaj zdaj? A odhajaš? Hej, 

bratec, kam greš?! 

UBOŽEC: Grem pridigat ribam. 

Ali pa zverem. Morda bom 

z njimi imel več sreče in blagoslova. 

- Hej, sem slišal za enega volka, 

če te zanima … 

 

136 22. 2. 2024

PEPCA ROJAK MEJAK 

NA KONJA IN RAZ NJEGA 

Bo najboljši konj, so obljubili 

starih kljúset jim preprodajalci, 

petkovi večerni poganjalci, 

sliko najsvetlejšo ponudili. 

POLITIČNA POEZIJA 

Da je maček v žaklju? 

Nak, ne mijavka 

ta žival, ki so na njej pristali 

jezdeci, ki naj bi z njo divjali, 

pes je, pa še ta lenuh in stavka. 

65 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

Da dirkalni bo in da odrešil 

svet bo, zlasti še epidemije, 

da pred njo uide se, vizije 

manjkalo ni, konj bo to pospešil. 

Bo dirkalni, še od ptic hitrejši, 

saj gre vštric z golobom pismonošo, 

so razglašali, s svečano nošo 

dirjal v svet bo lepši in jasnéjši. 

Facebook @Sara.Bajec 

Gledali rojaki mešetarje 

petkove so, tudi če kljuséta 

so imeli, je beseda sveta 

zdela se, v njej zrli so denarje. 

Teh bo na pretek, saj konj prinaša 

zgolj, samo in čiste le dobičke, 

le poslušajte vsi vrabčke ptičke, 

čivkajo pričakovanja vaša. 

In kupili konja so rojaki, 

v žaklju bil je, kakor se prodaja 

mačka, ki preveč pač ne ugaja, 

saj verjeli so besedi vsaki. 

Kar so si veseli izvolili, 

se zgodilo je v največji meri, 

konj dirkalni se jim izneveri, 

čisto drugo so žival dobili. 

M. C. Escher, Sveti Frančišek pridiga pticam 

(1922), nadrealizem. 

In bilo ni zgodbe o konjičku, 

ni nihče se zavihtel na konja, 

se edino štirinožca vonja, 

je po velikosti bliže ptičku. 

136 22. 2. 2024

MISLIŠ, 

DA BOMO 

POSTALI PA- 

METNEJŠI? 

POGLEJ TO! NEKI 

BEDAK JE TUKAJ 

STRESEL SMETI! 

TO JE ENA 

OD DVEH 

MOŽNOSTI. 

ZDI SE, DA LJUDJE 

POZABLJAJO, DA MORAMO 

NA TEM PLANETU ŽIVETI 

TUDI DRUGI. 

VEŠ, NE RAZUMEM, ZAKAJ 

SO SE LJUDJE RAZVILI V 

TAKO BREZBRIŽNA KRAT- 

KOVIDNA BITJA. 

MORDA BOMO NEHALI 

ONESNAŽEVATI, PRE- 

DEN BO PREPOZNO. 

NO, ZA 

VEDNO NE 

MORE OS- 

TATI TAKO. 

VSI ZADRŽUJE- 

MO DIH.

SKLENITE 

ZAVAROVANJE 

ZA TUJINO. 

ZA VSE 

NOVO 

VIDEOPOSVET* 

S SLOVENSKIM 

ZDRAVNIKOM 

KJERKOLI, 24/7 

080 20 60 

vzajemna.si 

* Storitev pripada zavarovalcu, ki sklene Celoletno zavarovanje za tujino Multitrip. 

vzajemna-tujina zima 2023 (203x135,5mm).indd 1 4. 12. 2023 17:14:13 

Ob avtorjih 

Časnika 

še izbrane 

dnevne vsebine 

slovenskih 

medijev! 

www.casnik.si

Izšla je nova Domovina PLUS 

PLUS 

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA 

14 intervjujev, ki leta 

po nastanku (p)ostajajo 

še bolj aktualni 

Najbolj odmevni pogovori, 

ki jih je v novinarski karieri 

naredil Tino Mamić. 

Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti. 

ZAGOTOVITE 

SI SVOJ 

IZVOD!* 

• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater: 

Trava je kot bonbonček 

• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti: 

Razvajenost je rak vzgoje 

• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par: 

Ljubezen se z leti krepi 

• Pedro Opeka, misijonar, ki je na smetišču 

zgradil univerzo 

• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel 

smrtno obsodbo 

• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka: 

Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka 

in Pika Nogavička 

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 


T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

Domovina 136: Zakaj je počilo med Logarjem in Janšo (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?