Domovina 130: Zakaj Golob prepoveduje kurjenje na drva (Predogled)
10.01.2024 • Views
Share Embed Flag

Domovina 130: Zakaj Golob prepoveduje kurjenje na drva (Predogled)

ePAPER READ
  • No tags were found...
domovina.je

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

START NOW

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštni<strong>na</strong> plača<strong>na</strong> pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

11. 1. 2024<br />

<strong>Zakaj</strong> <strong>Golob</strong> <strong>prepoveduje</strong><br />

KURJENJE NA DRVA 12<br />

3,95 €<br />

Razkrivamo ozadja kadrovske čistke <strong>na</strong> RTVS<br />

<strong>Zakaj</strong> je vlad<strong>na</strong> košarica vse cenejša<br />

Sveta Avsenika – formula uspeha<br />

50<br />

26<br />

19<br />

<strong>130</strong>

Izšla je nova <strong>Domovi<strong>na</strong></strong> PLUS<br />

PLUS<br />

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA<br />

14 intervjujev, ki leta<br />

po <strong>na</strong>stanku (p)ostajajo<br />

še bolj aktualni<br />

Najbolj odmevni pogovori,<br />

ki jih je v novi<strong>na</strong>rski karieri<br />

<strong>na</strong>redil Tino Mamić.<br />

Naročniki so Domovino Plus 02 že dobili po pošti.<br />

ZAGOTOVITE<br />

SI SVOJ<br />

IZVOD!*<br />

• Vili Ščuka, psihoterapevt in psihiater:<br />

Trava je kot bonbonček<br />

• Bogdan Žorž, pionir boja proti razvajenosti:<br />

Razvajenost je rak vzgoje<br />

• Zora Tavčar in Alojz Rebula, pisateljski par:<br />

Ljubezen se z leti krepi<br />

• Pedro Opeka, misijo<strong>na</strong>r, ki je <strong>na</strong> smetišču<br />

zgradil univerzo<br />

• Ljubo Sirc, liberalec, ki je preživel<br />

smrtno obsodbo<br />

• Nike Kocijančič Pokorn, prevodoslovka:<br />

Cenzurirane Rdeča kapica, Pepelka<br />

in Pika Nogavička<br />

*Na voljo <strong>na</strong> vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu.<br />

<strong>Domovi<strong>na</strong></strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: <strong>na</strong>rocnine@domovi<strong>na</strong>.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

DOMOVINI ob novem letu<br />

UVODNIK<br />

3<br />

Vsaka prelomnica je priložnost,<br />

da se ozremo <strong>na</strong> prehojeno<br />

pot. Tudi <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

je prišla do nove pomembne<br />

prelomnice v svojem razvoju. Z začetkom<br />

leta 2024 je njeno vodenje od<br />

dosedanjega direktorja Igorja Vovka<br />

prevzel dr. Mitja Štular, ki v ekipo<br />

pri<strong>na</strong>ša bogate izkušnje s področja<br />

medijev, telekomunikacij ter vodenja<br />

podjetij. Vesel sem, da bo s svojimi izkušnjami,<br />

<strong>na</strong>čelnostjo in jasno vizijo<br />

Domovini dal dodaten zagon.<br />

Tudi v uredniških vrstah bo prišlo<br />

do sprememb, saj se konec januarja z<br />

mesta odgovornega urednika portala<br />

domovi<strong>na</strong>.je umika Rok Čakš. Oba, tako<br />

Igor kot Rok, imata zasluge za to, da je<br />

v polarizirani slovenski medijski krajini<br />

zaživela <strong>Domovi<strong>na</strong></strong> in tudi že preživela<br />

številne izzive. Prepričan sem, da bomo<br />

obema izrazili <strong>na</strong>jvečjo zahvalo za dosedanje<br />

delo s tem, da Domovino razvijamo<br />

<strong>na</strong>prej.<br />

NAVDIHUJOČE ZGODBE<br />

Domovino sem podprl, ker sem prepoz<strong>na</strong>l<br />

iskreno željo kolektiva, da postane<br />

in ponudi nekaj več kot veči<strong>na</strong> obstoječih<br />

medijev. Da postane medij tistih, ki<br />

si želimo uspešnega razvoja Slovenije<br />

in verjamemo v svoje potenciale. Podprl<br />

sem jo, da bo iskala prikrite in zamolčane<br />

zgodbe in bo kritič<strong>na</strong> do vseh tistih,<br />

ki želijo Sloveniji vsiljevati svoje interese<br />

<strong>na</strong> račun njenih državljanov. Pri tem<br />

ni važno, ali so protagonisti takšnih<br />

škodljivih politik doma v Murglah ali<br />

v Bruslju. Sam verjamem, da smo Slovenci<br />

<strong>na</strong>rod, ki je sposoben in ki si tudi<br />

zasluži, da si svojo usodo kroji sam. Narod,<br />

ki si zasluži politike, ki povezujejo<br />

in gradijo <strong>na</strong>mesto tistih, ki izločajo,<br />

rušijo in tajkunizirajo.<br />

V <strong>na</strong>šem mediju bomo zato iskali<br />

zgodbe, ki <strong>na</strong>vdihujejo, in tudi ljudi, ki<br />

si zaradi svojega dela za skupno dobro<br />

zaslužijo, da se jih opazi ter predstavi.<br />

»Kdor ljubi svojo domovino,<br />

jo z enim samim objemom<br />

svoje misli obseže vso: ne<br />

samo nje, temveč vse, kar je<br />

kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj<br />

pozneje. <strong>Zakaj</strong> ljubezen je e<strong>na</strong><br />

sama in nerazdeljiva: v en<br />

kratek utrip srca je stisnjeno<br />

vse – Mati, <strong>Domovi<strong>na</strong></strong>, Bog.«<br />

(Ivan Cankar)<br />

Zgodbe državljanov, ki sledijo besedam<br />

Joh<strong>na</strong> F. Kennedyja: »Ne vprašaj, kaj<br />

lahko tvoja država <strong>na</strong>redi zate, vprašaj,<br />

kaj lahko ti <strong>na</strong>rediš zanjo.«<br />

<strong>Domovi<strong>na</strong></strong> bo tudi v bodoče pozorno<br />

spremljala slovensko gospodarsko<br />

in socialno politiko. Želim si, da<br />

bi Slovenija <strong>na</strong> tem področju postala<br />

bolj gospodar<strong>na</strong> in preudar<strong>na</strong>. Da bi<br />

uvidela, da za blagostanje ni potrebno<br />

stalno višati davkov in si izmišljati novih<br />

obremenitev. Davke in prispevke je<br />

treba plačevati, a dolžnost države je, da<br />

jih porabi pametno in gospodarno in da<br />

poskrbi, da z njimi ne fi<strong>na</strong>ncira vse bolj<br />

razbohotene birokracije in številnih<br />

prisklednikov. In da višanje davkov ne<br />

služi za večanje koruptivnosti.<br />

Če oblast tega ni sposob<strong>na</strong> zagotoviti,<br />

se ljudje začnejo spraševati o<br />

smislu prispevanja svojega de<strong>na</strong>rja<br />

v skupno vrečo. Z vse višjimi davki<br />

in predvsem birokratskimi bremeni<br />

bomo uničili gospodarstvo in podjetnike,<br />

ki fi<strong>na</strong>ncirajo <strong>na</strong>šo državo.<br />

Ljudje so danes bolj mobilni kot kdajkoli<br />

prej in ne moremo si privoščiti, da<br />

bi <strong>na</strong>s zapuščali <strong>na</strong>jvečji talenti.<br />

RESNIČNA NEVLADNA<br />

ORGANIZACIJA<br />

Da bomo kot medij lahko zares samostojni<br />

in neodvisni, se ne bomo fi<strong>na</strong>ncirali<br />

iz javnih sredstev. Neodvisnost ima<br />

svojo ceno, a če si odvisen, ne moreš povedati<br />

tistega, kar ne sme biti zamolčano.<br />

Delovali bomo kot resnič<strong>na</strong> nevlad<strong>na</strong><br />

organizacija (NVO), ki ni podprta<br />

s strani vlade ali njenih ministrstev. Do<br />

politike kritičen medij je lahko odvisen<br />

le od svojih bralcev.<br />

Poslanstvo Domovine je zato, da<br />

vam, dragi bralci, ponudimo zgodbe in<br />

informacije, ki vas zanimajo in bi vas<br />

morale zanimati. Informacije, ki vam<br />

jih ostali mediji prikrivajo ali izkrivljajo.<br />

Informacije, ki niso zgolj kopije zapisov<br />

agencij za odnose z javnostmi. Želim si,<br />

da bi <strong>na</strong>m tudi v bodoče zaupali in ostali<br />

<strong>na</strong>ši zvesti bralci ter da bi <strong>na</strong>s priporočili<br />

vsem tistim, ki iščejo medij, ki ni<br />

zgolj lobistično ali strankarsko trobilo.<br />

Vaša podpora v obliki <strong>na</strong>ročnin ter drugih<br />

oblik pomoči <strong>na</strong>m omogoča neodvisnost.<br />

Vaša podpora <strong>na</strong>m bo omogočila,<br />

da se projekt <strong>Domovi<strong>na</strong></strong> razširi tudi <strong>na</strong><br />

druga medijska področja.<br />

<strong>Domovi<strong>na</strong></strong> je lahko ponos<strong>na</strong> <strong>na</strong> svojo<br />

dosedanjo pot in z velikim zagonom<br />

in optimizmom pričakujemo korake, ki<br />

so pred <strong>na</strong>mi. Ostajamo <strong>na</strong>čelni in pokončni.<br />

Z Vami in za Vas, z ljubeznijo<br />

do domovine Slovenije, o kateri je tako<br />

lepo pisal <strong>na</strong>š pokojni Ivan Cankar.<br />

Vse dobro v letu, ki je pred <strong>na</strong>mi! <br />

Dr. Aleš Štrancar je <strong>na</strong>jvečji lastnik podjetja<br />

Mediainvest, ki ima v lasti tednik in<br />

portal <strong>Domovi<strong>na</strong></strong>.<br />

Piše: ALEŠ ŠTRANCAR<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

Poštni<strong>na</strong> plača<strong>na</strong> pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Vlada želi<br />

prepovedati<br />

ogrevanje <strong>na</strong><br />

<strong>drva</strong>, obeta se<br />

referendum<br />

Peter Merše · Komentar<br />

15 <strong>Golob</strong>ovo podjetje<br />

posluje z državnim<br />

podjetjem,<br />

katerega vodstvo<br />

imenuje – <strong>Golob</strong><br />

Uredništvo<br />

19<br />

26<br />

28<br />

50<br />

Novo dno <strong>na</strong> RTVS:<br />

srednješolec bi za <strong>na</strong>grado<br />

postal pomemben urednik<br />

BojanPožar · Komentar<br />

Lahovnik: cenejša košarica<br />

je norčevanje iz zdrave pameti<br />

Tadeja Zabret<br />

Sandi Horvat, romski pisatelj:<br />

»Najbolje se prodajajo novice<br />

o streljanju, o dobrih primerih<br />

iz romske skupnosti<br />

pa se ne govori«<br />

Andreja Barat · Intervju<br />

Vilko – dobri duh<br />

Ansambla bratov Avsenik<br />

Ivan Sivec · Glasba<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

<strong>Zakaj</strong> <strong>Golob</strong> <strong>prepoveduje</strong><br />

KURJENJE NA DRVA 12<br />

11. 1. 2024<br />

3,95 €<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>130</strong>, LETNIK 4,<br />

11. januar 2024<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Ce<strong>na</strong> posameznega izvoda:<br />

3,95 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovi<strong>na</strong>.je<br />

T: 059 020 001<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tino@domovi<strong>na</strong>.je)<br />

Odgovorni urednik portala<br />

<strong>Domovi<strong>na</strong></strong>.je: ROK ČAKŠ<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN, TADEJA<br />

ZABRET, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično in foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada:<br />

7000 izvodov<br />

NAROČNINE:<br />

E: <strong>na</strong>rocnine@domovi<strong>na</strong>.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O.,<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovi<strong>na</strong>.je<br />

Direktor:<br />

MITJA ŠTULAR<br />

www.domovi<strong>na</strong>.je<br />

@<strong>Domovi<strong>na</strong></strong>_je<br />

@domovi<strong>na</strong>JE<br />

Razkrivamo ozadja kadrovske čistke <strong>na</strong> RTVS<br />

<strong>Zakaj</strong> je vlad<strong>na</strong> košarica vse cenejša 26<br />

Sveta Avsenika – formula uspeha 50<br />

19<br />

<strong>130</strong><br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Naslovnica:<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Tednik izhaja ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

Zaključek redakcije: 9. januar 2024<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

VSEBINA<br />

5<br />

20<br />

33<br />

Evropsko srečanje mladih:<br />

upanje obstaja, čeprav mediji<br />

tega ne pokažejo<br />

Peter Merše · Komentar<br />

44<br />

NOVO PRI DOMOVINI<br />

Pretekli četrtek red<strong>na</strong> <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

ni izšla, ker smo že pred prazniki<br />

izdali Domovino PLUS<br />

z zimzelenimi intervjuji.<br />

Z novim letom smo bili prisiljeni<br />

zvišati ceno Domovine. Vsesploš<strong>na</strong><br />

inflacija, višje cene papirja, tiska in<br />

poštnine terjajo svoje. <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

še vedno ostaja <strong>na</strong>jcenejši<br />

slovenski politični tednik.<br />

»Stalinistične metode zoper<br />

določene novi<strong>na</strong>rje se stopnjujejo«<br />

Uredništvo<br />

Pogled učiteljice:<br />

Zaupanje <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>dzora<br />

Mateja Peršolja · Kolum<strong>na</strong><br />

17<br />

Slovenska <strong>na</strong>fta in Tito v jaslicah<br />

Tino Mamić · Moja beseda<br />

22<br />

Kristal<strong>na</strong> noč<br />

<strong>na</strong> TV Slovenija<br />

Peter Merše · Komentar<br />

40<br />

Burni odmevi <strong>na</strong> blagoslavljanje<br />

homoseksualnih parov<br />

Urban Šifrar<br />

62<br />

Slovenci smo izjemni optimisti<br />

Mile<strong>na</strong> Miklavčič · Kolum<strong>na</strong><br />

3 Domovini ob novem letu<br />

Aleš Štrancar · Uvodnik<br />

6 Pregled ted<strong>na</strong><br />

8 Foto ted<strong>na</strong><br />

9 Čivkarija<br />

11 Karikatura<br />

18 Robi-Star Solar<br />

Aljuš Petri<strong>na</strong>č · Komentar<br />

24 <strong>Zakaj</strong> so informacijo prvi objavili »nekateri<br />

medijski portali«, in ne <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

Jakob Vid Zupančič · Komentar<br />

36 Kmetje kot milijard<strong>na</strong><br />

kolateral<strong>na</strong> škoda državnih politik<br />

Peter Merše<br />

38 Hrvati krajšajo čakalne vrste<br />

in skrbijo za višjo kupno moč<br />

Tomaž Kavčič<br />

43 ChatGPT o Logarju in Janši<br />

Žiga Turk · Kolum<strong>na</strong><br />

46 Kako ustanoviti spletno trgovino za dom<br />

Tomaž Kavčič · Nasvet<br />

47 10 stvari, ki sem se jih <strong>na</strong>učila v gorah<br />

Mateja Peršolja · Nasvet<br />

48 Med(ijski) sosedi<br />

49 Rokovanje: več kot le pozdrav<br />

Edvard Kadič · Govorica telesa<br />

52 Filmsko leto svetnikov<br />

Andraž Arko<br />

53 Muzikal o Jezusovem rojstvu<br />

Andraž Arko<br />

54 Gratinira<strong>na</strong> polenta s treviškim radičem<br />

Selma Bizjak<br />

55 Beremo, gledamo, poslušamo<br />

56 Filmski kažipot<br />

57 Koledar dogodkov<br />

58 Sudokuja, vsotnici<br />

59 Čivkam, a se odmikam<br />

Tino Mamić · Kolum<strong>na</strong><br />

60 Razvedrilo<br />

64 Kristus blagoslavlja otroke –<br />

Lukas Cra<strong>na</strong>ch st.<br />

65 Joe Demense Chamberlain: Mir za <strong>na</strong>š čas<br />

66 Calvin in Hobbes<br />

Humor<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

6<br />

PREGLED TEDNA<br />

12,0<br />

10,0<br />

8,0<br />

6,0<br />

4,0<br />

2,0<br />

-<br />

10,3<br />

9,3<br />

8,6 8,5<br />

10,5<br />

DECEMBRSKA<br />

INFLACIJA NIŽJA<br />

Medlet<strong>na</strong> inflacija po mesecih v letu 2023<br />

9,4<br />

Po prvi oceni evropskega statističnega<br />

urada Eurostat je let<strong>na</strong> stopnja inflacije<br />

v območju z evrom decembra z<strong>na</strong>šala<br />

2,9 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke<br />

več kot novembra. Za 6,1 odstotka so<br />

se <strong>na</strong> letni ravni podražili hra<strong>na</strong>, alkohol<br />

in tobak. Storitve so bile dražje za štiri<br />

odstotke, energenti pa so se pocenili za<br />

6,7 odstotka.<br />

Inflacija je bila decembra <strong>na</strong>jvišja <strong>na</strong><br />

Slovaškem (6,6 odstotka), v Avstriji (5,7<br />

odstotka) in <strong>na</strong> Hrvaškem (5,4 odstotka),<br />

<strong>na</strong>jnižja pa je bila v Belgiji in Italiji (0,5<br />

odstotka) ter v Latviji (0,9 odstotka).<br />

V Sloveniji, kjer je bila lani rast cen<br />

vseskozi višja od povprečja evroobmočja,<br />

je bila decembra let<strong>na</strong> stopnja inflacije<br />

3,8-odstot<strong>na</strong>. Glede <strong>na</strong> novembrsko se je<br />

tako znižala za 0,7 odstotne točke, a je še<br />

vedno višja kot v evroobmočju.<br />

ZDRAVNIKI STAVKALI<br />

V torek, 9. januarja, so od 7. do 21. ure<br />

stavkali zdravniki. Sindikat zdravnikov in<br />

zobozdravnikov Fides je poudarili, da si<br />

stavke ne želijo, saj so njihove zahteve<br />

rešljive. »Danes je še en v vrsti dni od 18.<br />

decembra, ki je minil brez odziva vlade in<br />

to da misliti,« je dan pred stavko povedal<br />

predsednik sindikata Fides Damjan Polh.<br />

»Vse je pripravljeno, vsi stavkovni odbori<br />

so <strong>na</strong> svojih mestih. Videli bomo, kakšne<br />

bodo motnje v minimalnem delovnem<br />

procesu, ki <strong>na</strong>m ga stavka dovoljuje. Upamo,<br />

da bo to dovolj zgovorno dejanje, da<br />

bo tudi <strong>na</strong>jvečje skeptike <strong>na</strong> vladni strani<br />

Slovenija Evroobmočje<br />

8,4<br />

7,5<br />

6,9 7,0<br />

6,9<br />

6,9<br />

6,1<br />

6,1 6,2<br />

5,5 5,3 5,2<br />

4,3<br />

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec<br />

2,9<br />

prisililo, da sedejo za mizo, sestavijo pogajalsko<br />

skupino in <strong>na</strong>s pozovejo k dialogu.<br />

Konflikt lahko rešimo samo z dialogom,«<br />

je poudaril.<br />

Od vlade zahtevajo, da se formira zdravstveni<br />

steber s specifikami za zdravnike,<br />

medicinske sestre in ostale zaposlene<br />

v zdravstvu, prilagodi plačno lestvico<br />

specifikam zdravniškega poklica, določi<br />

normative in odpravi plač<strong>na</strong> nesorazmerja.<br />

»V enem letu se ni zgodilo nič, z izjemo<br />

daljših vrst, dodatnih odhodov zaposlenih<br />

iz javnega zdravstva in še večje stiske pacientov<br />

in zaposlenih. To je ključni razlog<br />

za stavko: iskre<strong>na</strong> želja, da se vsaj tako<br />

rešitve začnejo uresničevati,« so <strong>na</strong>vedli<br />

v sindikatu.<br />

ESKALACIJA<br />

MED KOREJAMA<br />

4,9<br />

2,4<br />

4,2<br />

2,9<br />

Vir: tradingeconomics.com<br />

Severnokorejski diktator Kim Džong Un (40)<br />

ponovno izziva Južno Korejo.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Sever<strong>na</strong> Koreja je proti južni sosedi izstrelila<br />

več kot 200 topniških izstrelkov, zato<br />

so južnokorejske oblasti odredile preventivno<br />

evakuacijo otoka Jeonpjeong.<br />

Topniški izstrelki otoka sicer niso zadeli,<br />

niti niso padli <strong>na</strong> južnokorejsko ozemlje.<br />

Pristali so v varovalnem pasu med državama.<br />

Kot je povedal <strong>na</strong>čelnik generalštaba<br />

južnokorejske vojske, incident ni povzročil<br />

nobene škode prebivalcem ali vojski,<br />

ogrozil pa je mir <strong>na</strong> Korejskem polotoku in<br />

povečuje <strong>na</strong>petosti.<br />

»Naša vojska pozorno spremlja in <strong>na</strong>dzoruje<br />

razmere v tesnem sodelovanju<br />

z Združenimi državami Amerike ter bo<br />

sprejela ustrezne ukrepe kot odgovor<br />

<strong>na</strong> severnokorejske provokacije,« so <strong>na</strong><br />

južnokorejskem ministrstvu za obrambo<br />

zapisali v sporočilu za javnost.<br />

NOVI PREMIER FRANCIJE<br />

V ponedeljek, 8. januarja, je odstopila<br />

francoska vlada pod predsednico vlade<br />

Elisabeth Borne (62), ki je funkcijo prevzela<br />

sredi maja leta 2022.<br />

Razlog za odstop je bil notranji razkol v<br />

predsednikovi centristični stranki, ki ga<br />

je povzročil predlog zako<strong>na</strong> o priseljevanju.<br />

Pod vplivom konservativne<br />

stranke Marine Le Pen (55) je prvotno<br />

nekontroverzen predlog zako<strong>na</strong> zelo<br />

poostril več področij obrav<strong>na</strong>ve tujcev,<br />

denimo socialno varstvo, pravila za tuje<br />

študente, ter vpeljal kvote za priseljence.<br />

Proti zakonu je glasovalo 20 poslancev<br />

Macronove stranke, 17 se jih je glasovanja<br />

vzdržalo. Minister za zdravstvo<br />

Aurélien Rousseau (47) je v protest proti<br />

zakonu ponudil odstop, končalo se je<br />

z odstopom vlade. Francoski predsednik<br />

je dan kasneje že imenoval novega<br />

premierja. To je postal dosedanji šolski<br />

minister Gabriel Attal (34), ki je sicer<br />

odkrit homoseksualec.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

PREGLED TEDNA<br />

7<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

TRETJINA MANJ<br />

MRTVIH NA CESTAH<br />

V cestnem prometu je lani umrlo 83 oseb,<br />

kar je druga <strong>na</strong>jnižja številka v zadnjih 70<br />

letih. Leta 2022 je umrlo 85, leta 2021 114,<br />

leta 2020 80 oseb. Najnižje število smrti<br />

leta 2020 je sicer tudi posledica ukrepov<br />

zaradi pandemije kovida-19.<br />

Do leta 2030 želijo članice EU-ja prepoloviti<br />

število smrtnih žrtev. V zadnjem<br />

desetletju se je <strong>na</strong> ravni EU-ja v povprečju<br />

število smrtnih žrtev zmanjšalo za<br />

dobrih 20 odstotkov. Največji <strong>na</strong>predek<br />

so dosegli v Luksemburgu, sledijo Litva,<br />

Poljska, Norveška, Estonija in Slovenija,<br />

kjer smo zabeležili 34,4-odstotno znižanje<br />

števila smrtnih žrtev.<br />

EPIDEMIJA<br />

OSLOVSKEGA KAŠLJA<br />

Samo v kovidnem letu 2020 je bilo manj smrtnih žrtev <strong>na</strong> cestah kot lani.<br />

Do konca lanskega leta so v Srbiji zabeležili<br />

več kot 900 primerov oslovskega<br />

kašlja, zato so v Beogradu 27. decembra<br />

razglasili epidemijo. Na srbskem inštitutu<br />

za javno zdravje pravijo, da sta razloga<br />

za širjenje te bolezni zmanjšano število<br />

cepljenih in upad imunosti nekaterih<br />

starostnih skupin po določenem času od<br />

zadnjega poživitvenega odmerka cepiva.<br />

S povečanim številom primerov oslovskega<br />

kašlja so se že pred tem spopadali<br />

<strong>na</strong> Hrvaškem, kjer so do konca novembra<br />

zabeležili več kot 1.200 primerov okužb.<br />

Oslovski kašelj je bakterijska bolezen dihal<br />

in je še vedno pomemben vzrok smrti pri<br />

dojenčkih, mlajših od šestih mesecev. Kot<br />

<strong>na</strong>vajajo <strong>na</strong> spletni strani Nacio<strong>na</strong>lnega inštituta<br />

za javno zdravje (NIJZ), se pre<strong>na</strong>ša s<br />

človeka <strong>na</strong> človeka s kužnimi kapljicami.<br />

»KONFLIKT BI LAHKO<br />

ZLAHKA METASTAZIRAL«<br />

Na še eni nujni diplomatski misiji <strong>na</strong><br />

Bližnjem vzhodu se je ameriški državni<br />

sekretar Antony Blinken (61) v nedeljo, 7.<br />

januarja, sestal z arabskimi partnerji, da<br />

bi zahteval njihovo pomoč pri zatiranju<br />

ponovno vstajajočih strahov, da bi se<br />

lahko izraelska voj<strong>na</strong> proti Hamasu v Gazi<br />

razširila. Na pogovorih v Dohi s katarskimi<br />

voditelji je Blinken govoril o tem, da mora<br />

Izrael prilagoditi svoje vojaške operacije za<br />

zmanjšanje civilnih žrtev.<br />

»To je konflikt, ki bi lahko zlahka metastaziral,<br />

kar bi povzročilo še več negotovosti<br />

in še več trpljenja,« je povedal Blinken:<br />

»Tako smo bili od prvega dne med drugimi<br />

prednostnimi <strong>na</strong>logami intenzivno<br />

osredotočeni <strong>na</strong> preprečevanje širjenja<br />

konflikta.« Poudaril je tudi pomen priprave<br />

podrobnih <strong>na</strong>črtov za pokonfliktno prihodnost<br />

palestinskega ozemlja.<br />

ZELENA LUČ KAKODUKTU<br />

Presoja vplivov <strong>na</strong> okolje za kineto, ki jo je<br />

ljubljanska obči<strong>na</strong> vgradila v povezovalni<br />

ka<strong>na</strong>l C0, ni potreb<strong>na</strong>, je sklenilo pristojno<br />

ministrstvo. »Ne ostane <strong>na</strong>m drugega, kot<br />

da s svojimi telesi zaščitimo pitno vodo ...<br />

Ni predaje, ne bomo odnehali. Za zaščito<br />

pitne vode smo sedaj odgovorni le še mi,<br />

državljanke in državljani,« je <strong>na</strong> tiskovni<br />

konferenci izjavil Aleš Primc (50).<br />

Župa<strong>na</strong> Zora<strong>na</strong> Jankovića (71) zdaj zanimajo<br />

poteze parlamenta, kjer deluje preiskoval<strong>na</strong><br />

komisija o ugotavljanju nezakonitosti<br />

pri gradnji ka<strong>na</strong>la, pričakuje pa tudi<br />

javno opravičilo predsednice republike<br />

Nataše Pirc Musar (55).<br />

NOVAKOVA<br />

BO KANDIDIRALA<br />

Vodstvo NSi je bilo <strong>na</strong> klavzuri kritično<br />

do vlade, ki je v energetskem zakonu<br />

<strong>na</strong>povedala prepoved ogrevanja z lesno<br />

biomaso in plinom, in opozorilo, da mora<br />

biti zeleni prehod razumen in za ljudi tudi<br />

fi<strong>na</strong>nčno vzdržen. Na evropskih volitvah<br />

bosta <strong>na</strong>stopila evropska poslanka<br />

Ljudmila Novak (64) in predsednik<br />

stranke Matej Tonin (40). Vrstni red bo<br />

z<strong>na</strong>n spomladi. Mediji omenjajo še ime<strong>na</strong>:<br />

Janez Cigler Kralj (45), Jernej Vrtovec (38)<br />

in David Klobasa (35). Ali bo kandidirala<br />

tudi poslanka Vida Čadonič Špelič (64) pa<br />

še ni z<strong>na</strong>no.<br />

<br />

V NSi so se vendarle odločili, da bo kandidirala tudi Ljudmila Novak (64), vendar ob <strong>na</strong>jmočnejši<br />

postavi, vključno s predsednikom Toninom (40).<br />

Flickr @NS.i<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

8<br />

FOTO TEDNA<br />

Velikanska<br />

jaslič<strong>na</strong> votli<strong>na</strong><br />

obsega celoten prezbiterij župnijske cerkve v Nazarjah,<br />

kjer te dni mašujejo <strong>na</strong> oltarju <strong>na</strong> pravih jaslih.<br />

Andraž Arko<br />

Avtorja jaslic: Mario Pustoslemšek in Boštjan Ušen

ČIVKARIJA<br />

9<br />

Mr Conformista @cnfrmstA<br />

Kruha in iger! Kruha in iger! Ampak kruh <strong>na</strong>j bo<br />

neglutenski, prosim. In igre, ali jih programerke<br />

razvijajo v e<strong>na</strong>kopravnih pogojih? Skratka, kruha<br />

in iger, ampak po pameti.<br />

Edvard Kadič @EdvardKadic<br />

Ekipa entuziastov je brezplačno <strong>na</strong>redila brezplačno<br />

aplikacijo za preverjanje veljavnosti vinjet.<br />

Zdaj jih z DARS-om vred preganja informacijska<br />

pooblaščenka. Da bo jutri e<strong>na</strong>ko aplikacijo lahko<br />

<strong>na</strong>redil »pravi« za 1 milijon evrov. #biznis #vinjete.<br />

Čivk ted<strong>na</strong><br />

Čivk ted<strong>na</strong><br />

Bojan Požar @BojanPozar<br />

Glej fotografijo, ugani kandidatko<br />

za ministrico.<br />

Nadka @<strong>na</strong>dkaku<br />

Eden je danes rekel: »Oni se bodo vozili z letali,<br />

<strong>na</strong>m, ki imamo gozdove, pa bodo prepovedali kuriti<br />

z drvi?!« Kdo ones<strong>na</strong>žuje? Lastnik gozda?<br />

Miro Haček @MHacek<br />

Bolje bi bilo, da je gospa tiho in ne daje dodatnih<br />

pojasnil, ki to niso. Vedno bolj izgleda, da je pač<br />

sama vse od začetka delala »administrativno <strong>na</strong>pako«,<br />

tj. <strong>na</strong>vedla stopnjo višjo izobrazbo, ker se<br />

tako pač enostavno boljše sliši.<br />

Uroš Mikolič @UrosMikolic<br />

Amen. »Permisiv<strong>na</strong> vzgoja je ustvarila veliko razvajenih<br />

otrok brez motivacije, da bi karkoli <strong>na</strong>redili<br />

sami. Otrok je kot postrežen robotek, katerega<br />

starši <strong>na</strong>mesto njega <strong>na</strong>redijo skorajda vse.«<br />

Dejan Steinbuch @steinbuch<br />

Vračam se k svoji <strong>na</strong>povedi iz leta 2022: On bo<br />

prvi predsednik vlade, ki ga bodo v lisicah odpeljali<br />

iz pisarne.<br />

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />

Trgovke v Sparu v Aleji ne smejo povedati kupcem,<br />

da samo s Spar kartico ne morejo uveljaviti<br />

sobotnega 10-% popusta. Kupci pa te nove informacije<br />

nimajo. Ko je račun enkrat zaključen,<br />

<strong>na</strong>k<strong>na</strong>dno uveljavljanje kupo<strong>na</strong> ni mogoče. Čestitke,<br />

Spar Slovenija, izjem<strong>na</strong> poteza.<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Evolucija Zahoda: Nekoč je bilo biti žrtev hudo.<br />

Spodbujali so <strong>na</strong>s k sočutju z žrtvami. Danes se<br />

splača biti žrtev. Spodbujajo <strong>na</strong>s, da postanemo<br />

žrtev, da <strong>na</strong>jdemo nekaj, kar <strong>na</strong>s uvrsti v eno od<br />

privilegiranih kategorij žrtev.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Ciril Jenko @CirilJenko<br />

Maljevac: »Samo v letošnjem letu se bo začela<br />

gradnja 1100 stanovanj.« Od tega jih bo Boscarol<br />

zgradil 1000.<br />

Peter Jančič @peterjancic<br />

Po čistkah portale POP TV, RTV SLO in TELEKOM<br />

beremo veliko krajši čas. Po dnevnikih z vse manj<br />

<strong>na</strong>ročniki so v težavah še spletni portali.<br />

Kristijan Musek Lešnik @LesnikMusek<br />

Vrednote so del tistega moralnega kompasa, ki ga<br />

otroci ponotranjajo, ko poslušajo odrasle, še bolj<br />

pa, ko jih opazujejo in posnemajo. Zdaj pa ne vem,<br />

ali se samo meni zdi, da so včasih ljudje <strong>na</strong> pomembnih<br />

družbenih položajih to bolje razumeli.<br />

Rado Šuštar @RSustar<br />

Nisem verjel, da bom doživel, da bo slavnostni<br />

govornik v Dražgošah – Nemec.<br />

Krtmen @krtmen<br />

Alexandria Ocasio-Cortez, ameriška kel<strong>na</strong>rica<br />

v kongresu, je <strong>na</strong>šla <strong>na</strong>čin, kako premagati problem<br />

ilegalnih migracij. Takoj ko ilegalci pridejo,<br />

se jih <strong>na</strong>redi za legalne migrante. Evo, pa ne bo<br />

več ilegalcev!<br />

Marko Lisec @MarkoLisec<br />

Navedba strokovnega <strong>na</strong>ziva je obvez<strong>na</strong>, preverja<br />

pa se ne.<br />

Lp, vaš kandidat Marko Lisec, prof. dr. guru prava<br />

in širše<br />

David Kurten @davidkurten<br />

Čestitke nemškim kmetom, ki so se dvignili proti<br />

globalni tiraniji!<br />

Aljuš Perti<strong>na</strong>č @Perti<strong>na</strong>cal<br />

Pod<strong>na</strong>slov članka »<strong>Zakaj</strong> je Gregor <strong>Golob</strong>ič<br />

večkrat obiskal Roberta <strong>Golob</strong>a?« (Delo) je zavajajoč.<br />

Pravilno bi se moral glasiti: »<strong>Golob</strong> okrog<br />

sebe zbira še več in še bolj škodljive posameznike.«<br />

Še več kšeftarjev in bizniserjev <strong>na</strong> <strong>na</strong>š račun.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

KARIKATURA<br />

11<br />

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

Slovenija ima 409.000 lastnikov gozdov in<br />

450.000 registriranih malih kurilnih <strong>na</strong>prav.<br />

PETER MERŠE<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Vlada želi prepovedati<br />

ogrevanje <strong>na</strong> <strong>drva</strong>,<br />

OBETA SE REFERENDUM<br />

Zeleni prehod je e<strong>na</strong> bolj perečih tem za celotno evropsko skupnost, vsaj kar se tiče<br />

političnih odločevalcev. Ljudi medtem bistveno bolj skrbijo voj<strong>na</strong> v Ukrajini, migracije in<br />

<strong>na</strong>raščajoče cene življenjskih stroškov.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

Na to je danes opozorila tudi<br />

Nova Slovenija, ki <strong>na</strong>poveduje<br />

referendum, če vlada iz<br />

predloga novele energetskega<br />

zako<strong>na</strong> ne umakne <strong>na</strong>jbolj spornih<br />

določb – prepovedi kurjenja pli<strong>na</strong> in<br />

drv kot primarnih virov ogrevanja v<br />

strnjenih <strong>na</strong>seljih. V luči evropskih volitev<br />

<strong>na</strong>povedujejo tudi revizijo aktualnega<br />

pristopa zelenega prehoda.<br />

V Evropski ljudski stranki, ki je bila<br />

v preteklosti skupaj s socialisti, liberalci<br />

in zelenimi e<strong>na</strong> ključnih promotork<br />

zelenega prehoda, je že zaz<strong>na</strong>ti<br />

prve premike stran od nepremišljenega<br />

drvenja v zeleni prehod. Tako so<br />

že pomagali zavrniti nekatere <strong>na</strong>jbolj<br />

sporne direktive, denimo o škropljenju,<br />

a mnogi se bojijo, da so evropske volitve<br />

preblizu, <strong>na</strong>rejenega pa premalo,<br />

da bi volivcem vzbudili zaupanje, da v<br />

zeleni prehod ne želijo več riniti z glavo<br />

skozi zid.<br />

UVOZNA ODVISNOST<br />

Evropa je <strong>na</strong>mreč odgovor<strong>na</strong> zgolj za<br />

sedem odstotkov svetovnih emisij, izpuste<br />

pa je v primerjavi z letom 1990 že<br />

zmanjšala za tretjino. Tudi če jih povsem<br />

izniči, se to ne bo poz<strong>na</strong>lo <strong>na</strong> svetovnem<br />

podnebju, saj jih azijske države<br />

povečujejo bistveno hitreje. Bistveno pa<br />

se bo poz<strong>na</strong>lo <strong>na</strong> življenjih Evropejcev in<br />

konkurenčnosti evropskega gospodarstva,<br />

opozarja Jernej Vrtovec (38) (NSi)<br />

in dodaja, da je zeleni prehod, ki ga je kot<br />

minister pa lastnih besedah tudi sam<br />

podpiral, potreben resne revizije.<br />

Lani smo v Kidričevem tako ustavili<br />

proizvodnjo primarnega aluminija. Namesto<br />

slovenskega aluminija avtomobilska<br />

industrija zdaj kupuje kitajskega s<br />

šestkrat večjim ogljičnim odtisom, opozarja<br />

Vrtovec, <strong>na</strong> tak <strong>na</strong>čin pa postajamo

TEMA TEDNA<br />

13<br />

Jernej Vrtovec (38): »Za zeleni<br />

prehod je treba uporabiti vse nizkoogljične<br />

vire in vso že zgrajeno<br />

javno infrastrukturo. Nesmiselno<br />

je danes že zgrajeno infrastrukturo<br />

ukinjati, da bomo v že preobremenjeno<br />

električno omrežje<br />

vlagali enorm<strong>na</strong> sredstva.«<br />

Družini, ki ima gozd,<br />

bomo prepovedali, da se<br />

ogreva s tem gozdom.<br />

uvozno vse bolj odvisni. »Še posebej pri<br />

strateških komponentah bi morali biti<br />

toliko pametni, da bi poskrbeli za manjšo<br />

uvozno odvisnost,« še doda.<br />

PREPOVED KURJENJA NA PLIN<br />

Še bolj radikalno skuša slovenska vlada<br />

udariti po Slovencih. S 1. 7. 2024 bo veljala<br />

prepoved projektiranja in vgradnje<br />

kotlov <strong>na</strong> zemeljski ali utekočinjen<br />

<strong>na</strong>ftni plin in <strong>drva</strong> ter prepoved podeljevanja<br />

novih koncesij za distribucijo<br />

pli<strong>na</strong>, podaljševanje obstoječih pa bo<br />

močno oteženo, saj skuša vlada odpraviti<br />

ogrevanje <strong>na</strong> plin in <strong>drva</strong>.<br />

A Slovenija ima »dobro razvejano<br />

plinsko omrežje, prek katerega se v<br />

Sloveniji ogreva več kot 100.000 ljudi.<br />

Distribucija pli<strong>na</strong> v Sloveniji je učinkovita<br />

in kakovost<strong>na</strong>, ustvari pa manj kot<br />

2 % CO2 v Sloveniji.« Prvi bi se <strong>na</strong> udaru<br />

utegnil z<strong>na</strong>jti Maribor, kjer distributerju<br />

koncesija poteče že leta 2027,<br />

torej čez tri leta, opozarja Vrtovec.<br />

»Za zeleni prehod je treba uporabiti<br />

vse nizkoogljične vire in vso že zgrajeno<br />

javno infrastrukturo. Nesmiselno je danes<br />

že zgrajeno infrastrukturo ukinjati,<br />

da bomo v že preobremenjeno električno<br />

omrežje vlagali enorm<strong>na</strong> sredstva.«<br />

ELEKTRIKA<br />

IZ PLINSKE ELEKTRARNE<br />

Ob tem opozori še <strong>na</strong> en nesmisel. Medtem<br />

ko se prebivalstvo s plinom več ne<br />

bo smelo ogrevati, se bodo še vedno<br />

Voj<strong>na</strong> v Ukrajini<br />

Priseljevanje<br />

Med<strong>na</strong>rodne razmere<br />

Naraščajoče cene/inflacija<br />

Terorizem<br />

Okolje in podnebne razmere<br />

Gospodarsko stanje<br />

Oskrba z energijo<br />

Krimi<strong>na</strong>l<br />

Stanje javnih fi<strong>na</strong>nc držav članic<br />

Obdavčevanje<br />

Zdravje<br />

Pokojnine<br />

Brezposelnost<br />

Ne vem<br />

0<br />

2<br />

2<br />

2<br />

1<br />

2<br />

1<br />

2<br />

4<br />

6<br />

6<br />

7<br />

5<br />

5<br />

Flickr @NSi<br />

lahko gradile plinske elektrarne. Sami<br />

torej pli<strong>na</strong> ne boste smeli kuriti, čeprav<br />

za to imate infrastrukturo, lahko pa se<br />

boste ogrevali <strong>na</strong> elektriko, ustvarjeno<br />

s <strong>kurjenje</strong>m pli<strong>na</strong> v plinski elektrarni.<br />

DRUŽINA, KI IMA GOZD<br />

Še bistveno bolj bo predlog udaril ljudi<br />

predvsem <strong>na</strong> podeželju, ki se primarno<br />

Vir: Eurostat<br />

Kateri sta po vašem menju dve <strong>na</strong>jpomembnejši zadevi,<br />

s katerima se trenutno sooča EU? (%)<br />

7<br />

ogrevajo <strong>na</strong> <strong>drva</strong>. Slovenija ima 409.000<br />

lastnikov gozdov in 450.000 registriranih<br />

malih kurilnih <strong>na</strong>prav, po nekaterih<br />

oce<strong>na</strong>h pa še približno 150.000 neregistriranih.<br />

Tudi vsi ti bodo morali, ko<br />

njihovim kurilnim <strong>na</strong>pravam poteče<br />

življenjska doba, ogrevanje spremeniti<br />

<strong>na</strong> elektriko, <strong>na</strong>jverjetneje toplotno črpalko.<br />

»Družini, ki ima gozd, bomo prepovedali,<br />

da se ogreva s tem gozdom,«<br />

opozarjajo v NSi in dodajajo, da je Slovenija<br />

tretja <strong>na</strong>jbolj gozd<strong>na</strong>ta država v<br />

Evropi in se sooča tudi z zaraščanjem.<br />

Kot ugotavljajo, vlada ustvarja odlične<br />

pogoje za preprodajalce električne<br />

energije iz sonca <strong>na</strong> račun hudih podražitev<br />

za prebivalstvo. Zato <strong>na</strong>povedujejo,<br />

da bodo v primeru sprejetja takšnega<br />

zako<strong>na</strong>, kakršen je, ljudi pozvali, da se<br />

o njem izrečejo <strong>na</strong> referendumu. Do takrat<br />

sicer <strong>na</strong>meravajo tvorno sodelovati<br />

z vlado pri preoblikovanju zako<strong>na</strong> z obsežnimi<br />

amandmaji, s katerimi bi črtali<br />

sporne omejevalne člene ter vzpodbudili<br />

uporabo jedrske energije. Slednja je<br />

<strong>na</strong>mreč po njihovem mnenju za doseganje<br />

zelenega prehoda ključ<strong>na</strong>.<br />

15<br />

16<br />

15<br />

16<br />

14<br />

17<br />

12<br />

12<br />

22<br />

20<br />

20<br />

0 10 20 30 40<br />

23<br />

27<br />

33<br />

ST100 okt/nov 2023<br />

ST99 maj/jun 2023<br />

36<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

14 TEMA TEDNA<br />

Posnetek zaslo<strong>na</strong> app.electricitymaps.com<br />

Zemljevid prikazuje,<br />

kako ogljično intenziv<strong>na</strong><br />

je proizvodnja<br />

elektrike po državah.<br />

Podatki so za 7. januar.<br />

Ogljič<strong>na</strong> intenzivnost<br />

(gCO₂eq/kWh)<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

ZUNAJ ZELEN, ZNOTRAJ RDEČ<br />

V luči evropskih volitev v NSi tako<br />

opozarjajo, da »Evropska unija lahko<br />

izvede zeleni prehod, če zagotovi dovolj<br />

čiste električne energije. Brez jedrske<br />

energije zeleni prehod ni mogoč.<br />

Trenuten pristop k zelenemu dogovoru<br />

je izrazito aktivističen, ideološki,<br />

<strong>na</strong>vzven zelen, znotraj rdeč in pri<strong>na</strong>ša<br />

uničenje evropskega gospodarstva in<br />

industrije ter več revščine za ljudi.«<br />

Temu pritrjujejo tudi evropski volivci,<br />

ki vprašanje okolja in podnebnih<br />

sprememb potiskajo vse bolj v ozadje.<br />

Eden vidnejših protagonistov aktivističnega<br />

zelenega prehoda in nekdanji<br />

podpredsednik Evropske komisije<br />

Franz Timmermans (62) je nedavno<br />

prejel zaušnico nizozemskih volivcev,<br />

ki so pol več kot njegovi koaliciji socialistov<br />

in zelenih <strong>na</strong>menili desno-populističnim<br />

svobodnjakom Geerta<br />

Wildersa (60). Stran od zelenih politik<br />

pa se obračajo tudi drugod po Evropi.<br />

NAVDUŠENJA VSE MANJ<br />

Po podatkih evrobarometra so okolje<br />

in podnebne spremembe po pomembnosti<br />

za državljane članic EU šele <strong>na</strong><br />

šestem mestu. Bistveno večjo pomembnost<br />

evropski volivci dajejo migracijam,<br />

med<strong>na</strong>rodnim razmeram, vojni<br />

v Ukrajini, <strong>na</strong>raščajočim življenjskim<br />

stroškom in terorizmu. Letošnjo jesen<br />

je okolje <strong>na</strong> prvo mesto postavilo le še<br />

16 odstotkov Evropejcev, kar je šest odstotnih<br />

točk manj kot spomladi, med<br />

Slovenci je takšnih 15 odstotkov.<br />

Iz podatkov Eurostata sicer lahko<br />

razberemo, da sta Evropejcem pomemb<strong>na</strong><br />

okolje in doprinos EU k njegovi<br />

zaščiti, a gredo trenutni predlogi<br />

predaleč, saj bistveno preveč dražijo<br />

življenje in omejujejo običajne ljudi.<br />

Ljudje pa opažajo tudi nekonsistentnosti<br />

v t. i. zelenem prehodu.<br />

Evropa denimo predpisuje delež električne<br />

energije, ki mora biti pridobljen<br />

iz obnovljivih virov energije. Pri tem<br />

ni pomembno, kako je pridoblje<strong>na</strong> ostala<br />

energija. Jedrske elektrarne, ki<br />

so nizko-ogljični vir, tako ne štejejo<br />

kot obnovljiv vir. Francija, ki večino<br />

energije pridobi iz jedrskih elektrarn,<br />

s svojo proizvodnjo ustvarja<br />

skoraj desetkrat manjši ogljični odtis<br />

kot Nemčija, a plačuje kazen Nemčiji,<br />

ker je delež te energije, proizveden iz<br />

obnovljivih virov, prenizek.

TEMA TEDNA<br />

<strong>Golob</strong>ovo podjetje posluje<br />

z državnim podjetjem, katerega<br />

VODSTVO IMENUJE – GOLOB<br />

Premier Robert <strong>Golob</strong> je v ločitvenem postopku od nekdanje žene Jane Nemec <strong>Golob</strong> prevzel podjetje Star<br />

Solar, registrirano za proizvodnjo elektrike. Kot je razvidno iz podatkov poslovnega imenika Bizi.si, je <strong>Golob</strong><br />

ustanovitelj in stoodstotni lastnik omenjenega podjetja, njegova komaj polnolet<strong>na</strong> hči Lu<strong>na</strong> <strong>Golob</strong> pa je s 7.<br />

decembrom postala direktorica.<br />

15<br />

UREDNIŠTVO<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

<strong>Golob</strong>ovo (56) podjetje Star Solar je od leta<br />

2014 iz poslovanja z državnim podjetjem<br />

Borzen ustvarilo 2,1 milijo<strong>na</strong> evrov prihodkov.<br />

KPK: OMEJITEV<br />

POSLOVANJA Z VLADO<br />

V KPK so za Delo pojasnili, da omejitve<br />

poslovanja zasebnih podjetij z državo<br />

(kot jih ureja Zakon o integriteti<br />

in preprečevanju korupcije) ne veljajo<br />

za vse subjekte javnega sektorja:<br />

V primeru podjetja Star Solar (ker je<br />

lastnik podjetja predsednik vlade) velja<br />

omejitev poslovanja za Vlado Republike<br />

Slovenije, ne pa tudi za druge<br />

subjekte javnega sektorja (ministrstva,<br />

državni zbor, občine ...).<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

16 TEMA TEDNA<br />

Predsednik vlade Robert <strong>Golob</strong><br />

(56) je po podatkih, objavljenih<br />

<strong>na</strong> spletni strani Komisije za<br />

preprečevanje korupcije (KPK),<br />

4. decembra lani komisiji sporočil<br />

spremembo premoženjskega stanja.<br />

Komisiji je, kot je prvo poročalo Delo,<br />

prijavil več zemljišč v Kromberku s<br />

skupno površino več kot deset tisoč<br />

kvadratnih metrov, pridobitev premičnine,<br />

ki presega vrednost deset tisoč<br />

evrov, odsvojitev de<strong>na</strong>rnih sredstev, ki<br />

presegajo deset tisoč evrov, pridobitev<br />

poslovnega deleža, ki je vreden več kot<br />

deset tisoč evrov, in pridobitev obveznosti,<br />

ki presegajo deset tisoč evrov.<br />

POSLOVANJE<br />

Z DRŽAVNIM PODJETJEM<br />

»Držav<strong>na</strong> družba Borzen je podjetju<br />

Star Solar po <strong>Golob</strong>ovem formalnem<br />

prevzemu tega podjetja (19. 11. 2023)<br />

že <strong>na</strong>kazala dobrih 14 tisoč evrov, kar<br />

pomeni, da predsednik vlade in Gibanja<br />

Svobode pravkar nemoteno posluje<br />

z državnimi podjetji,« je v enem izmed<br />

svojih tvitov zapisal novi<strong>na</strong>r Bojan Požar<br />

(66). Po javno dostopnih podatkih<br />

ERAR je sicer podjetje Star Solar od leta<br />

2014 s poslovanjem z državnim podjetjem<br />

Borzen ustvarilo za preko 2,1 milijo<strong>na</strong><br />

evrov prihodkov.<br />

Podjetje Borzen je v 100-% državni<br />

lasti. Osnov<strong>na</strong> dejavnost družbe<br />

Borzen je izvajanje gospodarske javne<br />

službe dejavnosti operaterja trga z<br />

elektriko in gospodarske javne službe<br />

dejavnosti centra za podpore. Vlada je<br />

s 4. junijem 2022 za dobo petih let imenovala<br />

nove člane <strong>na</strong>dzornega sveta<br />

družbe, in sicer Mojco Veljkovič, Žigo<br />

Fišerja in Ivano Nedižavec Korada.<br />

Vodenje družbe pa je s 1. septembrom<br />

2023 za polno mandatno obdobje<br />

petih let prevzela Mojca Kert, ki je bila<br />

sicer v preteklosti že predsednica <strong>na</strong>dzornega<br />

sveta podjetja. Pred vodenjem<br />

družbe Borzen je bila zaposle<strong>na</strong> v družbi<br />

GEN-I, <strong>na</strong>zadnje kot direktorica prodaje<br />

B2B. Mojca Kert je tako nekdanja<br />

podreje<strong>na</strong> premierja <strong>Golob</strong>a, <strong>na</strong> zadnjih<br />

parlamentarnih volitvah pa je bila kandidatka<br />

Svobode v Mežiški dolini.<br />

KORUPCIJSKA TVEGANJA<br />

Na spletni strani Komisije za preprečevanje<br />

korupcije lahko preberemo <strong>na</strong>slednje:<br />

»Poslovanje javnega sektorja s<br />

subjekti zasebnega prava lahko predstavlja<br />

določeno korupcijsko tveganje, še<br />

zlasti v primerih, ko so v posel vključeni<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

Dr. Miro Haček: »Predsednik<br />

vlade ne sme in ne more<br />

poslovati z državo, ki jo vodi.«<br />

posamezniki, ki imajo pri sklenitvi tega<br />

posla zasebni interes. Institut omejitev<br />

oziroma prepovedi poslovanja se <strong>na</strong><strong>na</strong>ša<br />

zgolj in samo <strong>na</strong> poslovanje orga<strong>na</strong> ali<br />

organizacije javnega sektorja, v kateri<br />

funkcijo opravlja funkcio<strong>na</strong>r, in subjekta,<br />

v katerem je udeležen ta funkcio<strong>na</strong>r<br />

ali njegov družinski član. Povedano<br />

drugače, omejitve poslovanja se lahko<br />

vzpostavijo samo pri tistih organih in<br />

organizacijah javnega sektorja, v katerih<br />

funkcijo opravljajo funkcio<strong>na</strong>rji.«<br />

Dogajanje je <strong>na</strong> omrežju X komentiral<br />

a<strong>na</strong>litik dr. Miro Haček z <strong>na</strong>slednjimi<br />

besedami: »Predsednik vlade ne<br />

sme in ne more poslovati z državo (to<br />

vključuje tudi vsa držav<strong>na</strong> podjetja),<br />

ki jo vodi, ne neposredno ne posredno<br />

preko družinskih članov. Ti <strong>na</strong>jbolj<br />

osnovni postulati koruptivnih tveganj<br />

pa so <strong>na</strong>jbrž kristalno jasni čisto vsem,<br />

tudi SD in Levici.«<br />

Prvi odstavek 35. čle<strong>na</strong> ZIntPK določa,<br />

da <strong>na</strong>ročnik (organ ali organizacija<br />

javnega sektorja), ki je zavezan<br />

postopku javnega <strong>na</strong>ročanja in mora<br />

vse voditi skladno s predpisi, ki urejajo<br />

javno <strong>na</strong>ročanje, ne sme poslovati<br />

(<strong>na</strong>ročati blaga, storitev ali gradenj) s<br />

subjektom, v katerem je funkcio<strong>na</strong>r, ki<br />

pri tem <strong>na</strong>ročniku opravlja funkcijo,<br />

ali njegov družinski član, ki je udeležen<br />

kot poslovodja, član poslovodstva<br />

ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno<br />

ali preko drugih pravnih oseb v več<br />

kot 5 % udeležen pri ustanoviteljskih<br />

pravicah, upravljanju ali kapitalu.<br />

E<strong>na</strong>ka prepoved velja za postopke<br />

podeljevanja koncesij in druge oblike<br />

javno-zasebnega partnerstva ter<br />

postopke podeljevanja posebnih ali<br />

izključnih pravic. Prepoved <strong>na</strong> podlagi<br />

drugega odstavka 35. čle<strong>na</strong> ZIntPK<br />

velja tudi za poslovanje <strong>na</strong>ročnika s<br />

funkcio<strong>na</strong>rjem ali njegovim družinskim<br />

članom kot fizično osebo.<br />

Na sez<strong>na</strong>mu Komisije za preprečevanje<br />

korupcije glede veljavnih omejitev<br />

poslovanja po prej omenjenem členu<br />

je sicer že <strong>na</strong>vedeno, da imajo tako<br />

kabinet predsednika vlade kot tudi<br />

Ministrstvo za zdravje in Obči<strong>na</strong> Nova<br />

Gorica prepoved poslovanja s podjetjem<br />

Star Solar d. o. o.<br />

DODATNI POSLI ZA BORZEN<br />

Minister Bojan Kumer (49), tudi sicer<br />

nekdanji zaposleni v GEN-I, je <strong>na</strong> novi<strong>na</strong>rski<br />

konferenci novembra lani <strong>na</strong>povedal<br />

novost. Subvencioniranje projektov<br />

samooskrbnih sončnih elektrarn<br />

bodo prenesli z Eko sklada <strong>na</strong> operaterja<br />

z električno energijo – družbo Borzen.<br />

Razpis za sofi<strong>na</strong>nciranje <strong>na</strong> Eko skladu<br />

se je zaključil novembra lani, javni<br />

poziv <strong>na</strong> Borzenu, za katerega je predvidenih<br />

okoli 14 milijonov evrov, pa bo<br />

objavljen predvidoma marca 2024.<br />

»Ključno je, da se ne hiti, ker bo<br />

nov razpis popolnoma digitaliziran.<br />

Ne predvidevamo večjih zamud <strong>na</strong><br />

Borzenu, pogoji bodo e<strong>na</strong>ki, popolnoma<br />

nespremenjeni. Vsi prosilci, ki<br />

bi želeli oddati vlogo <strong>na</strong>slednji teden,<br />

ko bo poziv zaprt, <strong>na</strong>j počakajo. Pogoji<br />

bodo e<strong>na</strong>ki kot ta teden, pri čemer<br />

bo vloga še lažja, prijaznejša uporabnikom<br />

in hitreje obdela<strong>na</strong>. Morda<br />

celo prej, kot če bi jo oddali zdaj,«<br />

je takrat dejal minister Kumer. <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Kakšno <strong>na</strong>ključje, da se je tudi nekdanja<br />

<strong>Golob</strong>ova že<strong>na</strong> ukvarjala z elektro energetskimi<br />

posli...<br />

Mefisto<br />

<strong>Golob</strong> bi moral pri priči odstopiti s položaja<br />

premierja zaradi korupcije in konflikta<br />

interesov. Sedaj je tudi dokazano - jasno<br />

je bilo že prej - zakaj se <strong>Golob</strong> tako puli za<br />

postavljanje sončnih panelov po vsej Sloveniji<br />

<strong>na</strong> račun vseh drugačnih energetskih<br />

objektov.<br />

Andrej Muren<br />

Hči Lu<strong>na</strong> <strong>Golob</strong> bo vsekakor dobro vodila<br />

podjetje saj je dobila odlično izobrazbo v<br />

Škofijski gim<strong>na</strong>ziji Vipava in dijaškem domu<br />

Škofijske gim<strong>na</strong>zije Vipava.<br />

Aleš<br />

<strong>Zakaj</strong> sploh imamo Komisijo za prerečevanje<br />

korupcije (KPK)?<br />

Kraševka<br />

Naj mi kdo reče, da ni res. Da sanjam. In<br />

me zbudi...<br />

Igor Ferluga<br />

V državah, ki imajo neodvisne <strong>na</strong>dzorne<br />

inštitucije, bi taka novica nekaj pomenila.<br />

Premier bi se scvrl ...<br />

Friderik

Kolum<strong>na</strong><br />

TINO MAMIĆ<br />

BOŠTJAN<br />

PETKOVŠEK<br />

SLOVENSKA NAFTA<br />

in Tito v jaslicah<br />

MOJA BESEDA<br />

Slovenija je med <strong>na</strong>jbolj gozd<strong>na</strong>timi in <strong>na</strong>jbolj vod<strong>na</strong>timi državami <strong>na</strong> planetu Zemlja.<br />

Lahko se kopamo v mnogih rekah in večini potokov, vodo lahko pijemo iz vsake pipe.<br />

17<br />

Temu pomagajo tudi gozdovi,<br />

ki prekrivajo 58 % države. A<br />

ni bilo vedno tako. Leta 1875 je<br />

bilo gozdov le 36 %. V zadnjih<br />

letih se gozdovi ne širijo več, še <strong>na</strong>prej<br />

pa se zaraščajo kmetijska zemljišča.<br />

Kljub temu Slovenija ni les<strong>na</strong> industrijska<br />

velesila. Ko greš v trgovino po<br />

leseno polico ali desko, je ta <strong>na</strong>jvečkrat<br />

uvože<strong>na</strong> iz Avstrije. Lesenih hiš v državi<br />

je le za vzorec. Lastniki gozdov se<br />

pritožujejo, ker v Sloveniji ni več veliko<br />

žag. Les za kurjavo v veliki meri uvažamo<br />

iz Bosne. Lani, ko je Bos<strong>na</strong> začasno<br />

zaprla izvoz drv, se je ce<strong>na</strong> dvignila za<br />

kakega stotaka <strong>na</strong> kubični meter.<br />

HLODOVINA IN HLODI<br />

Hkrati pa <strong>na</strong> avtocestah videvamo številne<br />

tovornjake s hlodovino <strong>na</strong> poti v<br />

Avstrijo in Italijo. Prijatelj iz zamejstva<br />

se vedno huduje <strong>na</strong>d tem in pravi, da se<br />

ob<strong>na</strong>šamo kot kaka ba<strong>na</strong><strong>na</strong> republika.<br />

Izvažamo surovine kot kaka afriška<br />

kolonija, ki zaradi nerazvitosti nima<br />

proizvodnje. Hlodovino izvažamo, ker<br />

razmišljamo kot hlodi.<br />

Les je slovenska <strong>na</strong>fta. Slovenija pa<br />

za razliko od arabskih zalivskih držav<br />

nima zalog svoje <strong>na</strong>fte. Zaloge lesa<br />

so <strong>na</strong>raščajoče. V Sloveniji vsako leto<br />

zraste več, kot se poseka.<br />

Les je <strong>na</strong>jcenejše gorivo. Če povemo<br />

<strong>na</strong>tančneje: lesni odpadki so <strong>na</strong>jcenejše<br />

gorivo. To niso debla, ampak drobne<br />

veje, ki ostanejo ob poseki dreves. Tudi<br />

če Robert <strong>Golob</strong> prepove <strong>kurjenje</strong> drv,<br />

teh ostankov ne bo nič manj.<br />

KONEC EDINE SVOBODE<br />

Kurjenje <strong>na</strong> <strong>drva</strong> je še posebej smiselno<br />

in poceni za lastnike gozdov, ki že zdaj<br />

v svojih gozdovih ne morejo svobodno<br />

sekati, morajo pa vsakemu državljanu<br />

dovoliti <strong>na</strong>biranje gob, lovcem streljanje<br />

divjadi, planincem pa dovoliti prost<br />

prehod po planinskih poteh. Zdaj jim<br />

bo <strong>Golob</strong> omejil zadnjo in edino svobodo<br />

v njihovih lastnih gozdovih – izkoriščanje<br />

odpadnega lesa.<br />

Letošnje svetogorske jaslice z <strong>na</strong>pisom v čast diktatorju Josipu Brozu, dokazano odgovornemu za<br />

smrt številnih kristjanov, duhovnikov in celo kardi<strong>na</strong>la.<br />

Omejevanje kmetove svobode se<br />

je začelo po prihodu komunistov <strong>na</strong><br />

oblast leta 1945. Kmet je takrat postal<br />

glavni razredni sovražnik. Po poraščenih<br />

hribih so takrat marsikje izkrčili<br />

jase in postavili bele kamnite <strong>na</strong>pise<br />

Tito. Na Primorskem posebej, saj so<br />

imeli za zgled fašistične <strong>na</strong>pise Duce.<br />

Na Sabotinu so tako <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>pisa<br />

Dux postavili <strong>na</strong>pis Naš Tito. Še dandanes<br />

je tako. Kljub protestom politike in<br />

civilne družbe z obeh strani meje levičarski<br />

aktivisti <strong>na</strong>pis vztrajno ob<strong>na</strong>vljajo<br />

in ga celo osvetljujejo z baklami.<br />

PARTIJSKI PATER<br />

Sabotin so frančiškani letos upodobili<br />

tudi v svojih jaslicah v romarski baziliki<br />

<strong>na</strong> Sveti Gori pri Gorici. In <strong>na</strong>nj postavili<br />

<strong>na</strong>pis Tito. <strong>Zakaj</strong>, niso povedali. Verjetno<br />

je bila to domislica svetogorskega<br />

patra Bogda<strong>na</strong> K<strong>na</strong>vsa, ki je nedavno v<br />

Novi Gorici blagoslovil doprsni kip Janeza<br />

Stanovnika, odgovornega za več medvojnih<br />

partijskih umorov <strong>na</strong> Primorskem<br />

in <strong>na</strong>sprotnika slovenske osamosvojitve.<br />

K<strong>na</strong>vs se sicer redno udeležuje prireditev<br />

zveze tako imenovanih borcev.<br />

Podobno kot se je Tito skrivnostno<br />

pojavil v jaslicah, je iz njih tudi izginil.<br />

<strong>Zakaj</strong>, niso povedali. Pa saj menda niti ni<br />

bilo treba: dovolj je pogledati <strong>na</strong> koledar.<br />

Demokracija je leta 1990 kmetu<br />

vrnila precej svobode, ne pa vse. Danes<br />

se zdi, da oblast obrača kolo zgodovine<br />

<strong>na</strong>zaj. Ne le v Sloveniji. Nemčija doživlja<br />

veliki kmečki upor. Precej verjetno je,<br />

da se bo razširil <strong>na</strong> še kako državo. Mogoče<br />

tudi <strong>na</strong> Slovenijo, v kateri je kmetu<br />

precej slabše kot <strong>na</strong> Nemškem. <br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

18<br />

PREHITEVAM PO LEVI<br />

ALJUŠ PERTINAČ<br />

FLICKR<br />

ROBI-STAR Solar<br />

Kolum<strong>na</strong><br />

Robert <strong>Golob</strong> ni neumen. Konec koncev ima doktorat z<strong>na</strong>nosti. Ampak tisto, v čemer je<br />

pravi intelektualni presežek, je nenehno in brezmejno biznisiranje oziroma kšeftanje,<br />

kot temu pravi Janez Janša, za lasten žep. V tem je <strong>na</strong>š Robi oziroma, kot ga lahko po<br />

novem imenujemo, Robi-Star pravi nobelovec. Resnič<strong>na</strong> zvezda ali po angleško star.<br />

Torej fiks<strong>na</strong> svetleča točka <strong>na</strong><br />

nočnem nebu, ki je veliko, oddaljeno<br />

žareče telo, kot je <strong>na</strong><br />

primer Sonce. Prava sonč<strong>na</strong><br />

zvezda. Star Solar torej. Zatorej ni nobeno<br />

<strong>na</strong>ključje in še manj presenečenje,<br />

da je svojemu podjetju, ki se ukvarja<br />

s proizvodnjo in prodajo električne<br />

energije iz obnovljivih virov, dal tako<br />

ime. <strong>Golob</strong> je podjetje s štirimi sončnimi<br />

elektrar<strong>na</strong>mi in enim zaposlenim,<br />

ki je paradoksalno njegova bivša soproga,<br />

dosedanja lastnica omenjenega<br />

podjetja, formalno prevzel novembra<br />

lani. Seveda nihče pod soncem ne verjame,<br />

da je bila Robi-Starjeva bivša resnič<strong>na</strong><br />

lastnica tega podjetja. Ne, šlo je<br />

za slam<strong>na</strong>to lastništvo in zgolj ločitev<br />

je <strong>na</strong>šega Robi-Starja prisilila, da je<br />

tudi formalno postal lastnik svojega<br />

sončno-zvezdnega podjetja.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

HČI DIREKTORICA<br />

Za direktorico je že pred tem, kar seveda<br />

ponovno ni nobeno <strong>na</strong>ključje in<br />

še manj presenečenje, imenoval svojo<br />

komaj polnoletno hči, gim<strong>na</strong>zijsko<br />

maturantko Luno. Se pravi še eno fiksno<br />

svetlečo točko <strong>na</strong> nočnem nebu,<br />

ki je veliko, oddaljeno žareče telo. Kot<br />

je tudi Sonce. Robi-Star in Lu<strong>na</strong> sedaj<br />

furata podjetje, ki ima eno zaposleno,<br />

Robi-Starjevo bivšo soprogo, in posluje<br />

s podjetji v 100-odstotni državni lasti,<br />

kot je <strong>na</strong> primer Borzen. Bojda jim<br />

prodaja elektriko, verjetno pridobljeno<br />

preko štirih sončnih oziroma solarnih<br />

elektrarn, kar je Robi-Starju samo v<br />

mandatu aktualne, torej njegove sončne<br />

vlade, <strong>na</strong>neslo že 230.000 evrov.<br />

Seveda nihče pod soncem ne verjame,<br />

da Robi-Starjeva komaj polnolet<strong>na</strong><br />

hčerka Lu<strong>na</strong> dejansko vodi podjetje,<br />

ampak to prav gotovo počne Robi-Star<br />

sam. Kaj za odnose v tej že tako ali tako<br />

disfunkcio<strong>na</strong>lni družini, v kateri imajo<br />

očitno glavno besedo nebes<strong>na</strong> telesa<br />

oziroma svetleče točke <strong>na</strong> nočnem<br />

nebu, pomeni, da je hčerka formalno<br />

šefica svoji mami v podjetju, ki je v<br />

lasti ločenega očeta, si lahko mislite<br />

sami. Le če bi Robi-Star za direktorico<br />

svoje firme, v kateri ima zaposleno<br />

svojo bivšo, postavil svojo aktualno,<br />

prvo spremljevalko v državi, novoletno<br />

smreko Tino, bi bila situacija lahko<br />

še bolj bizar<strong>na</strong>.<br />

KONFLIKT INTERESOV<br />

Če poenostavimo, Robi-Star Solar, ki<br />

sliši tudi <strong>na</strong> ime Robert <strong>Golob</strong> in je<br />

hkrati čisto slučajno predsednik vlade,<br />

ki <strong>na</strong>m določa cene električne energije,<br />

<strong>na</strong>m takisto prodaja elektriko, ki jo za<br />

<strong>na</strong>s kupujejo podjetja v 100-odstotni<br />

državni lasti in jih torej upravlja taista<br />

vlada Roberta <strong>Golob</strong>a, in sicer po ceni,<br />

ki jo določa, uganili ste, Robi-Star Solar.<br />

Da gre za eno in isto osebo je zgolj<br />

dodaten dokaz bistroumnosti, da ne rečemo<br />

ne<strong>na</strong>dkriljivosti poslovnega modela,<br />

ki ga je izumil Robi-Star Solar. Če<br />

to ni vredno <strong>na</strong>jmanj Nobelove <strong>na</strong>grade<br />

za ekonomijo, potem pa res ne vemo,<br />

kaj jo je. Omenjeno biznisiranje <strong>na</strong> <strong>na</strong>š<br />

račun bo sicer preiskovala Komisija za<br />

preprečevanje korupcije. Ni <strong>na</strong>ključje<br />

in še manj je lahko presenečenje, da<br />

mora KPK formalno sprožiti preiskavo<br />

o tako eklatantnem, dobesedno v nebo<br />

vpijočem konfliktu interesov, ki je vsakemu,<br />

ki je že kdaj v življenju videl katero<br />

koli fiksno svetlečo točko <strong>na</strong> nočnem<br />

nebu, jasen kot beli dan. Normalno je,<br />

Seveda nihče pod soncem ne<br />

verjame, da Robi-Starjeva<br />

komaj polnolet<strong>na</strong> hčerka<br />

Lu<strong>na</strong> dejansko vodi podjetje.<br />

da predsednik vlade ne more biti hkrati<br />

100-odstotni lastnik podjetja, ki državi<br />

prodaja elektriko, ki jo ta odkupuje po<br />

ceni, ki jo določa vlada, ki jo vodi taisti<br />

človek. Le kaj bo torej ugotovil KPK? Da<br />

Robi-Star Solar ni Robert <strong>Golob</strong> in da<br />

Lu<strong>na</strong> ni lu<strong>na</strong>? Bilo bi žalostno, če ne bi<br />

bilo resnično. In če ne bi vsega tega prav<br />

mi mastno plačevali.<br />

Robert <strong>Golob</strong> alias Robi-Star Solar<br />

je sicer tak že ves čas. Odkar vemo<br />

zanj, poskuša vsako javno funkcijo,<br />

položaj ali pritiklino, do katere se lahko<br />

dokoplje, izkoristiti za lastno bogatenje.<br />

Da njegova vlada poskuša <strong>na</strong><br />

vsak <strong>na</strong>čin blokirati vse poceni, trajne,<br />

dostopne in predvsem stabilne vire<br />

energije, je zato zgolj del poslovnega<br />

modela, ki koristi njegovemu podjetju<br />

Star Solar. In to je tako fiksno, kot<br />

je vsaka zvezda fiks<strong>na</strong> svetleča točka<br />

<strong>na</strong> nočnem nebu.

Komentar<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

JERNEJ PRELAC/<br />

DOMOVINA<br />

POŽAREPORT<br />

NOVO DNO NA RTVS:<br />

srednješolec bi za <strong>na</strong>grado<br />

postal pomemben urednik<br />

Marta Razboršek, ki je po zamenjavi oblasti <strong>na</strong> RTVS postala urednica zu<strong>na</strong>njepolitičnih<br />

oddaj, ob nezakonitem pošiljanju zaposlenih <strong>na</strong> čakanje <strong>na</strong> delo kot predsednica aktiva<br />

novi<strong>na</strong>rjev informativnega programa TVS še vedno zelo sramotno molči.<br />

19<br />

Zdi se, da <strong>na</strong> RTV Slovenija vsak<br />

dan dosežejo novo dno, čemur<br />

ni videti konca. Seriji prazničnega<br />

podpisovanja evidentno<br />

nezakonitih odločb oziroma sklepov o<br />

pošiljanju tako imenovanih »janšistov«<br />

<strong>na</strong> začasno čakanje <strong>na</strong> delo <strong>na</strong><br />

domu se zdaj pridružujejo nova politično<br />

motivira<strong>na</strong> kadrovanja – kot<br />

<strong>na</strong>grade ali zasluge za boj proti »janšistom«.<br />

Mimogrede, veči<strong>na</strong> sodelavcev<br />

ukinjene oddaje Panorama je bila 3.<br />

januarja v službi, sedeli so v »bivših«<br />

prostorih in tistim »nejanšistom«, ki<br />

so jih spraševali, kaj še delajo tukaj,<br />

odgovarjali, ali bi oni spoštovali nezakonite<br />

odločbe.<br />

Tako <strong>na</strong>j bi – sodeč po govoricah<br />

– Gregor Drnovšek, nekdanji novi<strong>na</strong>r<br />

desne revije Demokracija, postal urednik<br />

notranje politike znotraj informativnega<br />

programa TVS. Gre sicer<br />

za eno od <strong>na</strong>jpomembnejših uredniških<br />

mest <strong>na</strong> TV Slovenija. Drnovšek<br />

je karierno konvertiral med trde levičarske<br />

novi<strong>na</strong>rske aktiviste, medtem<br />

ko je svojo kariero <strong>na</strong> RTVS, ker nima<br />

predpisane izobrazbe (Drnovšek ima<br />

<strong>na</strong>mreč samo srednjo šolo), gradil prav<br />

s pomočjo politike in političnega aktivizma,<br />

saj drugače zaradi pomanjkljive<br />

izobrazbe ne bi mogel <strong>na</strong>predovati.<br />

Drnovšek, ki ga nekateri vztrajno<br />

povezujejo tudi s skrajno primitivnim<br />

in močno žaljivim anonimnim političnim<br />

profilom »Petrinjo« <strong>na</strong> omrežju X,<br />

<strong>na</strong>j bi zamenjal Natašo Rijavec Bartho,<br />

Drnovšek je ljudi vlekel iz<br />

pisarn, da morajo stavkati proti<br />

bivšemu »janšističnemu«<br />

vodstvu RTVS, vpil <strong>na</strong> kolege<br />

in žalil kolegice.<br />

ki bi se menda rada umaknila <strong>na</strong> Tretji<br />

program TVS, decembra pa jo je tudi že<br />

dvakrat <strong>na</strong>domeščal.<br />

PRVOVRSTEN ŠKANDAL<br />

Številni <strong>na</strong>ši sogovorniki <strong>na</strong> RTV Slovenija<br />

ob tem opozarjajo, da bi bilo imenovanje<br />

Drnovška <strong>na</strong> funkcijo urednika<br />

notranje politike vsekakor prvovrstni<br />

škandal, ker – že rečeno – nima formalno<br />

predpisane izobrazbe in niti z<strong>na</strong>nja<br />

o vodenju uredništva ali vsaj kakšne<br />

oddaje. Poleg tega, pravijo, »Drle« tudi<br />

ni jutranji tip, vodenje tega uredništva<br />

pa zahteva celodnevno delo, ki se začne<br />

zgodaj zjutraj, običajno že okoli šestih,<br />

in pogosto konča okoli polnoči.<br />

Zaradi pomanjkljive izobrazbe<br />

Drnovšek sicer formalno ne bi mogel<br />

dobiti uredniškega razreda, zagotovo<br />

pa bi mu dali štiri razrede povišice. In<br />

verjetno ni dvoma, da bi šlo pri tem<br />

za politično motivirano <strong>na</strong>grado (češ,<br />

nekaj mu morajo dati, saj članstvo v<br />

Svetu RTVS ni dovolj), ker je ljudi, tudi<br />

precej agresivno, vlekel iz pisarn, da<br />

morajo stavkati proti bivšemu »janšističnemu«<br />

vodstvu RTVS, vpil <strong>na</strong> kolege<br />

in žalil kolegice, med njimi menda<br />

tudi Andrejo Gregorič, nekdanjo voditeljico<br />

Panorame, ki je pred časom že<br />

sama dala odpoved.<br />

Gregor Drnovšek <strong>na</strong>j bi postal urednik<br />

notranje politike znotraj informativnega<br />

programa TVS.<br />

DNEVNOINFORMATIVNI<br />

PROGRAM<br />

Nova urednica dnevnoinformativnih<br />

oddaj <strong>na</strong>j bi postala Maša Hladen Tomažin,<br />

prav tako profilira<strong>na</strong> novi<strong>na</strong>rska<br />

politič<strong>na</strong> aktivistka, kar <strong>na</strong>j bi bila<br />

kompenzacija za to, ker je izpadla iz igre<br />

za mesto odgovorne urednice informativnega<br />

programa. Maša Hladen Tomažin<br />

je čisto slučajno tudi zelo dobra<br />

oseb<strong>na</strong> prijateljica Gregorja Drnovška.<br />

Hladen Tomažinova bi <strong>na</strong> tej funkciji<br />

sicer zamenjala nekdanjega voditelja<br />

osrednjega TV Dnevnika Deja<strong>na</strong> Ladiko.<br />

Ta je z<strong>na</strong>n po tem, da je 27. januarja<br />

2020 po dopoldanskem odstopu Marja<strong>na</strong><br />

Šarca (46) s funkcije predsednika<br />

vlade med vodenjem Dnevnika ob 19.<br />

uri zvečer v živo sredi studia omedlel.<br />

Od takrat ni vodil več nobene oddaje do<br />

decembra lani, ko sta z Manico Janežič<br />

Ambrožič odvodila pregled leta 2023.<br />

No, Ladiki se funkcije urednika dnevnoinformativnega<br />

programa menda ne<br />

ljubi več opravljati.<br />

Zaposleni v informativnem programu<br />

so 3. januarja prejeli elektronsko<br />

sporočilo, da je edi<strong>na</strong> prijavlje<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong> razpis za novo odgovorno urednico<br />

sedanja v. d. odgovorne urednice informativnega<br />

programa Polo<strong>na</strong> Fijavž.<br />

Marta Razboršek, ki je po zamenjavi<br />

oblasti <strong>na</strong> RTVS postala urednica<br />

zu<strong>na</strong>njepolitičnih oddaj, se kot predsednica<br />

aktiva novi<strong>na</strong>rjev informativnega<br />

programa TVS ob nezakonitem<br />

pošiljanju zaposlenih s tega programa<br />

<strong>na</strong> čakanje <strong>na</strong> delo kot predsednica<br />

aktiva še vedno ni oglasila in pravzaprav<br />

zelo sramotno molči. <br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

20<br />

MEDIJI<br />

»Stalinistične metode<br />

zoper DOLOČENE NOVINARJE<br />

se stopnjujejo«<br />

»Poleg rubrike Gospodarstvo <strong>na</strong> Panorami sem moral delati toliko stvari, da me je kadrovska služba opozorila,<br />

da ne smem toliko delati. Z novim letom zame <strong>na</strong>enkrat ni več dela, poslan sem bil <strong>na</strong> čakanje <strong>na</strong> delo.<br />

Danes pa ne morem v hišo niti po stvari,« je <strong>na</strong> omrežju X zapisal gospodarski novi<strong>na</strong>r Marko Milenkovič.<br />

UREDNIŠTVO<br />

POSNETEK ZASLONA RTVSLO.SI<br />

Potem ko je pet<strong>na</strong>jst novi<strong>na</strong>rjev in urednikov TV Slovenija<br />

prejelo obvestilo o <strong>na</strong>potitvi <strong>na</strong> čakanje zadnji<br />

delovni dan prejšnjega leta, jih je v četrtek, 4. januarja,<br />

ob prihodu <strong>na</strong> Kolodvorsko pričakal nov šok: preklicane<br />

kartice za vstop. Obenem pa ostajajo zaposleni <strong>na</strong> RTV in<br />

tako niti ne morejo do osebnih predmetov.<br />

Po neuradnih informacijah <strong>na</strong>j bi se po odstranitvi »depolitizirane<br />

pet<strong>na</strong>jsterice« obetala še čistka preostalih kadrov, ki<br />

niso povšeči aktualnemu vodstvu. Tako <strong>na</strong>j bi <strong>na</strong>stal nov sez<strong>na</strong>m<br />

tridesetih imen, ki jih čaka e<strong>na</strong>ka usoda »depolitizacije«.<br />

NAPOTITEV NA ČAKANJE<br />

Zadnji delovni dan prejšnjega leta popoldne je 15 redno zaposlenih<br />

v informativnem programu drugega programa TV<br />

Slovenija prejelo obvestilo, da so z novim letom <strong>na</strong>poteni <strong>na</strong><br />

čakanje <strong>na</strong> delo. Po neuradnih informacijah je šlo pri tem za<br />

prekoračitev pooblastil pomočnika direktorice TV Slovenija<br />

Roka Smoleja, ki je z<strong>na</strong>n po svojem aktivizmu in želji po t. i.<br />

»depolitizaciji«. Uprava RTV Slovenija se je ob tem zavila v<br />

molk in <strong>na</strong>j neuradno ne bi dajala pojasnil, kako je do te <strong>na</strong>potitve<br />

lahko sploh prišlo in ali so bili o tem obveščeni.<br />

Rajko Gerič (63), odgovorni urednik, opozarja, da glede<br />

<strong>na</strong> to, da so <strong>na</strong> številnih mestih v javnem zavodu še vedno<br />

zaposleni honorarni sodelavci in da se objavljajo interni<br />

razpisi za raz<strong>na</strong> <strong>na</strong>predovanja ter zaposlitve, gre pri takšnem<br />

početju za kršitev delovno-pravne zakonodaje.<br />

ONEMOGOČEN VSTOP<br />

Odgovorni urednik drugega programa Gerič je dan prej, 3.<br />

januarja, ko je prišel <strong>na</strong> delo <strong>na</strong> RTV, dobil še drugo odredbo,<br />

da mora domov in da ne sme opravljati svojega uredniškega<br />

dela, 4. januarja pa so mu, s še 14 zaposlenimi,<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

MEDIJI<br />

21<br />

KOLEGIALNOST LE ZA PRAVE<br />

Aktiv novi<strong>na</strong>rjev informativnega programa RTV Slovenija je<br />

v svojem slogu družbeno-političnih delavcev stopil <strong>na</strong> stran<br />

aktualnega vodstva RTV. Zapisali so, da aktiv obžaluje, da<br />

so nekateri člani aktiva zaradi ukinitve informativnih oddaj<br />

<strong>na</strong> TV SLO 2 trenutno <strong>na</strong> čakanju, a opozarjajo, da so ves čas<br />

ostro <strong>na</strong>sprotovali spremembi statuta in vzpostavitvi dveh<br />

informativnih programov.<br />

Nadalje pa v izjavi – <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>pada <strong>na</strong> svobodo novi<strong>na</strong>rstva<br />

in očiten pritisk vodstva <strong>na</strong> novi<strong>na</strong>rje – izpostavljajo:<br />

»Nasprotovali smo PPN-ju, s katerim so uvedli Panoramo<br />

in tam tudi brez ustreznih govornih in ostalih usposabljanj<br />

zaposlili novi<strong>na</strong>rje in urednike v občutno višje plačne razrede,<br />

kot jih imajo ostali novi<strong>na</strong>rji in uredniki v informativnem<br />

programu.« Očitno se novi<strong>na</strong>rska kolegialnost zaključi pri<br />

plačnih razredih. Pri tem Gerič opozarja, da isto vodstvo TV<br />

Slovenija, ki za »depoliziranih pet<strong>na</strong>jst« ne <strong>na</strong>jde dela, objavlja<br />

interne razpise za visoke plačne razrede. Vprašanje ostaja<br />

torej le, kdo iz anonimnega aktiva bo <strong>na</strong>grajen.<br />

Svoj zapis pa so zaključili z besedami: »Pričakujemo, da<br />

bo nov statut informativni program ponovno poenotil in<br />

da bodo pristojni v skladu s potrebami zaposlene <strong>na</strong> čakanju<br />

vključili v delo v informativnem programu <strong>na</strong> Prvem<br />

programu TV SLO, in sicer da bodo tudi funkcije, ki jih informativni<br />

program potrebuje, primerno ovrednotene.« S<br />

tem so očitno <strong>na</strong>kazali usodo, ki čaka »depolitiziranih pet<strong>na</strong>jst«.<br />

Tisti, ki se bodo »poenotili« z aktivisti, bodo lahko<br />

dobili slabše plačano delo. Za ostale pa se bo verjetno ne<br />

bo <strong>na</strong>šlo mesta – kljub pregovorno večnemu pomanjkanju<br />

kadra <strong>na</strong> RTVS.<br />

<br />

Sodelavci ukinjene oddaje Panorama 4. januarja niso mogli vstopiti v<br />

stavbo RTV Slovenija. Posnetek zaslo<strong>na</strong> je iz zadnje oddaje Panorama.<br />

onemogočili vstop v stavbo z blokado službenih kartic. To<br />

je prvič v zgodovini, da odgovornega uradnika ne spustijo<br />

v stavbo, za katere programe je odgovoren. Ostalim zaposlenim<br />

novi<strong>na</strong>rjem in urednikom ni bil omogočen niti<br />

prevzem osebnih predmetov.<br />

Na kraj dogodka je bila klica<strong>na</strong> tudi policija. Po neuradnih<br />

informacijah tudi vsi člani uprave niso bili obveščeni o<br />

takšni odločitvi. Obenem pa <strong>na</strong>j bi kadrovska služba prejela<br />

<strong>na</strong>vodila za preklic kartic. Od koga, zaenkrat ostaja nejasno.<br />

Gerič je za Domovino dejal, da bo »depolitizira<strong>na</strong> pet<strong>na</strong>jsterica«<br />

podala prijave <strong>na</strong> ustrezne inšpekcije ter se glede <strong>na</strong><br />

razvoj dogodkov odločila tudi za tožbo.<br />

Uprava RTV Slovenija je v svoji izjavi za javnost sicer zapisala:<br />

»RTV Slovenija delavcem v času veljavnosti Odredbe<br />

ne more zagotavljati dela. Vstop in zadrževanje v varovanih<br />

prostorih ter drugih prostorih objektov RTV Slovenija in<br />

v njegovi okolici brez utemeljenega razloga, ki ni vezan <strong>na</strong><br />

delovanje zavoda, nista dovolje<strong>na</strong> oz. sta prepoveda<strong>na</strong> (2.<br />

odstavek 4. čle<strong>na</strong> Pravilnika o hišnem redu). Zaposlenim bo<br />

omogočen dostop do prostorov, kjer morebiti hranijo svoje<br />

osebne stvari in jih želijo iz prostorov RTV Slovenija odnesti<br />

v obdobju veljavnosti Odredbe.« <strong>Zakaj</strong> to <strong>na</strong> dan, ko so z<br />

blokado kartic onemogočili vstop, ni bilo mogoče, ni jasno.<br />

Marko _ mile _ Milenković @Marko_mile<br />

Leto in pol sem delal <strong>na</strong> RTV. Poleg rubrike Gospodarstvo<br />

<strong>na</strong> Panorami sem moral delati toliko stvari,<br />

da me je kadrovska služba opozorila, da ne smem<br />

toliko delati ... Z novim letom zame <strong>na</strong>enkrat ni več<br />

dela, poslan sem bil <strong>na</strong> čakanje <strong>na</strong> delo <strong>na</strong> domu.<br />

Danes pa ne morem v hišo niti po stvari.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

22<br />

MEDIJI<br />

PETER MERŠE<br />

FOTOMONTAŽA<br />

DOMOVINA.JE<br />

KRISTALNA NOČ<br />

<strong>na</strong> TV Slovenija<br />

Komentar<br />

»Vsem mora biti jasno, da smo pri <strong>na</strong>s <strong>na</strong> oblasti mi, komunisti, kajti če ne bi bili mi,<br />

bi bil kdo drug, vendar ni tako in nikoli ne bo.« Ta z<strong>na</strong>meniti stavek Staneta Dolanca<br />

iz leta 1972 je oz<strong>na</strong>čil konec nekoliko liberalnejše vlade Staneta Kavčiča<br />

v prejšnji državi, ki smo se ji Slovenci s plebiscitarno večino odpovedali.<br />

Kljub temu ne <strong>na</strong>jdem ustreznejšega<br />

stavka, ki bi opisal<br />

dogajanje <strong>na</strong> TV Slovenija<br />

zadnje dni. Komunizem je<br />

iskal notranje in zu<strong>na</strong>nje sovražnike,<br />

da je prek njih vzdrževal lasten teror,<br />

in aktualni sovražniki so, prosto po<br />

<strong>Golob</strong>u (56), janšisti, ki <strong>na</strong>j bi se jih<br />

tudi po njegovem <strong>na</strong>ročilu očistilo z<br />

RTV Slovenija.<br />

Glede tega, koliko je teh janšistov in<br />

kdo točno vse <strong>na</strong>j bi bil, ni jasne definicije.<br />

Po definiciji takšne čistke nimajo<br />

jasnih parametrov, saj tako omogočajo<br />

večjo svobodo čiščenja. Marcel Štefančič<br />

(63) pa je pred časom povedal, koliko<br />

jih je: »J***** malo.«<br />

Tokrat ne gre za sorazmerno običajno<br />

folkloro, ko pod eno oblastjo nekoliko<br />

prosperira en urednik in pod<br />

kako drugo kak drugi. Tokrat je nova,<br />

depolitizira<strong>na</strong> oblast <strong>na</strong> RTV Slovenija<br />

ustvarila nevaren precedens in pet<strong>na</strong>jst<br />

novi<strong>na</strong>rjev ukinjene oddaje Panorama<br />

poslala <strong>na</strong> čakanje, ker zanje menda ni<br />

dela, kar gre nekako razumeti kot <strong>na</strong>poved<br />

njihovega odpuščanja.<br />

EKSEMPLARIČEN UKREP<br />

Premeščanje <strong>na</strong> manj vidne pozicije in<br />

v arhiv ali kaj podobnega ne pride več<br />

v poštev. Vsem mora biti jasno, kdo je<br />

<strong>na</strong> oblasti. Eksemplaričen ukrep pa je<br />

po svoje še bolj kot pet<strong>na</strong>jstim, ki se jih<br />

ukrep tiče osebno do te mere, da so jim<br />

brez opozorila zaklenili tudi službene<br />

kartice, da niso mogli niti po svoje<br />

osebne stvari, <strong>na</strong>menjen vsem drugim,<br />

ki gledajo in berejo sporočilo med vrsticami:<br />

»Skloni glavo in se podredi novemu<br />

vodstvu ali pa boš ti <strong>na</strong>slednji, za<br />

katerega tukaj ne bo več dela.«<br />

V zadnjem letu smo ves čas poslušali,<br />

kako podhranjen je informativni<br />

program in kako malo ljudi imajo uredniki<br />

<strong>na</strong> razpolago, da spravijo skupaj<br />

večerno informativno oddajo, zdaj pa<br />

Eksemplaričen primer je <strong>na</strong>menjen tudi ostalim novi<strong>na</strong>rjem, ki berejo sporočilo med vrsticami:<br />

»Skloni glavo in se podredi novemu vodstvu ali pa boš ti <strong>na</strong>slednji, za katerega tukaj ne bo več dela.«<br />

imajo ne<strong>na</strong>doma takšen višek kadra, da<br />

ne <strong>na</strong>jdejo dela za 15 novi<strong>na</strong>rjev. Eden<br />

izmed njih, Marko Milenkovič, ki je mimogrede<br />

eden izmed redkih v hiši, ki<br />

se vsaj približno spoz<strong>na</strong> <strong>na</strong> ekonomske<br />

teme, je denimo nedavno dobil opozorilo<br />

kadrovske službe, da dela preveč,<br />

saj je poleg rednega dela za Panoramo<br />

opravljal še serijo drugega dela.<br />

Res je, da je bilo mogoče pričakovati,<br />

da bo novo vodstvo odpravilo<br />

oddajo Panorama, a novi<strong>na</strong>rji, ki so jo<br />

ustvarjali, niso bili zaposleni zgolj za<br />

to oddajo. Vodstvo je ukinilo tudi več<br />

drugih oddaj, a njihovih ustvarjalcev<br />

ni poslalo <strong>na</strong> čakanje in jim zaplenilo<br />

službenih kartic. Govori pa se tudi, da<br />

ob pošiljanju <strong>na</strong> čakanje <strong>na</strong> delo vzporedno<br />

tudi zaposlujejo, saj je novi<strong>na</strong>rjev,<br />

ki ustvarjajo informativni program,<br />

dejansko premalo.<br />

Še več, pred prazniki <strong>na</strong>j bi celo<br />

dajali informacije, <strong>na</strong>j 3. januarja normalno<br />

pridejo <strong>na</strong> delo, <strong>na</strong>to pa so med<br />

božično-novoletnimi prazniki dobili<br />

odredbo o čakanju <strong>na</strong> delo in prepoved<br />

vstopa. Brez pogovora, obrazložitve,<br />

podpisa<strong>na</strong> od človeka brez pooblastil,<br />

tako da je uprava čez nekaj dni odredbe<br />

podpisovala znova, zelo verjetno nezakonito,<br />

saj sta jih podpisala le dva čla<strong>na</strong>,<br />

Zvezdan Martič (61) in Andrej Trček,<br />

delavski direktor Franci Pavšer pa je bil<br />

proti. Čeprav zakon <strong>na</strong>laga upravi, da<br />

odloča z večino, Martič svoj glas tolmači<br />

kot dvojnega.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

MEDIJI<br />

23<br />

Poskrbimo, da se<br />

oglasimo, ko se začne<br />

totalitarizem, da ne bomo<br />

<strong>na</strong> koncu ostali sami<br />

in ne bo več nikogar,<br />

ki bi spregovoril za <strong>na</strong>s.<br />

depolitizacija ali pa fi<strong>na</strong>nčno varčevanje,<br />

ki se kot izgovor uporablja tokrat.<br />

Pri tem je časov<strong>na</strong> vzporednost sumljivo<br />

sovpadla z državnim de<strong>na</strong>rjem za RTV<br />

Slovenija, ki ga, kar že odkrito priz<strong>na</strong>va,<br />

uprava <strong>na</strong>merava porabiti nezakonito.<br />

Ce<strong>na</strong> zanj je, tako se zdi, čistka.<br />

Ko čistkarji očistijo vodilne <strong>na</strong>sprotnike<br />

in <strong>na</strong>to simbole (v tem primeru oddajo<br />

Panorama), pa se čistke ne ustavijo.<br />

Sledi čiščenje <strong>na</strong> podlagi osebnih maščevanj,<br />

zamer in zavisti. To je denimo<br />

doletelo RTV-jevo dopisnico iz Londo<strong>na</strong>,<br />

Nino Kojima (49).<br />

Liberalka, profesio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> dopisnica,<br />

ki je imela, tako vsaj pravijo poz<strong>na</strong>valci,<br />

eno od <strong>na</strong>jcenejših dopisništev, je tudi<br />

odpravlje<strong>na</strong>, uradno zaradi varčevanja.<br />

V tujini očitno ni zaz<strong>na</strong>la nians, ki so<br />

prevzele RTV Slovenija. Denimo, da se<br />

tukaj podpira Hamas in Puti<strong>na</strong> (71) in<br />

da ni dobro imeti liberalnih stališč, ki<br />

niso dovolj stalinistič<strong>na</strong>, kritizirati Hamas<br />

in imeti zamere iz preteklosti, ko<br />

<strong>na</strong>j bi razkrivala nečednosti enega od<br />

trenutnih vodilnih. To je bilo dovolj za<br />

odpravo njenega dopisništva.<br />

Svoj zadnji Prvi dnevnik je te dni odvodil<br />

tudi Nejc Krevs (28), profesio<strong>na</strong>lni<br />

voditelj in otrok RTV Slovenija. Podobno<br />

kot z vodstvenih vlog odstranjeno<br />

Valentino Plaskan (31) tudi njega težko<br />

oz<strong>na</strong>čimo za desničarja. Dejansko je le<br />

bil <strong>na</strong> <strong>na</strong>pačnem kraju ob <strong>na</strong>pačnem<br />

času in svoje delo opravljal profesio<strong>na</strong>lno,<br />

ne pa aktivistično.<br />

REVOLUCIJA ŽRE<br />

LASTNE OTROKE<br />

Totalitarni aktivisti, ki izvajajo čistke,<br />

pa niso vzeli zgodovinske lekcije, da<br />

revolucija žre lastne otroke. Ko se<br />

enkrat čisti, lahko metla zadene tudi<br />

njih, saj <strong>na</strong> koncu ne gre za enoten monolit,<br />

ampak boj za privilegije in oblast,<br />

ki se <strong>na</strong> koncu sprevrže v spopad<br />

vseh proti vsem.<br />

Če ne prej, jih utegne nevaren precedens,<br />

ki ga vzpostavljajo, doleteti, ko se<br />

zamenja oblast. Tudi oblast, ki pod taktirko<br />

stranke Levica gradi socializem za<br />

21. stoletje in si podreja medije, ni več<strong>na</strong>.<br />

V času spleta, družbenih omrežij in<br />

vsaj nekaj svobodnih medijih se utegne<br />

zamenjati hitreje, kot si mislijo. In prelomlje<strong>na</strong><br />

obljuba Zvezda<strong>na</strong> Martiča, da<br />

nikogar ne bodo vrgli <strong>na</strong> cesto, se utegne<br />

vrniti kot bumerang. Samo upamo<br />

lahko, da bo <strong>na</strong>slednja oblast zmogla<br />

več samoomejevanja in se lotila obnove<br />

javne RTV, ne pa zgolj opravila <strong>na</strong>slednje,<br />

še radikalnejše čistke, kar se sicer<br />

zdi bolj verjetno.<br />

Zato toliko bolj čudi molk večine<br />

novi<strong>na</strong>rskih organizacij, posebej aktiva<br />

novi<strong>na</strong>rjev RTV Slovenija, ki celo aktivno<br />

»držijo štango« upravi, ki izvaja tokratne<br />

čistke. Zdi se, da bolj kot kadarkoli<br />

po osamosvojitvi velja zapis Marti<strong>na</strong><br />

Niemöllerja o čistkah v času <strong>na</strong>cizma:<br />

»Najprej so prišli po socialiste; nisem se<br />

oglasil, saj nisem bil socialist. Potem so<br />

prišli po sindikaliste; nisem se oglasil,<br />

saj nisem bil sindikalist. Nato so prišli<br />

po Jude; nisem se oglasil, saj nisem bil<br />

Jud. Potem so prišli pome – in nikogar<br />

več ni bilo, ki bi se zavzel zame.«<br />

Poskrbimo, da se oglasimo, ko se<br />

začne totalitarizem, da ne bomo <strong>na</strong><br />

koncu ostali sami in ne bo več nikogar,<br />

ki bi spregovoril za <strong>na</strong>s.<br />

<br />

NAJPREJ VODILNI,<br />

NATO SIMBOLI<br />

RTV-jevska kristal<strong>na</strong> noč pa ni edi<strong>na</strong><br />

vzporednica s totalitarnimi režimi iz<br />

preteklosti. Prav vsi so izvajali čistke,<br />

da bi se utrdili <strong>na</strong> oblasti. Žrtve čistk<br />

so bili sprva <strong>na</strong>jvidnejši predstavniki<br />

opozicije. Tisti, ki so režim potencialno<br />

<strong>na</strong>jbolj ogrožali. Tudi <strong>na</strong> RTV so<br />

vodstveni kadri »odleteli« prvi. A kot<br />

v totalitarnih režimih se ni nehalo pri<br />

tem. Leninizem in stalinizem sta likvidatorjem<br />

določala kvote, koliko ljudi<br />

je treba pospraviti, in smernice so bile<br />

zelo razrahljane. Z jasnim sporočilom:<br />

kdorkoli je lahko <strong>na</strong>slednji. S tem se je v<br />

družbo vnesel strah in nemir.<br />

Si se zaposlil v času <strong>na</strong>pačnega vodstva,<br />

si <strong>na</strong>predoval, so te prestavili <strong>na</strong><br />

drugo oddajo, si delal karierni izziv,<br />

čeprav <strong>na</strong> področju športa, mode, trendov,<br />

ekonomije in ne politike? Vseeno<br />

je. S tem si del <strong>na</strong>pačnih, moraš leteli.<br />

Od teh, ki so leteli <strong>na</strong>zadnje, bi redko<br />

koga sploh posredno oz<strong>na</strong>čili za desnega,<br />

Janševega (65) ali kar je še teh besed.<br />

Seveda uradno ne gre za politično čiščenje.<br />

Vedno se <strong>na</strong>jde kak izraz, kot so<br />

likvidacija, nevtralizacija <strong>na</strong>sprotnika,<br />

Posnetek zaslo<strong>na</strong><br />

Svoj zadnji Prvi dnevnik<br />

je odvodil tudi Nejc Krevs<br />

(28), profesio<strong>na</strong>lni voditelj<br />

in otrok RTV Slovenija.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

24 MEDIJI<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

POSNETEK ZASLONA<br />

<strong>Zakaj</strong> so informacijo prvi<br />

objavili »nekateri medijski<br />

portali«, in ne <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

Portal <strong>Domovi<strong>na</strong></strong> je v petek 5. januarja prvi razkril, da je kandidatka<br />

za ministrico, aktual<strong>na</strong> poslanka Svobode Mateja Čalušić, ob kandidaturi<br />

za poslanko <strong>na</strong>vedla univerzitetno izobrazbo, čeprav je v resnici diplomirala<br />

<strong>na</strong> visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje. Kasneje so<br />

v Gibanju Svoboda zatrdili, da je prišlo pri <strong>na</strong>vajanju za »administrativno <strong>na</strong>pako«.<br />

Kot je izpostavil komentator <strong>na</strong> MMC,<br />

je zanimivo, da do tovrstnih »<strong>na</strong>pak«<br />

pri <strong>na</strong>vajanju izobrazbe po<strong>na</strong>vadi pride<br />

<strong>na</strong>vzgor in ne <strong>na</strong>vzdol, torej kandidati<br />

<strong>na</strong>vedejo višjo izobrazbo, kot jo v resnici<br />

imajo, in ne obratno. Če novi<strong>na</strong>rji ne bi vestno<br />

opravljali svojega dela, tovrstnih »<strong>na</strong>pak« nihče<br />

ne bi opazil. Izkazalo pa se je, da bi težko šlo za<br />

<strong>na</strong>pako. Čalušićeva (36) je <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong>pačen <strong>na</strong>ziv<br />

morala <strong>na</strong>vesti sama med osebnimi podatki za<br />

sez<strong>na</strong>m kandidatov za poslance, ki je bil poslan<br />

Državni volilni komisiji (DVK). Ta sicer nima pristojnosti<br />

preverjanja dejanske izobrazbe kandidatov,<br />

za STA pa so povedali tudi, da nikoli niso<br />

prejeli nobenega obvestila o morebitni <strong>na</strong>pačni<br />

<strong>na</strong>vedbi strokovnega <strong>na</strong>ziva Mateje Čalušić.<br />

ZAKAJ NE DOMOVINA<br />

Kasneje so novico povzeli tudi drugi mediji, ne<br />

le desni. Tako se je novica o <strong>na</strong>pačno <strong>na</strong>vede-<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

Komentar<br />

MEDIJI<br />

25<br />

Premier <strong>Golob</strong><br />

kandidaturo Čalušićeve<br />

še vedno podpira.<br />

ni izobrazbi kandidatke za ministrico<br />

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano<br />

z<strong>na</strong>šla <strong>na</strong> prvih straneh osrednjih medijev,<br />

npr. RTVS, Siola in N1, potem ko<br />

so novico o diskrepanci med <strong>na</strong>vedeno<br />

in dejansko izobrazbo objavili <strong>na</strong> STA.<br />

Zaman pa boste v člankih omenjenih<br />

portalov (ne le »levih«) <strong>na</strong>šli<br />

<strong>na</strong>vedbo medija, ki je vest o zavajanju<br />

volivcev z <strong>na</strong>vedbo <strong>na</strong>pačne izobrazbe<br />

razkril, se pravi portala <strong>Domovi<strong>na</strong></strong>.je.<br />

Tako lahko izvemo, da je šlo za »<strong>na</strong>vedbe<br />

nekaterih medijskih portalov«<br />

(v članku MMC-ja) ali pa »pisanje nekaterih<br />

portalov« (v novici STA). Žal<br />

tudi ti »nekateri medijski portali«, se<br />

pravi v množini, niso <strong>na</strong>vedeni. Verjetno<br />

pa ste lahko opazili, da so portali,<br />

ko gre za ekskluzivno informacijo<br />

ali poročanje drugih, predvsem tistih<br />

bližje levi svetovno<strong>na</strong>zorski opredelitvi,<br />

npr. Necenzurirano ali Mladino,<br />

redno <strong>na</strong>vedeni.<br />

V BODOČE DOMOVINA<br />

Obrnili smo se <strong>na</strong> STA in zaprosili, <strong>na</strong>j<br />

dopolnijo novico in korektno <strong>na</strong>vedejo<br />

ime portala, ki je razkritje prvi objavil.<br />

Naš predlog so z ba<strong>na</strong>lnim izgovorom<br />

zavrnili. Po <strong>na</strong>daljnjem argumentiranju<br />

se <strong>na</strong>m je oglasil odgovorni urednik<br />

STA Aljoša Rehar, se za <strong>na</strong>pako opravičil<br />

in zagotovil, da bodo o poročanju<br />

<strong>na</strong> to temo v bodoče Domovino <strong>na</strong>vedli<br />

kot medij, ki je informacijo o <strong>na</strong>pačnem<br />

<strong>na</strong>vajanju izobrazbe ministrske kandidatke<br />

razkril in ponesel v javnost. Gesta,<br />

vred<strong>na</strong> priz<strong>na</strong>nja, a kaj, ko je bilo za<br />

Domovino že veliko zamujenega.<br />

Kakorkoli, <strong>na</strong> Matejo Čalušić sicer afera<br />

z diplomo <strong>na</strong>jverjetneje ne bo resneje<br />

vplivala. Kljub pozivom iz opozicijskih<br />

vrst, npr. predsednika stranke<br />

SDS-a, <strong>na</strong>j premier <strong>Golob</strong> (56) umakne<br />

predlog njene kandidature in tako Državnemu<br />

zboru in sebi prihrani nekaj<br />

dragocenega časa in kredibilnosti, jo<br />

predsednik stranke še vedno podpira.<br />

Čalušićeva tako še vedno uživa njegovo<br />

zaupanje. Kot kaže, pa boste lahko od<br />

sedaj v novicah o novi ministrici opazili<br />

konkretno <strong>na</strong>veden medij, ki je informacijo<br />

prvi objavil. Naj to velja tudi<br />

za vsa bodoča razkritja Domovine. <br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

26<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Nekdanji varuh odnosov v<br />

verigi preskrbe s hrano Igor<br />

Hrovatič je opozoril <strong>na</strong> sum<br />

kartelnega dogovarjanja in<br />

<strong>na</strong> dejstvo, da so cene nižje<br />

od <strong>na</strong>bavnih in nerealne.<br />

TADEJA ZABRET<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

Lahovnik: cenejša<br />

košarica je NORČEVANJE<br />

IZ ZDRAVE PAMETI<br />

Zadnji rezultati popisa cen obeh košaric osnovnih živil, ki jih spremlja vlada,<br />

so znova pokazali pocenitev. To sicer ni nič novega, saj se spremlja<strong>na</strong> živila<br />

glede <strong>na</strong> popis skoraj izključno cenijo. Realnost, ki jo izražajo potrošniki<br />

<strong>na</strong> družbenih omrežjih, pa je prav <strong>na</strong>sprot<strong>na</strong>. Tudi Statistični urad RS<br />

je nedavno objavil, da se je hra<strong>na</strong> podražila, kar je vplivalo <strong>na</strong> visoko inflacijo.<br />

Tokrat se je oglasil tudi nekdanji<br />

varuh odnosov v verigi<br />

preskrbe s hrano Igor Hrovatič,<br />

ki je opozoril <strong>na</strong> sum kartelnega<br />

dogovarjanja in <strong>na</strong> dejstvo, da<br />

so cene nižje od <strong>na</strong>bavnih in nerealne.<br />

Na metodološko zgrešenost vladne<br />

košarice je v komentarju za Domovino<br />

opozoril tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik<br />

(52), ki izpostavlja, da je vsakomesečno<br />

objavljanje, kako se živila<br />

cenijo, v popolnem neskladju z realnostjo,<br />

ljudje pa vladno košarico dojemajo<br />

kot norčevanje iz zdrave pameti.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

ČAS POPISA<br />

Kilogram kruha za 19 centov, paket govejih<br />

zrezkov za evro, paket sira za 62<br />

centov, svinjski zrezki – malo čez evro.<br />

Vse to niso le pobožne želje vsakega slovenskega<br />

potrošnika, ampak glede <strong>na</strong><br />

rezultate zadnjega popisa živil realnost<br />

pri praktično vseh večjih trgovcih. Le<br />

da gre za akcije, ki niso bile nikjer oglaševane<br />

in so jih morda ujeli le <strong>na</strong>jbolj<br />

redni obiskovalci trgovin ter <strong>na</strong>javljeni<br />

vladni popisovalci, ki vsakič znova<br />

zabeležijo še cenejša živila. Vrednost<br />

osnovne košarice 15 živil je tako pri <strong>na</strong>jcenejšem<br />

trgovcu z<strong>na</strong>šala le slabih 16<br />

evrov, razširje<strong>na</strong> košarica 28 živil pa je<br />

stala 28,70 evra.<br />

KARTELNO DOGOVARJANJE<br />

Da je pri spremljanju cen vladnih košaric<br />

nekaj <strong>na</strong>robe, je po petkovi objavi<br />

<strong>na</strong>jnovejših podatkov opozoril sedaj že<br />

nekdanji varuh odnosov v verigi preskrbe<br />

s hrano Igor Hrovatič (mandat se mu<br />

je iztekel prejšnjo sredo). Navedene maloprodajne<br />

cene so po njegovih besedah<br />

ne<strong>na</strong>vadno nizke in vzbujajo sum nedovoljenih<br />

rav<strong>na</strong>nj. ker so vse trgovske

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

27<br />

verige cene proizvodov znižale primerljivo<br />

– po njegovem mnenju obstaja sum<br />

kartelnega dogovarjanja. Cene so tudi<br />

nižje od dobavnih cen primarnih proizvodov,<br />

kar povzroča pritisk <strong>na</strong> zniževanje<br />

dobavnih cen in predvsem primarnega<br />

pridelovalca – kmeta – potiska<br />

v brezizhodni položaj, je dejal Hrovatič.<br />

»Mislim, da je to nekorektno do potrošnikov<br />

in do dobaviteljev. Noben pridelovalec<br />

po taki ceni, tudi po živi ceni<br />

živali, ne dobavlja kupcem,« je povedal.<br />

Opozoril je tudi, da »potrošniki<br />

niso zaz<strong>na</strong>li znižanja maloprodajnih<br />

cen, zato obstaja tudi sum, da so trgovske<br />

verige samo za <strong>na</strong>men popisa cen<br />

za zelo kratek čas znižale cene, po popisu<br />

pa jih vrnile <strong>na</strong> staro ali celo višjo<br />

raven. Zanimivo je tudi, da takšne<br />

cene niso bile niti oglaševane prek<br />

oglaševalskih ka<strong>na</strong>lov trgovskih verig<br />

niti niso bile objavljene v njihovih akcijskih<br />

katalogih.«<br />

TOTALNO IZKRIVLJANJE<br />

Hrovatič meni, da bi morala to preiskati<br />

agencija za varstvo konkurence. »Navsezadnje<br />

bi moralo tudi Ministrstvo<br />

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano<br />

pred objavo takšnih podatkov preveriti<br />

njihovo ustreznost oziroma preveriti<br />

posledice takšne objave. Statistični<br />

urad RS je <strong>na</strong>mreč <strong>na</strong> drugi strani objavil<br />

podatek, da se je hra<strong>na</strong> podražila in<br />

da ima podražitev hrane tudi vpliv <strong>na</strong><br />

visoko inflacijo,« je dodal.<br />

Da prihaja do znižanja cen osnovnih<br />

živil le za obisk popisovalcev, zaradi<br />

česar ta znižanja niso oglaševa<strong>na</strong>,<br />

meni tudi predsednik Kmetijsko<br />

gozdarske zbornice Roman Žveglič<br />

(59): »Prihaja do totalnega izkrivljanja,<br />

stvar je nekorekt<strong>na</strong>, nepošte<strong>na</strong>. Res trgovci<br />

<strong>na</strong>ročijo za 200 kilogramov, v trgovine<br />

dajo po takšni ceni, popisovalci<br />

pridejo in vsi so srečni.«<br />

FINANCIRANJE IZ PRORAČUNA<br />

»Koncept vladne košarice in metodologija<br />

popisa je popolnoma metodološko<br />

zgreše<strong>na</strong>, <strong>na</strong> kar opozarjajo tudi zaposleni<br />

v trgovi<strong>na</strong>h. Nihče več v tej državi<br />

ne verjame, da se živila res cenijo. Navsezadnje<br />

urad<strong>na</strong> statistika statističnega<br />

urada kaže, da so se v letu dni hra<strong>na</strong><br />

in alkohole pijače v Sloveniji precej<br />

podražile – v Sloveniji celo bolj kot v<br />

primerljivih državah,« je za Domovino<br />

dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik.<br />

Slednji glavno težavo tega popisa<br />

vidi v dejstvu, da je fi<strong>na</strong>nciran iz de<strong>na</strong>rja<br />

vseh davkoplačevalcev, vlada oz.<br />

ministrstvo za kmetijstvo pa sta zanj<br />

porabila že 133.000 evrov in to »kljub<br />

temu, da so metodološke <strong>na</strong>pake očitne<br />

in da so rezultati v <strong>na</strong>sprotju z dejanskim<br />

stanjem«. Kljub temu so se <strong>na</strong><br />

Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo<br />

in prehrano odločili, da se bo e<strong>na</strong>k popis<br />

cen osnovne košarice živil <strong>na</strong>daljeval<br />

tudi v prihodnjem letu.<br />

»Jaz pri tem ne obsojam trgovcev, ki<br />

so se prilagodili in <strong>na</strong>tančno vedo, kateri<br />

artikli se spremljajo v košarici in<br />

jih samo za določen čas v omejenih količi<strong>na</strong>h,<br />

ko prispejo popisovalci, dajo<br />

<strong>na</strong> police, s čimer ustvarijo vtis, da so<br />

<strong>na</strong>jcenejši. Skratka, trgovci ta vladni<br />

razpis razumejo kot priložnost za zastonjsko<br />

promocijo, pri čemer so se <strong>na</strong>učili,<br />

kako se prilagoditi metodologiji,«<br />

je dejal Lahovnik. Po njegovi oceni je<br />

»<strong>na</strong>jbolj žalostno, da vso to smešnico<br />

fi<strong>na</strong>nciramo iz proraču<strong>na</strong> in da se bo<br />

<strong>na</strong>daljevala tudi v letu 2024«.<br />

Po njegovi oceni imajo korist od<br />

tega samo tisti, ki so zaslužili več kot<br />

<strong>130</strong>.000 evrov <strong>na</strong> leto. »Če bi ta proračunska<br />

sredstva <strong>na</strong>menili nekaj upokojencem,<br />

da sami objavljajo, kje se<br />

izplača kupovati, bi bil rezultat boljši<br />

kot pa ta neumnost, ki jo počnejo,« je<br />

ocenil Lahovnik. »Najpametneje bi<br />

bilo, da vse skupaj ukinejo, ker imamo<br />

SURS in konkurenco <strong>na</strong> trgu, ljudje<br />

pa vsak dan sami glasujejo in kupujejo<br />

tam, kjer se to izplača,« je dejal ter<br />

spomnil, da urad<strong>na</strong> statistika Statističnega<br />

urada RS že meri cene živil in<br />

ima veljavno metodologijo, ki je toč<strong>na</strong><br />

in tudi kaže pravilne rezultate. »Res se<br />

čudim vladi, zakaj vztraja pri tej košarici,<br />

ker mislim, da si z vsako <strong>na</strong>daljnjo<br />

objavo bolj škodijo, kot si koristijo.<br />

Ljudje <strong>na</strong>mreč to vladno košarico dojemajo<br />

kot norčevanje iz zdrave pameti.<br />

Vsakomesečno objavljanje, kako se živila<br />

cenijo, je v popolnem neskladju z<br />

realnostjo,« je še dejal.<br />

TRGOVCI OČITKE ZANIKAJO<br />

Z vprašanji o tem, kdaj datumsko so<br />

bili popisani izdelki <strong>na</strong> voljo v njihovih<br />

prodajal<strong>na</strong>h ter kako odgovarjajo <strong>na</strong><br />

očitke o kartelnem dogovarjanju, smo<br />

se obrnili tudi <strong>na</strong> vse trgovce, vključene<br />

v popis živil.<br />

Pri Hoferju so <strong>na</strong> <strong>na</strong>ša vprašanja<br />

odgovorili, da se trudijo zagotavljati<br />

razpoložljivost izdelkov v okviru svojih<br />

zmožnosti. »O ce<strong>na</strong>h se z drugimi<br />

trgovci ne dogovarjamo,« zatrjujejo. V<br />

Sparu so izpostavili, da so bili izdelki,<br />

zajeti v zadnjem letošnjem popisu<br />

obeh košaric osnovnih živil, kupcem<br />

<strong>na</strong> voljo »sočasno z izvedbo popisa«,<br />

pri Tušu pa, da so ti izdelki <strong>na</strong> voljo v<br />

redni prodaji, trudijo pa se, da so prodajne<br />

police z njimi vseskozi ustrezno<br />

založene. Očitke o kartelnem dogovarjanju<br />

zanikajo, dodajajo pa, da bodo za<br />

čim bolj ugodno ponudbo skrbeli »tudi<br />

preko trajno znižanih izdelkov, akcijskih<br />

ponudb in drugih ugodnosti, ki so<br />

<strong>na</strong> voljo članom Tuš kluba«.<br />

Tudi pri Lidlu odgovarjajo, da so živila,<br />

ki jih popisuje vlada, »vseskozi <strong>na</strong><br />

voljo v Lidlovih trgovi<strong>na</strong>h«, razen izjemoma<br />

zaradi povečanega povpraševanja.<br />

Ob tem so poudarili, da je spoštovanje<br />

veljavne zakonodaje in internih<br />

predpisov zagotavljanja skladnosti,<br />

kamor sodi tudi upoštevanje varstva<br />

konkurence, eno <strong>na</strong>jpomembnejših<br />

<strong>na</strong>čel delovanja družbe, spoštujejo pa<br />

tudi konkurenč<strong>na</strong> podjetja, dobavitelje<br />

in poslovne partnerje. Izpostavili so,<br />

da so cene <strong>na</strong> trgu trenutno di<strong>na</strong>mične,<br />

čemur se stalno prilagajajo.<br />

Da so cene popisanih živil glede <strong>na</strong><br />

njihove redne <strong>na</strong>kupe prenizke, so opazili<br />

tudi številni potrošniki. Ti so popis<br />

<strong>na</strong> družbenih omrežjih oz<strong>na</strong>čili za manipulacijo<br />

trgovcev, odgovorne klicali<br />

k odgovornosti, šaljivo spraševali, kdaj<br />

bodo trgovci za živila iz košarice de<strong>na</strong>r<br />

vrnili in če se bodo plače glede <strong>na</strong> vse<br />

cenejša živila v javnem sektorju korigirale<br />

glede <strong>na</strong> pocenitev košarice. <br />

Branko Cestnik @BCestnik<br />

Ta vlad<strong>na</strong> košarica je tako<br />

absurd<strong>na</strong>, da sem začel<br />

domnevati, da bi lahko bil<br />

v ozadju nek inteligenten<br />

test iz postresničnosti. V<br />

smislu: »Ajd, da vidimo,<br />

koliko od vlade sproducirane<br />

resničnosti pogoltne<br />

ljudstvo.«<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

28<br />

INTERVJU<br />

Niko Karo<br />

SANDI HORVAT, ROMSKI PISATELJ<br />

»Najbolje se prodajajo novice<br />

o streljanju, o dobrih primerih<br />

iz romske skupnosti<br />

PA SE NE GOVORI«<br />

Premalo se zavedamo, koliko pozitivnega je zaposlenost Romov prinesla celotni skupnosti v Prekmurju. –<br />

Treba je spremeniti razmišljanje Romov in jim pokazati, da je izobrazba vrednota, in to <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin, ki ga bodo<br />

razumeli in sprejeli. – Nisem živel <strong>na</strong> pragu revščine, ampak pod njim, a sem vseeno uspel, ker sem hotel, ker<br />

sem videl, da je izobrazba edini izhod iz tega. – Izobražene Rome je treba zaposliti znotraj sistema. – Nikoli<br />

za Rome brez Romov. Vedno z Romi za Rome.<br />

ANDREJA BARAT<br />

OSEBNI ARHIV<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

INTERVJU<br />

29<br />

V slovenskih medijih se veliko<br />

govori o romski problematiki,<br />

predvsem z negativnega vidika,<br />

tisti pa, ki živimo v Pomurju,<br />

vemo, da to ni celot<strong>na</strong> slika. Veliko<br />

Romov pridno dela, plačuje davke,<br />

se izobražuje, vzgaja svoje otroke<br />

... Kako vi vidite romsko problematiko,<br />

o kateri mediji pogosto tako<br />

pompozno poročajo?<br />

To je zelo kompleksno vprašanje. Kadarkoli<br />

me to vprašajo, ne odgovarjam<br />

niti kot Sandi Horvat, ki dela romske<br />

oddaje <strong>na</strong> RTV Slovenija, niti kot Sandi<br />

Horvat, ki je predsednik Romskega akademskega<br />

kluba, ampak zgolj kot Sandi<br />

Horvat, ki živi v romskem <strong>na</strong>selju in je<br />

pripadnik romske skupnosti. Najprej<br />

vedno v prvi vrsti opozorim <strong>na</strong> to, da<br />

ne govorimo o romski problematiki. Že<br />

tu je srž problema – gre za romsko tematiko,<br />

za izzive romske skupnosti, za<br />

vprašanje Romov, ker vedno, ko slišim<br />

izraz »romska problematika«, takoj pride<br />

asociacija, da so Romi problem. To ni<br />

tako in to je prvo, kar je treba razčistiti.<br />

Kakšni so torej izzivi<br />

romske tematike?<br />

Kar se tiče izzivov romske tematike, jih<br />

je zelo zelo veliko. Nikoli ne zagovarjam<br />

dejstva, da je v Prekmurju vse bleščeče.<br />

Ni, kajti tudi tukaj imamo določene izzive,<br />

s katerimi se soočamo. Res je, da<br />

so Romi tukaj v večini zaposleni, tudi v<br />

sosednji Avstriji. Premalo se zavedamo,<br />

koliko pozitivnega so te zaposlitve prinesle<br />

celotne skupnosti v Prekmurju.<br />

Romi v Prekmurju, ki so zaposleni, se<br />

pravi, da so šli iz romskega <strong>na</strong>selja in<br />

niso samo doma, da so šli morda celo v<br />

drugo državo, drug kraj, kjer so druge<br />

vrednote, druga <strong>na</strong>čela, drugi zakoni, so<br />

vse to dojemanje in sprejemanje raznolikosti<br />

in vključevanja prinesli <strong>na</strong>zaj v<br />

domačo družinsko celico. Ti Romi sami<br />

spreminjajo romska <strong>na</strong>selja od znotraj.<br />

Ali to manjka <strong>na</strong> Dolenjskem?<br />

Na Dolenjskem tega ni. Tam so Romi<br />

večinoma doma, niso zaposleni, otroci<br />

poz<strong>na</strong>jo pot do šole, starši pot do trgovine<br />

in morda še do šole in do centra za<br />

socialno delo in to je to. Ne morejo spreminjati<br />

<strong>na</strong>selja od znotraj. Država tam že<br />

trideset let dela <strong>na</strong> tem, da bi od zu<strong>na</strong>j<br />

spreminjali <strong>na</strong>selje, ampak brez vključevanja<br />

Romov ne gre. Romov ne vključujejo<br />

niti v proces odločanja. Romski svetniki<br />

niso tako aktivni, kot bi si želeli, in<br />

to manjka, zato so vse predlagane spremembe,<br />

če pogledamo z zornega kota<br />

Romov, zgolj pritisk od zu<strong>na</strong>j.<br />

Stvari pa je treba pogledati še z<br />

druge strani. Večinsko prebivalstvo<br />

se <strong>na</strong> nek <strong>na</strong>čin boji romske skupnosti<br />

zaradi stereotipov in predsodkov,<br />

ki so zelo prisotni povsod, ne samo <strong>na</strong><br />

Dolenjskem. Ko predavam Romom, ki<br />

so vključeni v program osnovne šole<br />

za odrasle, jim vedno rečem, <strong>na</strong>j ne<br />

pozabijo, da so v prvi vrsti državljani<br />

Slovenije, ne Romi. Romi se <strong>na</strong>mreč<br />

počutijo kot neki tujci, ravno zaradi<br />

tega zavračanja, diskrimi<strong>na</strong>cije in to<br />

je <strong>na</strong> Dolenjskem zelo pereča tematika.<br />

Tam ni toliko dobrih primerov, kot jih<br />

poz<strong>na</strong>mo iz Prekmurja. Problem pa je<br />

tudi, da se tisti, ki bi lahko bili primer<br />

dobre prakse, ne želijo javno izpostavljati<br />

zaradi funkcije, zaradi zaposlitve,<br />

zaradi otrok, tako da je to področje že<br />

v izhodišču velik izziv.<br />

Potem so tu bivanjske razmere, ki<br />

so <strong>na</strong> Dolenjskem očitno slabše. S tem<br />

je povezano izobraževanje, zaposlovanje,<br />

dostop do zdravstvenih storitev.<br />

Kar mene zelo žalosti, je, da se tako večinskemu<br />

prebivalstvu kot še posebej<br />

Romom <strong>na</strong> Dolenjskem ne da dopovedati,<br />

zakaj ne morejo imeti elektrike in<br />

vode. Če živiš <strong>na</strong> tujem ozemlju v črni<br />

gradnji, ti niti obči<strong>na</strong>, ki bi ti želela pomagati,<br />

ne more. Ampak oni se tega ne<br />

zavedajo. Pričakujejo in želijo marsikaj<br />

od države <strong>na</strong> pladnju in to je v zadnjih<br />

letih postalo zelo očitno. Samo zato,<br />

ker so Romi, je njihova mentaliteta, da<br />

so privilegirani in iz tega <strong>na</strong>slova dobiti<br />

več kot vsi ostali. »Ja, dragi moji, žal<br />

to ne bo šlo.«<br />

Ponujate in izvajate razne delavnice<br />

v romskih <strong>na</strong>seljih, tako <strong>na</strong> Dolenjskem<br />

kot v Prekmurju. Kako vi<br />

<strong>na</strong>govorite Rome?<br />

Jaz sem zelo iskren do Romov, ko govorim<br />

z njimi. Jasno jim povem, da bodo<br />

morali začeti razmišljati drugače. Razumem<br />

jih, da živeti v takem okolju ni<br />

lahko. Ko sem bil v Novem mestu predavatelj,<br />

sem šel po malico v supermarket<br />

in videl sem Rominjo v trgovini, ki<br />

je kupovala stvari in za njo je hodil varnostnik.<br />

Meni bi se zdelo zelo strašljivo,<br />

da bi nekdo hodil za mano in gledal, ali<br />

dajem kaj v žep.<br />

Bilo mi je zelo neprijetno za tisto<br />

gospo, ampak oni so tega že vajeni in<br />

dejansko je nestrpnost do Romov toliko<br />

večja <strong>na</strong> Dolenjskem. Tudi v Prekmurju<br />

pa se dogajajo te stvari. Pred<br />

leti smo imeli celo pri Romskem akademskem<br />

klubu primer in smo tudi<br />

opozorili <strong>na</strong>nj. E<strong>na</strong> od <strong>na</strong>ših članic, ki<br />

je visoko izobraže<strong>na</strong> Rominja, profesorica,<br />

ni dobila stanovanja zaradi svojega<br />

priimka. Bilo je že vse dogovorjeno<br />

za podpis pogodbe, ko pa je povedala<br />

svoj priimek, kar <strong>na</strong>enkrat stanovanje<br />

ni bilo več <strong>na</strong> voljo, čeprav je bila zaposle<strong>na</strong>,<br />

normalno situira<strong>na</strong>.<br />

Na Dolenjskem se je nedavno v<br />

e<strong>na</strong>jstih obči<strong>na</strong>h zbiralo podpise za<br />

štiri predloge zakonov. Včasih se zdi,<br />

da se romsko skupnost izrablja za<br />

spremembo zakonov za vse, tudi za<br />

stvari, ki nimajo z Romi nobene veze.<br />

Ko je večinsko prebivalstvo slišalo, da<br />

se zbirajo podpisi proti Romom in zaradi<br />

Romov, so takoj dobili 31.500 podpisov.<br />

Že sama mentaliteta večinskega<br />

prebivalstva se mi zdi zgreše<strong>na</strong>.<br />

Koliko Romi sami<br />

prispevajo k njej?<br />

Po drugi strani pa moram biti kritičen<br />

tudi do romske skupnosti. Nič nimam<br />

proti tistim Romom, ki so prišli <strong>na</strong> politični<br />

parket, že dvajset, trideset let <strong>na</strong>zaj,<br />

nekdo je moral začeti in hvaležen sem<br />

jim za to. V Romskem akademskem klubu<br />

<strong>na</strong>s moti to, da izobraženih Romov,<br />

kot smo mi, in še marsikaterih drugih<br />

ne spustijo zraven k procesu odločanja.<br />

Še vedno so <strong>na</strong> vrhu ali pa tista vez med<br />

Romi in vlado ljudje, ki nimajo niti srednje<br />

izobrazbe, kaj šele visokošolske.<br />

Na lokalnih ravneh pa <strong>na</strong>s tako<br />

običajno zastopajo Romi brez osnovnošolske<br />

izobrazbe, ki niti ne morejo<br />

slediti razpravam v občinskem svetu,<br />

kaj šele <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni ravni. Na te konference<br />

in sestanke, <strong>na</strong> katerih bi lahko<br />

oddali svoj glas, niti ne hodijo, ker<br />

se Romi, ki so manj izobraženi, počutijo<br />

manjvredne v družbi izobraženih<br />

ljudi, ker ne zmorejo slediti razpravi,<br />

zato prihaja do dezinformacij.<br />

Na družabnih omrežjih se v zadnjem<br />

času med Romi širijo informacije<br />

o nekakšnem »romskem de<strong>na</strong>rju«,<br />

ki pa ne obstaja. Obstajajo občine, ki<br />

so dobile, ker imajo v občini romsko<br />

Izgubljamo generacijo<br />

izobraženih Romov, ki<br />

odhajajo v tujino, ker<br />

Slovenija ne prepoz<strong>na</strong><br />

njihovega potenciala.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

30<br />

INTERVJU<br />

Sandi Horvat (33) je novi<strong>na</strong>r, urednik, voditelj radijskih<br />

in televizijskih oddaj <strong>na</strong> RTVS, predavatelj, motivacijski<br />

govornik, ukvarja se s fotografijo, <strong>na</strong>pisal je štiri knjige.<br />

Je predsednik Romskega akademskega kluba. Njegova<br />

življenjska zgodba se je začela v povprečni romski družini<br />

brez perspektive, ki je živela pod pragom revščine.<br />

Danes je motivator, ki s svojo zgodbo priča o tem, da je<br />

sprememba tudi za Rome mogoča.<br />

skupnost, več de<strong>na</strong>rja, gre pa za ne<strong>na</strong>menska<br />

sredstva, ampak Romi si zaradi<br />

nepoz<strong>na</strong>vanja in neizobrazbe to<br />

interpretirajo kot romski de<strong>na</strong>r, ki bi<br />

moral očitno biti zanje.<br />

Vi ste predsednik Romskega<br />

akademskega kluba. Pred leti sem<br />

slišala mnenje neke učiteljice, da<br />

so prekmurski Romi <strong>na</strong> takšnem<br />

nivoju, kot so, tudi ker se je v 60.<br />

letih sistematično <strong>na</strong> lokalnem nivoju<br />

začelo delati <strong>na</strong> tem, da otroci<br />

končajo vsaj osnovno šolo. V <strong>na</strong>slednjih<br />

desetletjih so ta cilj v veliki<br />

meri dosegli. Kje smo danes s<br />

šolstvom v Prekmurju, kar se tiče<br />

Romov? Veliko vas je diplomiralo,<br />

doseglo višjo izobrazbo, konča<strong>na</strong><br />

osnov<strong>na</strong> šola je že standard … Toda<br />

<strong>na</strong> Dolenjskem je izobraževanje še<br />

vedno <strong>na</strong> zelo nizki ravni. Verjetno<br />

bo tudi tam treba <strong>na</strong>rediti nek<br />

preskok, ker brez osnovne izobrazbe<br />

tudi ne bo spremembe romske<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

Država <strong>na</strong> Dolenjskem že trideset<br />

let dela <strong>na</strong> tem, da bi od zu<strong>na</strong>j<br />

spreminjala <strong>na</strong>selje, ampak brez<br />

vključevanja Romov ne gre.<br />

družbe v prihodnjih generacijah.<br />

To je tisto – koliko je obči<strong>na</strong>, lokal<strong>na</strong><br />

skupnost pripravlje<strong>na</strong> <strong>na</strong>rediti za dejansko<br />

vključevanje romske skupnosti.<br />

Zato je bil takrat pred več kot 60 leti<br />

<strong>na</strong>rejen vrtec <strong>na</strong> Pušči. Danes govorimo<br />

v Prekmurju o skoraj 100-odstotni<br />

vključenosti otrok v predšolske programe.<br />

Tega <strong>na</strong> Dolenjskem ni. Osnov<strong>na</strong><br />

šola tudi, imamo ogromno dijakov, visokošolsko<br />

izobraženih prekmurskih<br />

Romov je veliko, znotraj akademskega<br />

kluba <strong>na</strong>s je pet, ki imamo magisterij,<br />

e<strong>na</strong> od <strong>na</strong>s celo dvojnega.<br />

O tem se praktično ne govori.<br />

Res je, ker se bolje prodajajo novice o<br />

streljanju. O dobrih primerih pa se ne<br />

govori. Vsi Romi, ki smo izobraženi,<br />

smo že zaposleni. Osebno me žalosti<br />

to, da so nekateri mlajši izobraženi<br />

Romi že toliko vključeni v družbo, da<br />

sploh ne vidijo razlik med Romi in Neromi.<br />

Nimajo motiva, da bi se pridružili<br />

<strong>na</strong>šemu društvu, da bi opozarjali <strong>na</strong><br />

izzive romske tematike, ker jih v Prekmurju<br />

ne vidijo, zato se jim to ne zdi<br />

pomembno. To je po eni strani odlično,<br />

ker smo v 15, 20 letih dosegli to, kar je<br />

bil prvotni <strong>na</strong>men, po drugi strani pa<br />

slabo, ker nimamo mladih, za<strong>na</strong>mcev,<br />

ki bi se vključevali v <strong>na</strong>še aktivnosti, in<br />

se začenja izgubljati romska kultura.<br />

Kakšno je sicer stanje glede<br />

učne uspešnosti romskih otrok<br />

v Prekmurju?<br />

Ugotovili smo, da so imeli <strong>na</strong> nekaj šolah<br />

tako imenovane romske dvojke.<br />

Romski učenci so dobili v<strong>na</strong>prej <strong>na</strong>pol<br />

rešen test, da so se vsaj tisto <strong>na</strong>učili in<br />

so jih lahko spustili v <strong>na</strong>slednji razred,<br />

da se jim ni bilo več treba ukvarjati z<br />

njimi. Na srečo smo hitro razčistili s<br />

šolo, da se tega pač ne dela. Ko je otrok<br />

enkrat, dvakrat zaostal v nekem razredu,<br />

je dobil te romske dvojke, sicer posamično,<br />

a vseeno nedopustno.<br />

Glede izobraževanja – v medijih<br />

so Romi in Neromi zelo pozorni <strong>na</strong> to,<br />

koliko de<strong>na</strong>rja se <strong>na</strong>menja Romom.<br />

Ministrstvo za izobraževanje <strong>na</strong>menja<br />

kar precej de<strong>na</strong>rja za izobraževanje<br />

Romov. Veliko de<strong>na</strong>rja gre za zaposlitev<br />

romskih pomočnikov <strong>na</strong> šolah, za<br />

potrebščine, ki jih lahko uveljavljajo,<br />

za razne minimalne projekte, ki jih izvajajo<br />

<strong>na</strong> področju izobraževanja. Letos<br />

je bilo 4,6 milijo<strong>na</strong> evrov samo <strong>na</strong><br />

Ministrstvu za izobraževanje.<br />

Na šolah je sistemsko zaposlenih<br />

40 ljudi, trenutno so sicer zaposleni<br />

kot spremljevalci gibalno oviranih in<br />

ne kot romski pomočniki, kar je seveda<br />

diskrimi<strong>na</strong>cija, in tudi to, da so zgolj v<br />

17. Plačilnem razredu, je v mojih očeh<br />

totalno ponižanje, ampak pustimo to,<br />

vesel sem, da so zaposleni, da so delo<br />

dobili ljudje, ki so se zato, da bi dobili<br />

zaposlitev, dodatno izobrazili in pridobili<br />

5. stopnjo izobrazbe, da delajo,<br />

imajo delovno rutino. Na področju izobraževanja<br />

pogrešam več tega.<br />

Kaj <strong>na</strong>jbolj pogrešate <strong>na</strong><br />

področju izobraževanja?<br />

Ogromno je projektov, a niti eden ne zagotovi<br />

po koncu šolanja tem ljudem zaposlitve,<br />

in tako gredo spet domov. To<br />

manjka Romom – delov<strong>na</strong> ruti<strong>na</strong>. Romi

INTERVJU<br />

31<br />

<strong>na</strong> Dolenjskem, nočem biti žaljiv, tisti,<br />

ki nikoli v življenju niso bili zaposleni,<br />

ne vedo, kaj je delov<strong>na</strong> ruti<strong>na</strong> in kako<br />

<strong>na</strong>j nekomu vcepiš v glavo, zakaj je dobro<br />

iti delat, če tega nikoli ni izkusil.<br />

Po drugi strani pa, koliko <strong>na</strong>ših<br />

članov, ki so izobraženi, magistri, diplomirani,<br />

je že šlo delat v tujino, ker<br />

Slovenija ni z<strong>na</strong>la prepoz<strong>na</strong>ti potenciala<br />

izobraženih Romov. Vsa leta smo<br />

bili dovolj dobri, da smo bili vključeni<br />

v razne programe, da so <strong>na</strong>redili<br />

kljukico za evropski projekt, da so<br />

Romi vključeni. <strong>Zakaj</strong> nobeden od izobraženih<br />

Romov ni zaposlen znotraj<br />

sistema? Na to vedno opozarjam. Imamo<br />

izobražene pedagoge, profesorje,<br />

zdravstvene delavce. <strong>Zakaj</strong> <strong>na</strong>s vedno<br />

kličejo, ko je treba pisati kakšne strategije,<br />

dajati predloge, če bi lahko imeli<br />

tam zaposlenega Roma? V tujini imajo<br />

tega ogromno, v Sloveniji ga še nimamo,<br />

<strong>na</strong> nobenem ministrstvu.<br />

En primer, <strong>na</strong>š Rom, ki je bil prej<br />

pomočnik vzgojitelja <strong>na</strong> Pušči v vrtcu,<br />

je magistriral iz predšolske psihologije<br />

v Izraelu in mu v Sloveniji niso mogli<br />

dati nobenega višjega delovnega mesta<br />

kot pomočnika vzgojitelja. Šel je v tujino<br />

in <strong>na</strong> Nizozemskem so ga pograbili<br />

in je programski direktor za predšolsko<br />

vzgojo romskih otrok za celo Evropo.<br />

Takšnih primerov je še več.<br />

Vedno <strong>na</strong> raznih konferencah izpostavljam,<br />

da izgubljamo generacije izobraženih<br />

Romov. Trenutno jih pet dela<br />

v Avstriji, vsi s fakultetno izobrazbo.<br />

Motivacijske delavnice imate za<br />

vse mlade in tudi za mlade Rome.<br />

Vaš cilj je, da prepričate mlade<br />

ljudi, da se vzamejo v roke in nekaj<br />

<strong>na</strong>redijo iz sebe. Čisto teoretične<br />

možnosti imajo, tako kot vsi državljani<br />

Slovenije.<br />

Vzvodi so, manjka pa motivacija. Romi<br />

ne vidijo, kakšno korist imajo oni <strong>na</strong><br />

koncu od tega. Večinoma predavam <strong>na</strong><br />

RIC Novo mesto. Imajo program osnovne<br />

šole za odrasle, za vse, ne samo za<br />

Rome. <strong>Zakaj</strong> Romi tako številčno hodijo<br />

<strong>na</strong> te programe? Ker je od njih odvis<strong>na</strong><br />

eksistenca socialne pomoči.<br />

Pred leti sem bil <strong>na</strong> eni delavnici<br />

in videl sem, da imajo raču<strong>na</strong>lniško<br />

opismenjevanje Romov, kar je super<br />

zadeva, ampak Romi niso prišli, ker<br />

ni bilo obvezno. Predlagal sem (v šali),<br />

<strong>na</strong>j dajo vlogo za socialno pomoč <strong>na</strong><br />

splet in hitro se bodo raču<strong>na</strong>lniško<br />

opismenili, ker bo od tega odvis<strong>na</strong> njihova<br />

eksistenca.<br />

Zdaj se je videlo, med korono, kako<br />

pomemb<strong>na</strong> je tehnologija. Čudi me, da<br />

nikoli nič ne z<strong>na</strong>jo <strong>na</strong>pisati <strong>na</strong> internetu,<br />

vsi pa z<strong>na</strong>jo pisati in preklinjati po<br />

Facebooku, torej so očitno raču<strong>na</strong>lniško<br />

pismeni.<br />

Zato je dobro biti <strong>na</strong> terenu, sploh<br />

<strong>na</strong> Dolenjskem, ker se lahko z njimi<br />

odkrito pogovarjam. Jaz jim zelo dobesedno<br />

povem, da mi ne bodo prodajali<br />

pravljic. Oni pa to sprejmejo, so zelo<br />

pomirjeni in iskreni, ker vedo, da mi<br />

ne morejo »bluziti«.<br />

Danes me predstavljajo kot Sandija,<br />

uspešnega novi<strong>na</strong>rja, pisatelja. Ja,<br />

danes je Sandi to, 15 let <strong>na</strong>zaj pa je bil<br />

Sandi brez izobrazbe, <strong>na</strong> socialni pomoči,<br />

brez izpita, brez avta, sredi Goričkega.<br />

Vse se da.<br />

V bistvu ste nekakšen vzornik za<br />

mlade, za <strong>na</strong>jstnike, ki vidijo, da<br />

obstaja lepše življenje.<br />

Jaz sem opomnik, da se da. Vsi mislijo,<br />

da sem živel v nekem mestu, imel vse, a<br />

ni res. Oče je imel multiplo sklerozo, ležal<br />

<strong>na</strong> postelji, z mamo sva skrbela zanj,<br />

oskrboval sem mu rane, preležanine,<br />

ker je bil nepokreten, mama je bila brezposel<strong>na</strong>.<br />

V Mlinopeku smo kupovali dva<br />

dni star kruh, da smo ga sploh imeli. Ne<br />

govorite mi, da sem bil privilegiran. Nisem<br />

živel <strong>na</strong> pragu revščine, ampak pod<br />

Njihova mentaliteta je,<br />

da so privilegirani in iz<br />

tega <strong>na</strong>slova morajo<br />

dobiti več kot vsi<br />

ostali. Ja, dragi moji,<br />

žal tako ne bo šlo.<br />

njim, a sem vseeno uspel, ker sem hotel,<br />

ker sem videl, da je izobrazba edini<br />

izhod iz tega. Zjutraj sem šel ob 5.45 <strong>na</strong><br />

avtobus, da sem lahko prišel do 7.00 v<br />

Mursko Soboto. Svetovalka <strong>na</strong> zavodu<br />

me je imela sicer res rada, a sem se ji<br />

zdel <strong>na</strong> koncu že prav tečen, ker sem ji<br />

pošiljal toliko dokazil, da iščem zaposlitev,<br />

da mi je <strong>na</strong> neki točki rekla: »Sandi,<br />

ni ti treba več pošiljati, verjamem, da si<br />

zelo aktiven iskalec zaposlitve.«<br />

Ko vprašam Rome <strong>na</strong> Dolenjskem,<br />

koliko prošenj so poslali v zadnjem letu,<br />

rečejo: »Ja, nič, saj <strong>na</strong>s itak ne bi vzeli,<br />

ker smo Romi.« Že ta percepcija je <strong>na</strong>pač<strong>na</strong>,<br />

po drugi strani pa pričakujejo<br />

vse <strong>na</strong> pladnju. Mislim, da me imajo<br />

radi zato, ker sem iskren, povem jim<br />

tako, kot je. Bil sem znotraj tega sistema,<br />

vem, kako deluje, tudi sam sem bil<br />

<strong>na</strong> nešteto razgovorih, da sem dobil eno<br />

službo, tudi sam sem bil včasih mlad in<br />

<strong>na</strong>iven. Ko sem diplomiral, sem verjel,<br />

da mi bo diploma prinesla službo, a je<br />

nisem takoj dobil. Spomnim se, da sem<br />

takrat delal v romskih <strong>na</strong>seljih in se je<br />

triletni projekt ravno končal in smo bili<br />

vsi brez službe. In me je en dečko, 6. ali<br />

7. razred, vprašal: »<strong>Zakaj</strong> ti mene prepričuješ,<br />

da moram hoditi v šolo, če si ti<br />

končal faks, a nimaš službe? Jaz bom<br />

šel delat v Avstrijo in bom šel <strong>na</strong> ljudsko<br />

univerzo in <strong>na</strong>redil tisti 8. razred, ki mi<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

32<br />

INTERVJU<br />

bo manjkal, in imel bom večjo plačo kot<br />

ti tukaj v Sloveniji s tvojo šolo.« Takrat<br />

sem ostal brez besed, danes bi mu rekel:<br />

»Super, greš vsaj delat.«<br />

Pri delodajalcih res obstaja diskrimi<strong>na</strong>cija<br />

do Romov, upravičeno ali<br />

neupravičeno, ne vem. V Avstriji<br />

te diskrimi<strong>na</strong>cije praviloma ni,<br />

pomembno jim je samo, kako delaš.<br />

Tam je bolj odprta družba, odvisno pa<br />

je spet, kam prideš. Pred leti sem bil <strong>na</strong><br />

razgovoru, ko sem že diplomiral. Nočem<br />

se hvaliti, a moj Europass se bere<br />

odlično, izkušnje, vse možno, diplomiran,<br />

govorim jezike, in potem je bilo<br />

<strong>na</strong> koncu vprašanje: »Vidim, da imate<br />

<strong>na</strong>vedeno, da razumete tudi romsko,<br />

kako pa to (glede <strong>na</strong> mojo belo kožo)?«<br />

Rekel sem, da sem tudi Rom. Aha, ok,<br />

hvala lepa in razgovor se je zaključil, v<br />

nekaj dneh sem dobil odgovor, da nisem<br />

izbran, ampak se je v zraku čutilo tisto<br />

presenečenje, da govorim romsko.<br />

Kaj bi se moralo po vašem<br />

mnenju zgoditi <strong>na</strong> državni ravni,<br />

da bi se situacija za Rome dolgoročno<br />

izboljšala?<br />

Izobražene Rome je treba zaposliti<br />

znotraj sistema. Poudarjam izobražene,<br />

ker sem tudi <strong>na</strong> svoji koži že doživel, da<br />

te večinsko prebivalstvo sploh sprejme<br />

in jemlje resno, šele ko v življenju nekaj<br />

dosežeš <strong>na</strong> kateremkoli področju. Zame<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

Rekel sem, da sem tudi<br />

Rom. Aha, ok, hvala<br />

lepa in razgovor se je<br />

zaključil, v nekaj dneh<br />

sem dobil odgovor, da<br />

nisem izbran.<br />

je bila to izobrazba, ki me je lansirala v<br />

ta krog zaupanja.<br />

Kot drugo bi moral biti večji <strong>na</strong>dzor<br />

<strong>na</strong>d sredstvi, ki iz Evrope prihajajo v<br />

Slovenijo za Rome. Res je veliko programov,<br />

ni pa nekega enovitega programa,<br />

ki bi ne samo izobraževal Rome, ampak<br />

jim po zaključenem šolanju ponudil<br />

tudi zaposlitev. Zaposlitev in izobrazba<br />

z roko v roki sta ključni. Prekmurje je za<br />

to idealen primer. Tudi <strong>na</strong> Dolenjskem<br />

so izobraženi Romi, čeprav samo s srednjo<br />

šolo, ki so zaposleni, ampak takoj<br />

ko se zaposlijo, odidejo iz romskih <strong>na</strong>selij,<br />

ne ostajajo doma, da bi lahko spreminjali<br />

<strong>na</strong>selja od znotraj. Ti dve stvari<br />

bi bili prvi nujen korak.<br />

Šele potem pride to, da bi kot v tujini<br />

imeli svojega predstavnika, poslanca<br />

v Državnem zboru, tako kot ga<br />

imajo Madžari in Italijani. Ampak ga<br />

zato, ker smo priz<strong>na</strong>ni kot etnič<strong>na</strong><br />

skupnost, ne manjši<strong>na</strong>, nimamo.<br />

Ko imaš enkrat izobrazbo in zaposlitev,<br />

posledično spreminjaš tudi<br />

svoje okolje.<br />

Na terenu je toliko programov in projektov<br />

za Rome, da so Romi sami zmedeni<br />

in ne vejo več, kdo in zakaj hodi v<br />

<strong>na</strong>selje. Zato bi res morali dobiti enovito<br />

strategijo, program, ki bi pokrival vsa<br />

področja. Vsako ministrstvo dela zase,<br />

vsaka inštitucija, ki dobi nek projekt<br />

za Rome, dela zase, zavodi delajo zase,<br />

ljudske univerze prav tako. Trenut<strong>na</strong><br />

strategija omogoča različnim institucijam,<br />

da delajo toliko različnih zadev. Ta<br />

strategija je dobila posodobitev dve leti<br />

<strong>na</strong>zaj in pri njej ni sodeloval niti en Rom<br />

in o teh zadevah odločajo ljudje, ki verjetno<br />

Roma še nikoli niso videli v živo,<br />

kaj šele bili v romskem <strong>na</strong>selju. Papir<br />

prenese zelo veliko. De<strong>na</strong>r se potem kar<br />

porazgubi in do Romov samih ga pride<br />

zelo malo.<br />

Torej vključiti izobražene Rome v<br />

oblikovanje in izvajanje rešitev?<br />

In jih zaposliti znotraj sistema, to je<br />

ključno. Odkrito bom povedal – vesel<br />

sem, da me kličejo in prosijo za pomoč,<br />

ampak to, da pomagam in svetujem,<br />

je moja dobra volja in prosti čas. Če bi<br />

bil zaposlen <strong>na</strong> Uradu za <strong>na</strong>rodnost,<br />

<strong>na</strong> Ministrstvu za izobraževanje ali bil<br />

neki svetovalec vlade za romska vprašanja,<br />

je to nekaj, kar ti omogoča delo<br />

<strong>na</strong> povsem drugem nivoju. Ko grem v<br />

Bruselj <strong>na</strong> izmenjave, razne konference,<br />

si moram zato vzeti dopust. Uradno pa<br />

<strong>na</strong> sestankovanja v Bruselj in v evropski<br />

parlament glede romskega vprašanja<br />

hodijo zgolj Neromi. Nič ni <strong>na</strong>robe<br />

s tem, ampak vzemite zraven vsaj enega<br />

Roma in ga zaposlite, <strong>na</strong>j on pripravlja<br />

predloge. Obstajamo izobraženi Romi,<br />

ki smo za to primerni. Stalno <strong>na</strong>s sicer<br />

kličejo, da hodimo predavat in svetovat,<br />

za to pa dobimo zgolj potne stroške.<br />

Vedno izpostavljam: nikoli za Rome<br />

brez Romov. Vedno z Romi za Rome. To<br />

je podobno, kot bi vi delali nek prispevek<br />

z nekim poslancem ali županom o<br />

tem, kaj bomo za Rome delali in kaj bi<br />

Romi želeli, Romov pa ne bi vprašali.<br />

Res je problem, tudi ko sem kot novi<strong>na</strong>r<br />

<strong>na</strong> terenu, Rome zelo težko dobiš<br />

pred kamero, ko vidijo kamero, rečejo:<br />

»Joj, ne me kazati in snemati.« Pa jim<br />

rečem, da če vi sami ne boste povedali,<br />

kaj si želite, kaj je <strong>na</strong>robe, kaj je treba<br />

spremeniti, ne bo nihče drug prišel v<br />

<strong>na</strong>selje. Težko je pokazati pozitivne<br />

prakse, ker moram <strong>na</strong>rediti deset dobrih<br />

zgodb, da zasenčim eno slabo. <br />

Morali bi imeti večji <strong>na</strong>dzor<br />

<strong>na</strong>d sredstvi, ki iz Evrope<br />

prihajajo v Slovenijo za Rome.<br />

De<strong>na</strong>r se porazgubi in do<br />

Romov ga pride zelo malo.

Komentar<br />

DRUŽBA<br />

33<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Bratje iz Taizéja že 48 let pripravljajo<br />

Evropsko srečanje mladih. V prvi vrsti<br />

sedi novi prior Taizéjske skupnosti<br />

brat Matthew (59), ki je <strong>na</strong>sledil<br />

brata Aloisa (69).<br />

PETER MERŠE<br />

TAIZÉ LJUBLJANA<br />

Evropsko srečanje mladih:<br />

UPANJE OBSTAJA, čeprav<br />

mediji tega ne pokažejo<br />

Leto 2023 je slovenska Cerkev zaključila v velikem slogu. V sodelovanju z vsemi krščanskimi<br />

cerkvami so pod okriljem ekumenske skupnosti bratov iz Taizéja organizirali Evropsko<br />

srečanje mladih oz. Romanje zaupanja <strong>na</strong> Zemlji in večkrat <strong>na</strong>polnili ljubljanske Stožice.<br />

Slovenska povezanost s Taizéjskimi<br />

brati sega v zgodovino<br />

že več desetletij pred osamosvojitvijo<br />

in prav Ljublja<strong>na</strong> je<br />

bila tisto mesto, ki je leta 1987 gostilo<br />

zgodovinsko srečanje Vzhoda in Zahoda.<br />

Slovenci se že leta v sorazmerno<br />

velikih številkah (glede <strong>na</strong> velikost<br />

<strong>na</strong>roda) udeležujemo novoletnih taizéjskih<br />

srečanj. V aktivnih in nekdanjih<br />

romarjih je gorela velika želja, da<br />

bi gostoljubje predali <strong>na</strong>prej tudi sami.<br />

ORGANIZACIJA<br />

ENA NAJBOLJŠIH<br />

Letos smo dobili priložnost in sodeč<br />

po pogovorih z množico različnih udeležencev<br />

ter njihovih odzivih smo se<br />

več kot izkazali. Drži, da je zadnja leta<br />

udeležba nekoliko manjša, a so zato<br />

<strong>na</strong> vrsto prišla tudi manjša evropska<br />

mesta. Prihodnje leto bo srečanje gostil<br />

estonski Talinn.<br />

Še lani, ko se je izvedelo, da bo<br />

srečanje tokrat v Ljubljani, so bili<br />

nekateri skeptični, ali smo kristjani<br />

v Ljubljani ter Katoliška mladi<strong>na</strong> kot<br />

eden osrednjih partnerjev pri organizaciji<br />

projekta zmožni organizirati<br />

takšen dogodek. Nekaj časa je tudi<br />

kazalo, da se gostiteljske družine <strong>na</strong>birajo<br />

prepočasi, da bo huda težava organizacija<br />

prevoza in da se bo za novo<br />

leto zaradi prenove glavne ljubljanske<br />

železniške in avtobusne postaje zgodil<br />

prometni kolaps.<br />

Prometni kolaps se je <strong>na</strong>to zamaknil<br />

v januar, vse ostalo pa se je rešilo.<br />

Pomenljive so besede para s Poljske, za<br />

katerega je bilo to že deseto srečanje,<br />

ki sta se ga udeležila: ocenjujeta, da je<br />

bila <strong>na</strong> tokratnem srečanju organizacija<br />

<strong>na</strong>jboljša doslej.<br />

To je veljalo tako za program, ki je<br />

potekal po župnijah, kot celostno organizacijo<br />

dogodka. Ljudje so se izkazali<br />

in <strong>na</strong> široko odprli vrata svojih domov<br />

ter tako zagotovili, da so praktično vsi<br />

romarji imeli gostiteljsko družino, pri<br />

kateri so bivali. Ljubljanski potniški<br />

promet je uspešno zvozil vse romarje<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

34<br />

DRUŽBA<br />

Komentar<br />

v Stožice in <strong>na</strong>zaj, organizacijsko bi<br />

težko <strong>na</strong>šli kakšno večjo <strong>na</strong>pako, ki bi<br />

pokvarila vtis.<br />

Tukaj velja omeniti opažanje druge<br />

poljske romarke, ki ocenjuje, da imamo<br />

Slovenci ravno prav »nemške« organiziranosti,<br />

da pripravimo dober <strong>na</strong>črt,<br />

in ravno prav »slovanske« spontanosti<br />

ter zmožnosti improvizacije, da smo<br />

se zmožni hitro in dobro prilagoditi,<br />

kadar ne gre vse po planu. Veliko <strong>na</strong>vdušenje<br />

je bilo tudi <strong>na</strong>d gostoljubjem,<br />

kulturo, z<strong>na</strong>njem jezikov in predanostjo<br />

organizaciji.<br />

Priprava srečanja je povezala<br />

in prebudila tudi župnijske<br />

skupnosti, saj so bile zadolžene<br />

za pripravo dopoldanskega<br />

programa in silvestrovanja.<br />

PRILOŽNOST ZA RAST<br />

Koliko sadov bo srečanje pustilo <strong>na</strong> dolgi<br />

rok, bo pokazal šele čas, zagotovo pa<br />

lahko že danes ocenimo, da je bilo posejano<br />

dobro seme. Za pripravo srečanja so<br />

se <strong>na</strong> lokalni ravni povezovale različne<br />

skupine. Dogodku so se pridružili tudi<br />

mnogi ljudje, ki v župnijah prej niso bili<br />

posebej aktivni. Podobno velja tudi za<br />

višjo raven, kjer so morale skupaj stopiti<br />

različne cerkve in verske skupnosti.<br />

To je pomemben prvi korak in temelj za<br />

morebitno <strong>na</strong>daljnje sodelovanje.<br />

Zdaj je <strong>na</strong> vseh akterjih to, da ne ostane<br />

zgolj pri prvem koraku in da <strong>na</strong> ta<br />

temelj postavimo kaj novega – da se to<br />

sodelovanje ohrani, neguje in <strong>na</strong>daljuje.<br />

Romarji z različnih koncev Evrope<br />

so <strong>na</strong>m lahko tudi zgled, da se vprašamo<br />

o svojem odnosu do vere, do svetega.<br />

Navdihujoče je videti predvsem Poljake,<br />

Ukrajince in Beloruse, s kakšnim<br />

spoštovanjem pristopajo do svetih<br />

stvari, kot so maša, obhajilo in bogoslužni<br />

prosto, kar pokažejo z gestami,<br />

kot sta klečanje in tiši<strong>na</strong>, besedami in<br />

obleko. Čeprav kot romarji potujejo z<br />

<strong>na</strong>hrbtnikom, za molitev in festival<br />

<strong>na</strong>rodov oblečejo zlikano srajco.<br />

Pogovorne skupine, taizéjske molitve<br />

in razmišljanja <strong>na</strong>s, letos še posebej,<br />

vabijo k poslušanju in življenju v<br />

skupnosti, ne pa k vpitju in govorjenju<br />

drug mimo drugega, kar pogosto in še<br />

posebej glede družbenih in političnih<br />

tem opažamo v sodobnem svetu.<br />

K pripravi srečanja so odločilno prispevali med<strong>na</strong>rodni<br />

in slovenski prostovoljci, ki so z brati opravili ogromno<br />

organizacijskega dela.<br />

IGNORANCA MEDIJEV<br />

Opozoriti velja tudi <strong>na</strong> to, da se verjetno<br />

veči<strong>na</strong> Slovencev niti ne zaveda,<br />

kako pomemben dogodek je konec leta<br />

gostila Ljublja<strong>na</strong>. Poslanice dogodku<br />

<strong>na</strong> pot so poslali številni verski in tudi<br />

pomembni politični voditelji, od papeža<br />

Frančiška (86) do generalnega sekretarja<br />

OZN Antonia Guteresa (74) in<br />

predsednice evropske komisije Ursule<br />

von der Leyen (65).<br />

Zaradi specifike slovenske medijske<br />

krajine pa se dogodek širše javnosti<br />

ni dotaknil do takšne mere, kot bi<br />

se je lahko. Nacio<strong>na</strong>l<strong>na</strong> RTV je denimo<br />

dogodku <strong>na</strong> njegov prvi dan <strong>na</strong>menila<br />

zadnje mesto v osrednji informativni<br />

oddaji TV Dnevnik, <strong>na</strong>slednje dni pa<br />

dogajanje povsem ignorirala.<br />

Kljub temu so večerne molitve v<br />

dvorani Stožice privabile tudi množico<br />

domačih udeležencev. 30. decembra,<br />

jih je bilo 8.000. Med slovenskimi<br />

kristjani je dogodek tako močno odmeval,<br />

žal pa v veliki meri zaradi medijske<br />

blokade ni dosegel širše skupnosti.<br />

Ljublja<strong>na</strong>, za razliko od nekaterih drugih<br />

gostiteljskih mest, tako s taizéjskim<br />

srečanjem ni dihala kot celota,<br />

ampak le njeno krščansko pljučno krilo,<br />

čeprav je smisel takšnega dogodka<br />

ustvarjanje skupnosti in povezovanje<br />

celotnega mesta z okolico, tako vernih,<br />

tistih manj vernih in tudi povsem<br />

nevernih.

DRUŽBA<br />

35<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Dvora<strong>na</strong> je bila<br />

okraše<strong>na</strong> s<br />

panjskimi končnicami,<br />

ki so povezale<br />

slovensko tradicijo<br />

in krščansko<br />

duhovnost, saj so<br />

bile poslikane s<br />

prizori iz Jezusovega<br />

življenja.<br />

V polnih Stožicah sta zazveneli tudi nova slovenska<br />

pesem V tvoji luči vidimo luč in predelava slovenske<br />

pesmi S skupno pesmijo prosimo.<br />

Slovenski mediji so predvsem te<br />

slednje za to precej prikrajšali. Se bojijo,<br />

da bi koga utegnilo kaj <strong>na</strong>govoriti, da<br />

bi se veri približal? Ali pa so uredniki,<br />

ki določajo teme, tako zelo nerazgledani,<br />

ko gre za z vero povezane dogodke,<br />

četudi dogodke takšne magnitude? Ne<br />

glede <strong>na</strong> to, kaj je razlog, jim to nikakor<br />

ne more biti v ponos.<br />

NEVARNOST ZA<br />

EVANGELIZACIJO<br />

Po odzivih med<strong>na</strong>rodnih udeležencev<br />

lahko ocenimo, da ta »nevarnost za evangelizacijo«<br />

zagotovo obstaja. Več udeležencev<br />

je <strong>na</strong>mreč povedalo, da so začutili,<br />

da Slovenija še ima zdrave korenine,<br />

da se v družbi še čutijo prave vrednote in<br />

da še nismo podlegli vsem norostim, ki<br />

jih lahko <strong>na</strong>jdemo ponekod v tujini. Veseli<br />

jih, da so župnijske skupnosti pri <strong>na</strong>s še<br />

vedno žive, da mnogi ljudje še živijo vero.<br />

Kot pravijo, smo tudi slovenski katoličani<br />

lahko marsikomu zgled.<br />

Včasih morajo priti romarji iz tujine,<br />

da <strong>na</strong>m pomagajo, da se zavemo<br />

tega, kar imamo. Da bi le z<strong>na</strong>li to ceniti,<br />

negovati in ohraniti tudi v prihodnje<br />

ter ponesti veselo novico tudi<br />

preko cerkvenega praga.<br />

<br />

Večerno molitev so s prisotnostjo počastili tudi<br />

predsednica republike Nataša Pirc Musar (55) in<br />

predstavniki različnih krščanskih veroizpovedi, saj je<br />

srečanje v osnovi ekumensko.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

36<br />

SVET<br />

PETER MERŠE<br />

PROFIMEDIA/ IMAGO<br />

KMETJE kot milijard<strong>na</strong><br />

kolateral<strong>na</strong> škoda<br />

državnih politik<br />

Nemčija je doživela zgodovinski protest kmetov. Po vsej državi so se s traktorji<br />

odpeljali <strong>na</strong> ceste in v mesta ter ohromili promet tudi <strong>na</strong> nekaterih avtocestah.<br />

O masovnih protestih poročajo iz vse države, kmetje pa so zasedli tudi središče Berli<strong>na</strong>.<br />

Kmetje protestirajo proti <strong>na</strong>črtom<br />

oblasti, da bi <strong>na</strong> račun<br />

kmečkih subvencij in davčnih<br />

olajšav <strong>na</strong>polnili zvezni proračun<br />

za leto 2024, potem ko je njegovo<br />

sprejetje ustavilo sodišče. Nemškim<br />

kmetom so solidarnost izkazali tudi<br />

stanovski kolegi iz sosednje Avstrije in<br />

Madžarske, Nemčija pa ni edi<strong>na</strong> država,<br />

v kateri kmetje protestirajo. Pred enim<br />

mesecem so gnojnico <strong>na</strong> vladno poslopje<br />

v z<strong>na</strong>k protesta zlivali tudi francoski<br />

kmetje, obsežne proteste so imeli lani<br />

<strong>na</strong> Nizozemskem in tudi pri <strong>na</strong>s. Prav<br />

<strong>na</strong> račun kmetov <strong>na</strong>mreč, tako ugotavljajo<br />

državni svetniki, nepremišljeni<br />

okoljski ukrepi stanejo milijarde evrov.<br />

Že pred zoro so se <strong>na</strong> ulice nemških<br />

mest, cestne vpadnice in ponekod tudi <strong>na</strong><br />

avtoceste podali nemški kmetje. Zvez<strong>na</strong><br />

vlada pod vodstvom socialdemokratov<br />

in zelenih je <strong>na</strong>mreč predstavila <strong>na</strong>črt,<br />

po katerem bi odpravili vračanje trošarin<br />

kmetom za dizel, ki ga porabijo kmetijski<br />

stroji, odpravili bi tudi nekatere subvencije<br />

in davčne olajšave pri <strong>na</strong>kupu kmetijskih<br />

strojev. Pri davčnih olajšavah za<br />

<strong>na</strong>kup vozil je vlada sicer pred dnevi že<br />

popustila, vračanje trošarin pa <strong>na</strong>merava<br />

zgolj zamakniti in uvesti postopoma do<br />

polne uveljavitve v letu 2026.<br />

S tem ukrepom skuša nemška vlada<br />

privarčevati 900 milijonov evrov, tako<br />

skuša zapolniti 17-milijardno luknjo v<br />

proračunu za leto 2024, zaradi katere<br />

ga je zavrnilo nemško vrhovno sodišče.<br />

Kmetje opozarjajo, da so bili s tem ukrepom<br />

nepravično obremenjeni in da lahko<br />

mnoge kmetije ukrep pripelje do bankrota.<br />

Pri velikem delu presežne porabe,<br />

ki bi se tako fi<strong>na</strong>ncirala, pa gre prav za<br />

ukrepe proti podnebnim spremembam,<br />

ki pogosto omejuje prav kmete.<br />

PROTI »ZELENI« POLITIKI<br />

Kmetje so zablokirali vstop v več mest,<br />

protesti pa <strong>na</strong>j bi trajali ves teden ter se<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

še stopnjevali do prihodnjega ted<strong>na</strong>,<br />

ko bi lahko <strong>na</strong>jvečje gospodarstvo v<br />

Evropi povsem obstalo, saj se utegnejo<br />

kmetom pridružiti tudi nekatere druge<br />

poklicne skupine, vključno z delavci <strong>na</strong><br />

železnici, vozniki tovornjakov, ki protestirajo<br />

proti zvišanju cestnin, mli<strong>na</strong>rji,<br />

peki in mesarji.<br />

Zaradi protesta je ustavila proizvodnjo<br />

Volkswagnova tovar<strong>na</strong> v Emdnu, saj<br />

delavci niso mogli priti <strong>na</strong> delo. A kljub<br />

omejitvam je podpora javnosti kmečkim<br />

protestom izjem<strong>na</strong>. Po meritvi javnega<br />

mnenja javne televizije kar 91 % Nemcev<br />

meni, da so protesti kmetov upravičeni.<br />

Vlada, ki medtem kmetom odgovarja,<br />

»da je <strong>na</strong> koncu odgovornost<br />

vlade, da se odloči in vodi v smer, ki<br />

ni nujno po godu vsem«, pa uživa vse<br />

manjšo podporo. Pred vsemi tremi<br />

vladnimi strankami je po javnomnenjski<br />

priljubljenosti zdaj tudi že Alter<strong>na</strong>tiva<br />

za Nemčijo, ki zaseda drugo mesto<br />

<strong>na</strong> lestvicah, za prvouvrščeno opozicijsko<br />

Krščansko-demokratsko unijo.<br />

DESNI EKSTREMIZEM<br />

Vlada medtem skuša pozornost s<br />

kmečkih zahtev preusmeriti drugam.<br />

Vse stranke so obsodile kmete, ki so<br />

v četrtek gospodarskemu ministru in<br />

podpredsedniku vlade iz vrst Zelenih<br />

Robertu Habecku (54), ki se je vračal z<br />

dopusta, skušali preprečiti izkrcanje s<br />

trajekta v Schlüttsielu. Množico protestnikov,<br />

ki se je skušala vkrcati <strong>na</strong> trajekt,<br />

je od tega odvrnila policija, trajekt<br />

pa je <strong>na</strong>to odplul v drugo pristanišče.<br />

Vlad<strong>na</strong> politika opozarja, da se<br />

med protestnike mešajo tudi skrajni<br />

desničarji in da bi lahko skušali izvesti<br />

prevrat ter da protesti niso več mirni.<br />

Kmečke organizacije so se od morebitnih<br />

ekstremistov <strong>na</strong> protestih ogradile,<br />

velika veči<strong>na</strong> protestov je potekala<br />

mirno in organizirano.

SVET<br />

37<br />

91 %<br />

Nemcev meni, da so<br />

protesti upravičeni<br />

Protest kmetov 8. januarja v<br />

Berlinu. Kmetje so blokirali vstop<br />

tudi v druga nemška mesta.<br />

Kmečke organizacije so vse proteste<br />

prijavile, prebivalce Nemčije pa pozvale<br />

k razumevanju in podpori, saj brez kmetov<br />

tudi zanje ni prihodnosti. Zagotavljajo,<br />

da so kljub protestu zagotovljene<br />

evakuacijske poti, prepovedani so orožje<br />

in alkohol, <strong>na</strong> cestah so lahko le registrira<strong>na</strong><br />

vozila, vozniki pa morajo upoštevati<br />

<strong>na</strong>vodila policije in redarjev. Prav<br />

tako ne smejo postavljati ovir, ki bi lahko<br />

ogrožale varnost v cestnem prometu.<br />

Protesti v Nemčiji pa niso edini. Decembra<br />

so zaradi omejevanja uporabe fitofarmacevtskih<br />

sredstev in omejevanja<br />

obdelovanja zemlje protestirali v Franciji,<br />

kjer so kmetje vladno palačo protestno<br />

polivali z gnojnico, obsežne proteste pa<br />

so imeli lani tudi <strong>na</strong> Nizozemskem, ker<br />

se je vlada odločila zapreti tretjino tamkajšnjih<br />

kmetij, da bi zadostila določenim<br />

okoljskim ukrepom. Tudi slednje<br />

je pripomoglo k zmagi populista Geerta<br />

Wildersa (60) <strong>na</strong> nedavnih volitvah.<br />

TUDI V SLOVENIJI<br />

MILIJARDNA ŠKODA<br />

Skupni imenovalec večine protestov<br />

kmetov so nepremišljeni ukrepi, ki jih<br />

oblasti uvajajo v imenu okolja; pred tem<br />

ni imu<strong>na</strong> niti slovenska oblast. Prav <strong>na</strong><br />

posledice teh ukrepov so opozorili tudi<br />

v slovenskem Državnem svetu, v katerem<br />

je potekala seja Komisije za kmetijstvo,<br />

gozdarstvo in prehrano. Na njej<br />

so obrav<strong>na</strong>vali ekonomski vidik omejevanja<br />

zasebne lastnine <strong>na</strong> kmetijskih<br />

zemljiščih in v gozdovih.<br />

Svetniki opozarjajo, da se z mnogimi<br />

ukrepi krši ustava, ki ščiti zasebno<br />

lastnino, in zakonodaja, ki določa, da<br />

je v primeru posega vanjo ali njenega<br />

omejevanja treba dati ustrezno odškodnino,<br />

takšno, ki pokrije dejansko škodo,<br />

kar pa v Sloveniji pogosto ni praksa.<br />

Goran Živec je svetnikom predstavil<br />

izračune škode, ki so jo ali jo še utegnejo<br />

povzročiti določeni zakonski ali<br />

drugi ukrepi omejevanja obdelovanja<br />

zemlje ali urejanja gozdov. Čeprav bi<br />

predlagatelji ukrepov morali predstaviti<br />

vse posledice sprejete zakonodaje, so<br />

pogosto zapisani fi<strong>na</strong>nčni učinki zako<strong>na</strong><br />

v višini 0 evrov, medtem ko v resnici<br />

posegajo v pravice posameznikov, ki bi<br />

jim zaradi tega država morala izplačati<br />

odškodnine. Fi<strong>na</strong>nčne posledice so po<br />

njegovi oceni ustrezno ovrednotene<br />

le pri 15 % slovenskih predpisov, zato<br />

ocenjuje, da je velik del ukrepov v Sloveniji<br />

celo protiustaven.<br />

Konkretno: ustavlje<strong>na</strong>, a ne še<br />

umaknje<strong>na</strong> prepoved uporabe fitofarmacevtskih<br />

sredstev <strong>na</strong> občutljivih<br />

območjih bi samo slovenskim vinogradnikom<br />

– kar tretji<strong>na</strong> slovenskih<br />

vinogradov je <strong>na</strong> takšnih območjih –<br />

letno povzročila 25,8 milijo<strong>na</strong> evrov<br />

škode, v dvajsetih letih torej skoraj pol<br />

milijarde. Še vedno obstaja možnost,<br />

da ukrep stopi v veljavo.<br />

Omejitev paše in košnje <strong>na</strong> območjih<br />

Nature 2000 bo lastnikom zemljišč<br />

prav tako, če stopi v veljavo,<br />

ustvarila preko pol milijarde evrov<br />

škode. Uredba o varovanju gozdov<br />

skupaj z gojitvenimi <strong>na</strong>črti v gozdnih<br />

gospodarstvih, ki v delu slovenskih<br />

gozdov povsem <strong>prepoveduje</strong>jo sečnjo,<br />

povzroča 1,6 milijarde evrov gospodarske<br />

škode v 20 letih ob predpostavki,<br />

da bi ves les, ki bi ga sicer posekali,<br />

porabili za <strong>drva</strong>. Če bi šlo za kakovosten<br />

les, je škoda temu primerno višja.<br />

Sprememba bonitet zaradi spremembe<br />

katastra je ustvarila 376 milijonov<br />

evrov škode lastnikom in 240 milijonov<br />

evrov škode obči<strong>na</strong>m. Skupno<br />

zgolj štirje omenjeni ukrepi ustvarjajo<br />

preko tri milijarde evrov škode, ki jo<br />

utrpijo lastniki zemljišč in v nekaterih<br />

primerih lokal<strong>na</strong> skupnost. Ta škoda<br />

bi morala biti odškodninsko ovrednote<strong>na</strong>,<br />

a ni, opozarja Živec. Vsi omenjeni<br />

ukrepi so imeli oceno fi<strong>na</strong>nčnih posledic<br />

ukrepa ocenjeno <strong>na</strong> nič.<br />

Državni svetniki opozarjajo, da je to<br />

nesprejemljivo in da je treba začeti dosledno<br />

sprejemati ukrepe, ki bodo uravnoteženi<br />

in pravilno ocenjeni, oškodovanci<br />

pa ustrezno kompenzirani. <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Nemški kmetje so tudi zahtevali, da se<br />

neha fi<strong>na</strong>ncirati Ukraji<strong>na</strong> ter da ta »semafor<br />

vlada« odstopi.<br />

Friderik<br />

Ekofantasti se ne zavedajo, da je sodobno<br />

visokoproduktivno kmetijstvo temelj blagostanja<br />

sodobnih družb. Nekoč se je 90 % ljudi<br />

ukvarjalo s kmetijstvom in so komaj preživeli,<br />

pogosta so bila tudi obdobja lakote.<br />

rasputin<br />

Nova pomlad <strong>na</strong>rodov, končno! Diktat bedastih<br />

in samomorilskih bedakov ter kurjih<br />

tatov iz Bruslja ter Berli<strong>na</strong> se bliža koncu.<br />

Ursula, Vera in ostala izdajalska združba,<br />

čas za pakiranje kovčkov prihaja.<br />

ales<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

38<br />

DRUŽBA<br />

Bencin je v Sloveniji za slab cent cenejši kot<br />

<strong>na</strong> Hrvaškem, dizel je za 3 cente dražji.<br />

TOMAŽ KAVČIČ<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Hrvati krajšajo čakalne<br />

vrste in skrbijo<br />

za VIŠJO KUPNO MOČ<br />

Z novim letom so <strong>na</strong> Hrvaškem prenehali prikazovati cene v dveh valutah.<br />

Čeprav so evro uvedli pred letom dni, prebivalci cene še vedno preraču<strong>na</strong>vajo v kune.<br />

Obdobje bodo tako <strong>na</strong>jverjetneje podaljšali. Prihajajo pa tudi spodbudni gospodarski ukrepi.<br />

Evro je kljub vsemu cene <strong>na</strong> Hrvaškem<br />

močno podražil, a so te v nekaterih primerih<br />

še vedno nižje od <strong>na</strong>ših. Hrvaška<br />

je po drugi strani <strong>na</strong>redila kar nekaj korakov<br />

<strong>na</strong>prej v primerjavi z <strong>na</strong>mi, saj je sprejela<br />

novo davčno politiko, ki za razliko od <strong>na</strong>še davke<br />

zmanjšuje, skrajšali pa so tudi vrste čakajočih<br />

<strong>na</strong> zdravstvene preglede.<br />

16 mesecev prikazovanja cen v dveh valutah ni<br />

zadostovalo, da bi se <strong>na</strong> Hrvaškem <strong>na</strong>vadili <strong>na</strong> evro.<br />

Po raziskavi katedre za psihologijo <strong>na</strong> filozofski fakulteti<br />

v Zagrebu je konec novembra 47 % prebivalcev<br />

cene v evrih še vedno preraču<strong>na</strong>valo v kune.<br />

Zato so kljub že tako rekordno dolgemu prehodnemu<br />

roku za prehod <strong>na</strong> evro v zgodovini<br />

evrskega območja prosili vlado, <strong>na</strong>j obdobje dvojnega<br />

prikazovanja cen še podaljša, a njihov predlog<br />

ni bil sprejet.<br />

Cene je v <strong>na</strong>ši južni sosedi evro seveda pričakovano<br />

dvignil, a tudi slovenski statistični urad<br />

priz<strong>na</strong>va, da so cene oblačil <strong>na</strong> Hrvaškem za 1 %<br />

nižje od cen v Sloveniji, cene v skupini hra<strong>na</strong> in<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

ezalkoholne pijače pa so <strong>na</strong> Hrvaškem<br />

e<strong>na</strong>ke kot v Sloveniji – ne glede<br />

<strong>na</strong> to, da ima Hrvaška bruto domači<br />

proizvod »per capita« kar za 9.700<br />

USD oz. 19 % nižji od slovenskega (podatki<br />

OECD za leto 2022).<br />

Cene je sicer težko primerjati, saj<br />

je relevant<strong>na</strong> samo primerjava istih<br />

izdelkov. A že hitra preverba <strong>na</strong>jnovejšega<br />

kataloga v prodajalni Lidl za Hrvaško<br />

in Slovenijo pokaže, da je ce<strong>na</strong><br />

tako govejega mesa za juho kot orjaškega<br />

lignja <strong>na</strong> Hrvaškem za pol evra<br />

nižja od tiste pri <strong>na</strong>s. Svinjsko stegno<br />

je v aktualnem katalogu Spara Hrvaška<br />

za 1 evro cenejše od tistega v Sparu<br />

Slovenija, goveje stegno pa celo 2 evra<br />

cenejše. Pri <strong>na</strong>s pa je za nekaj centov<br />

cenejši e<strong>na</strong>k toaletni papir.<br />

Na Hrvaškem od srede, 3. januarja,<br />

veljajo tudi nove cene pogonskih goriv.<br />

Ce<strong>na</strong> 95-oktanskega benci<strong>na</strong> se je<br />

zvišala za dva centa <strong>na</strong> 1,4 evra za liter,<br />

e<strong>na</strong>ka je tudi ce<strong>na</strong> dizla. Pri <strong>na</strong>s se je<br />

gorivo ravno tako podražilo, bencin je<br />

za slab cent cenejši kot pri <strong>na</strong>ši južni<br />

sosedi, dizel pa za 3 cente dražji.<br />

Na Hrvaškem je v<br />

veljavo stopila davč<strong>na</strong><br />

reforma, katere cilj je<br />

<strong>na</strong>daljnje zvišanje plač in<br />

razbremenitev podjetnikov.<br />

DAVČNA REFORMA<br />

Poleg tega, da so cene podobne ali nižje<br />

pri <strong>na</strong>ši južni sosedi, pa se bodo Hrvatje<br />

verjetno kmalu hvalili tudi z več de<strong>na</strong>rja<br />

v žepu. Na Hrvaškem je v veljavo<br />

stopila davč<strong>na</strong> reforma, katere cilj je<br />

<strong>na</strong>daljnje zvišanje plač in razbremenitev<br />

podjetnikov.<br />

Osnov<strong>na</strong> olajšava se tako zvišuje s<br />

531 evrov <strong>na</strong> 560 evrov. Tisti, ki imajo<br />

bruto plače do 700 evrov, imajo fiksne<br />

izdatke v višini 300 evrov, tistim s plačami<br />

od 700 do <strong>130</strong>0 evrov pa se ti izdatki<br />

linearno znižujejo.<br />

DRUŽBA 39<br />

Gre torej za popolnoma drugačen<br />

pristop kot pri <strong>na</strong>s; v začetku svojega<br />

mandata je <strong>Golob</strong>ova (56) vlada ukinila<br />

davčno reformo, ki je v žepih davkoplačevalcev<br />

puščala več de<strong>na</strong>rja, katero<br />

sedaj izvaja hrvaška vlada.<br />

VRSTE V ZDRAVSTVU<br />

Hrvaška pa se lahko pohvali tudi pri<br />

zniževanju čakalnih vrst, saj jim je v<br />

pol leta uspelo čakalne dobe <strong>na</strong> diagnostične<br />

preglede v zdravstvu skrajšati za<br />

skoraj 20 odstotkov. V številnih bolnišnicah<br />

so z <strong>na</strong>menom skrajšanja čakalnih<br />

vrst odprli popoldanske in celo vikend<br />

ambulante.<br />

V Sloveniji medtem <strong>na</strong>jnovejše poročilo<br />

NIJZ o stanju čakalnih dob ugotavlja,<br />

da so se te malenkostno podaljšale.<br />

Povpreč<strong>na</strong> čakal<strong>na</strong> doba za prvi<br />

pregled pri specialistu je bila novembra<br />

za dva dneva daljša kot oktobra.<br />

Več kot polovica čakajočih je <strong>na</strong><br />

prvi pregled čakala dlje od <strong>na</strong>jvečje<br />

dopustne čakalne dobe, določene<br />

v Zakonu o pacientovih pravicah. <br />

16 mesecev prikazovanja<br />

cen v obeh valutah ni<br />

zadostovalo, da bi se <strong>na</strong><br />

Hrvaškem <strong>na</strong>vadili <strong>na</strong> evro.<br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

Hrvaška je še e<strong>na</strong> od vzhodnoevropskih bivših<br />

socialističnih držav, ki sedaj prehiteva<br />

Slovenijo po desni. To uspeva vsem tistim<br />

omenjenim državam, ki nimajo <strong>na</strong> oblasti<br />

bivših komunistov ali njihovih ponosnih<br />

<strong>na</strong>slednikov.<br />

Andrej Muren<br />

Pametni Čehi pa niso in ne bodo uvedli<br />

evra. Na Češkem vsako leto zabeležijo<br />

<strong>na</strong>jnižji delež revščine v celotni EU, Češka<br />

ima prav tako veliko manj obdavčene plače<br />

od Slovenije. Češka prav tako sodi med <strong>na</strong>jmanj<br />

zadolžene države <strong>na</strong> svetu. Slovenski<br />

dolg se že dolgo ne more pohvaliti, da je<br />

med nižjimi v EU.<br />

lukaab<br />

Zaradi višje kvalitete življenja v sicer od<br />

Slovenije »siromašnejši« Hrvaški (sliši se<br />

paradoksalno, a tisti, ki poz<strong>na</strong>te stvari iz<br />

prve roke, točno veste, zakaj je tam kvaliteta<br />

življenja za povprečnega zaposlenega ali<br />

upokojenca bistveno višja kot pri <strong>na</strong>s) zelo<br />

resno razmišljam o preselitvi <strong>na</strong> Hrvaško.<br />

Med mojimi z<strong>na</strong>nci in sosedi smo imeli<br />

zadnja leta pravi val selitev <strong>na</strong> Hrvaško.<br />

Ljudje so prodali stanovanja, kupili hiše po<br />

ugodnih ce<strong>na</strong>h in se preselili v obmejni pas.<br />

Ne govorim o hrvaških izseljencih, ki bi se<br />

<strong>na</strong> stara leta vračali v domovino.<br />

So<strong>na</strong>tine<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

40<br />

DRUŽBA<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Burni odmevi <strong>na</strong> blagoslavljanje<br />

HOMOSEKSUALNIH PAROV<br />

Dikasterij za <strong>na</strong>uk vere je s papeževim podpisom 18. decembra objavil<br />

deklaracijo Fiducia Supplicans (Proseče zaupanje) o pastoralnem pomenu blagoslovov,<br />

ki je z odpiranjem možnosti za blagoslove istospolnih parov sprožila burne odmeve:<br />

obširno <strong>na</strong>sprotovanje afriških ter mnogih azijskih in nekaterih evropskih škofov,<br />

spet drugi so jo močno podprli in šli v svojih dejanjih še dlje.<br />

Kaj točno je torej novega, kaj<br />

beremo v medijih in zakaj<br />

tako buren odziv? V Domovini<br />

vsebino dokumenta <strong>na</strong>tančno<br />

povzemamo, predstavljamo odzive in<br />

pogloblje<strong>na</strong> mnenja.<br />

Prefekt dikasterija – zadnjega pol<br />

leta je to kontroverzni kardi<strong>na</strong>l Victor<br />

M. Fer<strong>na</strong>ndez (61) – uvodoma pojasni,<br />

da deklaracija sledi papeževemu odgovoru<br />

<strong>na</strong> dubio dveh kardi<strong>na</strong>lov glede<br />

podobnega vprašanja. Frančišek (87) je<br />

tedaj zagotovil, da Cerkev ne spreminja<br />

<strong>na</strong>uka o zakramentu sv. zako<strong>na</strong> in da se<br />

mora izogniti vsakršnemu obredu ali<br />

zakramentalu, ki bi temu <strong>na</strong>uku lahko<br />

<strong>na</strong>sprotoval, vendar pa mora pastoral<strong>na</strong><br />

preudarnost presoditi, ali obstajajo<br />

oblike blagoslovov, ki takšnega zmotnega<br />

razumevanja ne bi pri<strong>na</strong>šale.<br />

Prav o takšnih oblikah blagoslovov<br />

za »istospolne pare in pare v iregularni<br />

situaciji« govori novi dokument.<br />

»Opogumljen s tako veliko in tolažilno<br />

resnico«, da ponižno zaupanje vernega<br />

ljudstva prejema blagoslov iz Kristusovega<br />

srca po Njegovi Cerkvi, se<br />

Dikasterij odziva <strong>na</strong> vprašanja glede<br />

tovrstnih blagoslovov ter hkrati dopolnjuje<br />

odgovor <strong>na</strong> starejšo dubio iz leta<br />

2021, ko je Dikasterij pod prejšnjim<br />

prefektom Ladario (79) jasno zatrdil,<br />

da takšnih blagoslovov ne more biti.<br />

Dalje deklaracija tri odstavke posveti<br />

zagotovilu, da katoliški <strong>na</strong>uk o zakonu<br />

ostaja e<strong>na</strong>k in da se mora Cerkev<br />

izogniti vsakršnemu obredu, ki bi temu<br />

<strong>na</strong>sprotoval ali bi lahko vodil v zmedo.<br />

POMEN BLAGOSLOVOV<br />

Vendar pa <strong>na</strong>s sveti oče »vabi, da razširimo<br />

in obogatimo pomen blagoslovov«. Ti<br />

so med <strong>na</strong>jbolj razširjenimi zakramentali<br />

in <strong>na</strong>s spodbujajo k iskanju Boga, k<br />

ljubezni in služenju Njemu. Namenjeni<br />

so lahko ljudem, krajem bogoslužja in<br />

pobožnosti, svetim podobam, krajem<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

življenja itd. S strogo liturgičnega gledišča<br />

blagoslov zahteva, da je tisto, kar<br />

je blagoslovljeno, v skladu z Božjo voljo,<br />

piše dokument. Zato je denimo zvezi, v<br />

kateri se živi spolne odnose izven zako<strong>na</strong>,<br />

nemogoče podeliti blagoslov z liturgičnim,<br />

bogoslužnim obredom.<br />

A ta vidik blagoslovov je premalo,<br />

saj <strong>na</strong>s vodi v prepričanje, da so za prejem<br />

blagoslova potrebni e<strong>na</strong>ki moralni<br />

pogoji kot za prejem zakramentov, pravi<br />

Dikasterij, ki v <strong>na</strong>daljevanju <strong>na</strong>šteje<br />

primere blagoslovov, ki jih <strong>na</strong>jdemo v<br />

Svetem pismu. Nato pojasni, kaj misli<br />

s »pastoralnim pristopom« k blagoslovom.<br />

Tisti, ki zanje prosijo, s tem pokažejo<br />

prošnjo za Božjo pomoč, odprtost<br />

transcendenci in zavedanje o svoji nezadostnosti.<br />

Izven liturgičnega okvira<br />

blagoslove <strong>na</strong>jdemo v večji spontanosti<br />

in svobodi, kot izraze ljudske<br />

pobožnosti. Čeprav ni primerno, da bi<br />

škofije uvajale uradne obrede za vse<br />

takšne zadeve, pa lahko pastoral<strong>na</strong><br />

preudarnost predlaga, da se duhovnik<br />

»pridruži molitvi tistih oseb, ki se,<br />

čeprav so v zvezi, ki se nikakor ne more<br />

primerjati zakonu, želijo zaupati Gospodu<br />

in Njegovemu usmiljenju«.<br />

S takšnim razumevanjem se odpre<br />

možnost blagoslovov istospolnih parov<br />

in parov v iregularnih situacijah,<br />

ki ne zahtevajo legitimacije, potrditve<br />

svojega statusa, ampak »prosijo, da bi<br />

vse, kar je resnično, dobro in človeško<br />

veljavno v njihovem življenju in odnosih,<br />

obogatila, ozdravila in povzdignila<br />

<strong>na</strong>vzočnost Svetega Duha«. Deklaracija<br />

znova opozori, da teh blagoslovov nikakor<br />

ne gre mešati s čimerkoli uradnim<br />

ali »obrednim«, ampak mora ostati pri<br />

»spontanosti« in »preprostih gestah«.<br />

Ne sme se torej uvajati obreda za<br />

takšne pare, hkrati pa se tudi ne sme<br />

preprečiti bližine Cerkve ljudem v<br />

vsakršnih situacijah, ki iščejo Božjo<br />

pomoč preko preprostega blagoslova.<br />

Papež Frančišek (87) je poudaril, da Cerkev<br />

ne spreminja <strong>na</strong>uka o zakonu, vendar mora<br />

s pastoralno preudarnostjo presoditi, ali obstajajo<br />

oblike blagoslovov, ki ne bi v<strong>na</strong>šale<br />

zmede v njeno učenje.

DRUŽBA<br />

41<br />

»V kratki molitvi pred tem spontanim<br />

blagoslovom lahko duhovnik za posameznike<br />

prosi miru, zdravja, duha<br />

potrpežljivosti, dialoga in medsebojne<br />

pomoči, pa tudi Božje luči in moči, da bi<br />

lahko v celoti izpolnili njegovo voljo.«<br />

Tak blagoslov nikdar ne sme biti<br />

povezan s civilno poroko ali opravljen<br />

z oblačili, gestami ali besedami, ki spadajo<br />

k poroki. Svoje mesto ima lahko<br />

denimo »v kontekstu obiska svetišča,<br />

srečanja z duhovnikom, molitve v skupini<br />

ali romanja«.<br />

Tak blagoslov nikdar<br />

ne sme biti povezan<br />

s civilno poroko ali<br />

opravljen z oblačili,<br />

gestami ali besedami,<br />

ki spadajo k poroki.<br />

ODZIV MEDIJEV<br />

Svetovni mediji so v dokumentu precej<br />

enotno prepoz<strong>na</strong>li »prelomno odločitev<br />

Vatika<strong>na</strong>, ki je prižgal zeleno luč<br />

za blagoslov istospolnih parov«, kot<br />

je svoj članek denimo <strong>na</strong>slovil portal<br />

RTVS. Še bolj je medijsko krajino<br />

razburil New York Times, ki je objavil<br />

članek o verjetno enem prvih legalnih<br />

blagoslovov istospolnih parov v Cerkvi<br />

– že dan po novem dokumentu. Z medijsko<br />

odlično pokritim blagoslovom je<br />

»pisal zgodovino« kontroverzni in progresivni<br />

ameriški jezuit James Martin<br />

(63). Prejel ga je par moških, ki sta civilno<br />

poroče<strong>na</strong>, Martin pa <strong>na</strong>j bi jima<br />

blagoslov celo sam predlagal, kar sicer<br />

deklaracija <strong>prepoveduje</strong>.<br />

ODZIV ŠKOFOV<br />

Odziv škofov in škofovskih konferenc<br />

po svetu je bil izjemno raznolik. Novost<br />

so pozdravili predstavniki nemške<br />

Sinodalne poti, podobno so storili<br />

belgijski škofje, ki tudi sicer kličejo po<br />

spremembah <strong>na</strong>uka Cerkve o spolnosti.<br />

Lani so škofje iz Flandrije celo izdali<br />

liturgično besedilo za blagoslove<br />

istospolnih zvez, kar deklaracija jasno<br />

<strong>prepoveduje</strong>, vendar se Vatikan <strong>na</strong> prestopek<br />

ni konkretno odzval. Salzburški<br />

<strong>na</strong>dškof je pomen dokumenta prepoz<strong>na</strong>l<br />

v tem, da »zdaj nihče ne more več<br />

reči ne« blagoslovu istospolnega para.<br />

Ameriška škofovska konferenca je<br />

v kratkem odzivu poudarila nespremenjen<br />

<strong>na</strong>uk o zakonu, česa konkretnejšega<br />

pa ni zapisala. Najburnejši odziv<br />

prihaja iz Afrike, kjer so škofovske<br />

konference – ne sicer vse, veči<strong>na</strong> pa –<br />

e<strong>na</strong> za drugo izjavile, da kakršnihkoli<br />

blagoslovov istospolnih parov v svojih<br />

škofijah ne bodo dovolile, da med verniki<br />

ne bi prišlo do zmede.<br />

Poljska škofovska konferenca je zapisala,<br />

da se je pri takšnih blagoslovih<br />

»praktično nemogoče izogniti zmedi<br />

in škandalu« in da je spolnost izven<br />

zako<strong>na</strong> vedno <strong>na</strong>sprot<strong>na</strong> Božji volji,<br />

zato ljudje v takšnih zvezah ne morejo<br />

prejeti blagoslova. V njihovih škofijah<br />

to torej ne pride v poštev, so pa odprti<br />

za blagoslavljanje posameznikov z<br />

istospolnimi <strong>na</strong>gnjenji, če živijo v popolni<br />

abstinenci od spolnih aktivnosti.<br />

Podobno so dejali madžarski škofje,<br />

medtem ko je vodja Ukrajinske grkokatoliške<br />

cerkve dejal, da se deklaracija<br />

<strong>na</strong><strong>na</strong>ša le <strong>na</strong> latinsko Cerkev in tako za<br />

grkokatolike v Ukrajini nima veljave.<br />

Preostale škofovske konference so<br />

v večini poudarile nespremenjeno doktrino,<br />

zavajanje sekularnih medijev in<br />

pastoralni vidik Frančiškovega učenja.<br />

Kot je razbrati z obširnega sez<strong>na</strong>ma, ki<br />

so ga pripravili pri portalu The Pillar, je<br />

Slovenija e<strong>na</strong> redkih držav, v katerih se<br />

<strong>na</strong> deklaracijo (kljub <strong>na</strong>šemu poizvedovanju)<br />

ni odzval še noben škof, prav<br />

tako ne Slovenska škofovska konferenca,<br />

ki <strong>na</strong>j bi izjavo sicer pripravljala.<br />

Med slovensko duhovščino je zaokrožil<br />

dopis mladega duhovnika, ki je<br />

opozoril <strong>na</strong> »bolečo nejasnost in razdor<br />

med laiki, duhovniki in škofi«, ki<br />

ju povzroča novi dokument in pri tem<br />

sledi številnim prejšnjim v tem pontifikatu.<br />

Ker ugotavlja, da si ne moremo<br />

več zatiskati oči pred dvoličnostjo,<br />

ko papež hkrati deklarativno zagovarja<br />

pravoverno doktrino, omogoča<br />

pa nepravoverno prakso, duhovnik<br />

poziva kardi<strong>na</strong>la Rodeta (89), <strong>na</strong>j se s<br />

podobno mislečimi kardi<strong>na</strong>li opredeli<br />

proti deklaraciji, <strong>na</strong>dškofa Zoreta (65),<br />

<strong>na</strong>j »kot odločen pastir potrdi pravi<br />

<strong>na</strong>uk Cerkve, javno odkloni omenjeno<br />

deklaracijo in svojim duhovnikom<br />

prepove njeno uresničevanje«, ter sobrate<br />

duhovnike, <strong>na</strong>j ne pristajajo <strong>na</strong><br />

poceni upravičevanje problematičnih<br />

odločitev papeža in molijo za njegovo<br />

spreobrnjenje. Duhovnikov dopis <strong>na</strong>j<br />

bi prejel nekaj negativnih, precej več<br />

pa pozitivnih odzivov.<br />

MÜLLER: PRESKOK V NAUKU<br />

Med poglobljenimi a<strong>na</strong>lizami dokumenta<br />

velja omeniti esej kardi<strong>na</strong>la Gerharda<br />

L. Müllerja (76), nekdanjega pre-<br />

ODZIV ŠKOFA TURNŠKA<br />

Prejeli smo besedilo <strong>na</strong>dškofa Marja<strong>na</strong><br />

Turnška (68) »v pomoč duhovnikom<br />

in pastoralnim delavcem pri<br />

razumevanju novega dokumenta«.<br />

Poleg povzetka deklaracije je Turnšek<br />

zapisal, da iz dokumenta veje velika<br />

skrb Cerkve za tiste, ki so v neregularnih<br />

situacijah življenja, hkrati<br />

pa skrb, da pastoralno delovanje ne<br />

bi zameglilo Kristusovega <strong>na</strong>uka glede<br />

<strong>na</strong>ravnega zako<strong>na</strong> in zakramenta<br />

svetega zako<strong>na</strong>. Dodal je, da dokument<br />

ni popoln in se ne dotika vseh<br />

mogočih vidikov, zato <strong>na</strong>s želi spodbuditi<br />

k pravočasnemu pogovoru o<br />

vprašanjih. »Rešitev za vse je samo v<br />

Kristusu po Cerkvi, zato smo dolžni<br />

do konca zastaviti svoje sposobnosti<br />

in življenja, da se bo lahko uresničila<br />

Božja volja, ki je odrešenje vseh.«<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

42<br />

DRUŽBA<br />

fekta Dikasterija za <strong>na</strong>uk vere. Müller<br />

<strong>na</strong>jprej opozori, da se dokument, ki ni<br />

bil obrav<strong>na</strong>van ali potrjen s strani Generalne<br />

skupščine kardi<strong>na</strong>lov in škofov<br />

tega dikasterija, zaveda, da je »hipoteza<br />

(ali <strong>na</strong>uk?), ki jo predlaga, nova in osnova<strong>na</strong><br />

predvsem <strong>na</strong> pastoralnem učenju<br />

papeža Frančiška«.<br />

Kot <strong>na</strong>daljuje, katoliška vera uči,<br />

da škofje in papež lahko postavijo določene<br />

pastoralne poudarke in povezujejo<br />

resnico razodetja z aktualnimi<br />

izzivi, vendar inovacije ne morejo iti<br />

preko tega, kar <strong>na</strong>m je bilo razodeto.<br />

V tekstih Svetega pisma, cerkvenih<br />

očetov in učiteljev ali predhodnih dokumentov<br />

ni ničesar, kar bi podpiralo<br />

sklepe deklaracije. Pri njej ne gre za razvoj,<br />

ampak za preskok v <strong>na</strong>uku, pravi<br />

kardi<strong>na</strong>l. O razvoju <strong>na</strong>mreč lahko govorimo<br />

le, če je nova razlaga vsaj implicitno<br />

vsebova<strong>na</strong> v razodetju in ne <strong>na</strong>sprotuje<br />

dogmatskim definicijam; do<br />

nje mora priti postopoma, medtem ko<br />

je novost v Fiducia Supplicans ravno<br />

obrat<strong>na</strong> zadnji izjavi <strong>na</strong> to temo iz leta<br />

2021. Kako se torej Fiducia Supplicans<br />

izogne kontradiktornosti?<br />

To stori z »origi<strong>na</strong>lno rešitvijo«: širitvijo<br />

pome<strong>na</strong> blagoslovov, uvajanjem<br />

novega koncepta blagoslova, ki presega<br />

zakramentalnega. Tak koncept, ki ni vezan<br />

<strong>na</strong> zakramente in ne zahteva e<strong>na</strong>kih<br />

pogojev, v resnici že obstaja, vendar le za<br />

»stvari, kraje ali razmere, ki ne <strong>na</strong>sprotujejo<br />

zakonu ali duhu evangelija«. Fiducia<br />

Supplicans zato uvaja novo razporeditev,<br />

ki predvideva tri vrste blagoslovov:<br />

1.) tiste, ki so povezani z zakramentom<br />

in prosijo, da je oseba v primernem stanju<br />

za prejem zakramentov ali da bi dobila<br />

moč, da se odvrne od greha, 2.) tiste,<br />

ki so vsebovani v Rimskem ritualu in so<br />

lahko <strong>na</strong>menjeni osebam, čeprav živijo<br />

v grehu, vendar ne »stvarem, krajem ali<br />

razmeram, ki <strong>na</strong>sprotujejo zakonu ali<br />

duhu evangelija (lahko je denimo blagoslovlje<strong>na</strong><br />

že<strong>na</strong>, ki je imela splav, ne pa<br />

tudi klinika za splave) in 3.) pastoralne<br />

blagoslove brez obreda, ki nimajo omejitev<br />

iz prejšnje točke.<br />

Zadnja vrsta je novost in <strong>na</strong>j bi izhajala<br />

iz ljudske pobožnosti. Müller<br />

opozarja, da je nevarno izumljati nove<br />

izraze, ki se ne skladajo s tradicio<strong>na</strong>lno<br />

uporabo jezika; blagoslova ne moremo<br />

po želji redefinirati, tako da se sklada s<br />

subjektivnim <strong>na</strong>menom, ki je <strong>na</strong>sproten<br />

njegovi <strong>na</strong>ravi. Poleg tega uveljavljeni<br />

blagoslovi pod drugo točko že<br />

vsebujejo možnost spontanosti in so<br />

prilagojeni ljudski pobožnosti, zato se<br />

Kardi<strong>na</strong>l Gerhard L. Müller (76), nekdanji<br />

prefekt Dikasterija za <strong>na</strong>uk vere, opozarja,<br />

da nova oblika blagoslova pomeni preskok<br />

v <strong>na</strong>uku.<br />

zdi, da so novi »pastoralni« blagoslovi<br />

ustvarjeni »ad hoc«, posebej za blagoslavljanje<br />

situacij, ki so <strong>na</strong>sprotne zakonu<br />

ali duhu evangelija.<br />

Z blagoslovom para se nujno blagoslovi<br />

tudi (grešno) zvezo teh oseb,<br />

ta pa ju ne more pripeljati bliže Bogu,<br />

piše. »Ta ›pastoralni‹ blagoslov ne bi bil<br />

niti pastoralen niti blagoslov. Res je, da<br />

je kardi<strong>na</strong>l Fer<strong>na</strong>ndez dejal, da ni blagoslovlje<strong>na</strong><br />

zveza, ampak par. Ampak<br />

to pomeni izprazniti besedo njenega<br />

pome<strong>na</strong>, saj je tisto, kar opredeljuje par<br />

kot par, ravno to, da sta v zvezi.«<br />

Nekdanji prefekt opredeli še več pomislekov,<br />

<strong>na</strong>to pa ugotovi, da lahko glede<br />

<strong>na</strong> enotnost dejanj in besed v krščanski<br />

veri sprejmemo, da je takšne zveze,<br />

celo <strong>na</strong> pastoralen <strong>na</strong>čin, dobro blagosloviti,<br />

če verjamemo, da niso objektivno<br />

<strong>na</strong>sprotne Božji postavi. Dokler papež<br />

Frančišek uči, da so ji istospolne zveze<br />

torej vedno <strong>na</strong>sprotne, implicitno potrjuje,<br />

da jih ne moremo blagoslavljati.<br />

»Učenje v Fiducia Supplicans je torej<br />

protislovno samo po sebi in tako zahteva<br />

<strong>na</strong>daljnje pojasnitve.«<br />

Ali torej duhovnik po mnenju Müllerja<br />

lahko opravlja takšne blagoslove?<br />

Po učenju deklaracije <strong>na</strong>j bi to lahko<br />

storil »neliturgično«, »neuradno«,<br />

»pastoralno«. A to bi pomenilo, da ne<br />

bi deloval v imenu Kristusa in Cerkve,<br />

deloval bi celo kot nekdo, ki je zavrnil<br />

Kristusa. Zagrešil bi »bogoskrunsko<br />

in bogokletno dejanje v <strong>na</strong>sprotju s<br />

Stvarnikovo voljo«.<br />

Vatikan po burnem odzivu vernikov<br />

ni objavil kakega dodatnega pojasnila,<br />

za The Pillar pa je v krajšem<br />

intervjuju spregovoril prefekt Dikasterija,<br />

kardi<strong>na</strong>l Fer<strong>na</strong>ndez. Poudaril je<br />

nespremenjen <strong>na</strong>uk Cerkve, okrcal<br />

škofe, ki so šli predaleč in uvedli obrede<br />

za takšne blagoslove, in tudi tiste,<br />

ki so svojim duhovnikom popolnoma<br />

zavrnili možnost zanje. Dejal je, da<br />

takš<strong>na</strong> deklaracija za uveljavitev in<br />

interpretacijo vedno zahteva čas. Znova<br />

je tudi zatrdil, da se ne blagoslavlja<br />

zveze, ampak par.<br />

<br />

Komentar avtorja<br />

PAR, KI ŽELI POTRDITEV, DA NJEGOVA ZVEZA<br />

NI GREŠNA – TAKŠNA POTRDITEV BI BILA LAŽ<br />

Če pustimo ob strani sicer ključ<strong>na</strong><br />

teološka vprašanja, lahko pomislimo <strong>na</strong><br />

to, kako bodo blagoslovi istospolnih parov<br />

in parov v iregularni situaciji konkretno<br />

videti ter kakšen vpliv bodo imeli <strong>na</strong><br />

rešenje blagoslovljenih duš. Jasno je, da<br />

homoseksualec, ki skuša živeti v skladu<br />

z Božjo voljo in torej s tem, kar je dobro<br />

zanj, ne bo prišel prosit za blagoslov s<br />

partnerjem, ki mu bržkone predstavlja<br />

skušnjavo, ampak bo šel čim dlje od grešne<br />

priložnosti. Težko si je torej zamisliti<br />

par, ki bi želel živeti čisto in bi zato prišel<br />

WIKIPEDIA<br />

po blagoslov, po milost, ki bi mu pri tem<br />

pomagala. Predstavljam pa si, da po blagoslov<br />

pride par, ki želi Božjo milost, kljub<br />

temu da živi v grehu in da noče ali pa ne<br />

verjame, da lahko živi brez njega. Par, ki<br />

želi potrditev, da njegova zveza ni greš<strong>na</strong>.<br />

Takš<strong>na</strong> potrditev pa bi bila laž in torej pogub<strong>na</strong><br />

za duše. Poleg tega, da je v času<br />

vsesplošne »sinodalnosti« deklaracija<br />

povzročila še bistveno globljo razdeljenost<br />

v Katoliški cerkvi, si je tudi dobro za<br />

rešenje posameznih duš, ki jih deklaracija<br />

<strong>na</strong>slavlja, zelo težko zamisliti.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

Kolum<strong>na</strong><br />

ŽIGA TURK,<br />

ČAS/OPIS<br />

KLEMEN LAJEVEC/<br />

DOMOVINA<br />

ChatGPT o<br />

LOGARJU in JANŠI<br />

ČAS/OPIS<br />

Anže Logar je imel intervju v Delu. Dal sem ga prebrati umetni inteligenci in ji potem<br />

zastavil nekaj vprašanj, ker se sam pisanju o ljudeh izogibam.<br />

43<br />

SNajprej sem ChatGPT prosil za<br />

povzetek intervjuja z Anžetom<br />

Logarjem v Delu. Umet<strong>na</strong> inteligenca<br />

mi je odgovorila: »Anže<br />

Logar, poslanec Slovenske demokratske<br />

stranke (SDS), razpravlja o svoji politični<br />

prihodnosti in odnosu do stranke.<br />

Poudarja, da trenutno ne razmišlja o<br />

ustanovitvi lastne stranke in <strong>na</strong>merava<br />

ostati zvest svojemu sedanji političnemu<br />

delovanju. Kljub temu ne izključuje<br />

možnosti sprememb v prihodnosti.<br />

Logar izraža zavezanost politikam,<br />

ki jih je zastopal med predsedniško<br />

kampanjo, in poudarja svojo željo po<br />

<strong>na</strong>daljevanju dela v okviru SDS. Poudarja<br />

tudi svoje desnosredinske politične<br />

poglede in vizijo socialno ter gospodarsko<br />

uspešne Slovenije.<br />

V intervjuju Logar komentira svoje<br />

mnenje o trenutni politični situaciji<br />

v Sloveniji, vključno s svojimi pogledi<br />

<strong>na</strong> delovanje vlade Roberta <strong>Golob</strong>a.<br />

Omenja tudi svoj projekt Platforma<br />

sodelovanja, ki je <strong>na</strong>menjen pripravi<br />

programa za prihodnost Slovenije, in<br />

razpravlja o vplivu te platforme <strong>na</strong> prihajajoče<br />

evropske volitve.<br />

Logar kritizira trenutno vlado za<br />

nekatere njene odločitve in izraža<br />

dvom o možnosti njenega uspeha v<br />

pridobivanju javnomnenjske podpore.<br />

Omenja tudi možnost političnih<br />

sprememb <strong>na</strong> vodstvenih položajih v<br />

Sloveniji, a meni, da je malo verjetno,<br />

da bi se sam ponudil za mandatarja v<br />

primeru političnih pretresov.<br />

Na splošno intervju prikazuje Logarjevo<br />

razmišljanje o svoji trenutni<br />

politični poziciji, odnosu do svoje<br />

stranke in pogledih <strong>na</strong> trenutno politično<br />

klimo v Sloveniji.«<br />

Iz Logarjevih (47) besed je razvidno, da<br />

ima politične ambicije, vendar ne izraža<br />

neposredne želje ali <strong>na</strong>mere, da bi prevzel<br />

vodenje stranke SDS.<br />

VODENJE STRANKE SDS<br />

Prvo vprašanje: »Ali je v tem intervju<br />

Logarja razumeti, da bi rad prevzel vodenje<br />

stranke SDS? Odgovor utemelji.«<br />

Odgovor: »Iz intervjuja ni mogoče<br />

jasno sklepati, da bi Anže Logar želel<br />

prevzeti vodenje stranke SDS. Logar<br />

v intervjuju izraža zavezanost svojim<br />

trenutnim političnim vlogam in ciljem,<br />

hkrati pa poudarja svojo zvestobo idejam,<br />

ki jih je zastopal med predsedniško<br />

kampanjo. Kljub temu ne izključuje<br />

možnosti sprememb v prihodnosti.<br />

Ko je vprašan o možnosti prevzema<br />

vodenja stranke SDS, Logar odgovarja, da<br />

ne verjame v sovražni prevzem tako utrjene<br />

stranke, kot je SDS. Iz njegovih besed<br />

je razvidno, da ima politične ambicije,<br />

vendar ne izraža neposredne želje ali <strong>na</strong>mere,<br />

da bi prevzel vodenje stranke. Namesto<br />

tega <strong>na</strong>kazuje, da bi razmislil o tej<br />

možnosti, če bi bil tak dogovor dosežen.<br />

Njegova osredotočenost <strong>na</strong> trenutno<br />

politično delovanje in projekte, kot<br />

je Platforma sodelovanja, ter njegova<br />

izjava, da trenutno ne razmišlja o ustanovitvi<br />

lastne stranke, kažejo, da je<br />

bolj osredotočen <strong>na</strong> trenutne politične<br />

aktivnosti in morda išče druge <strong>na</strong>čine<br />

vplivanja <strong>na</strong> politično sceno, ne nujno<br />

preko vodenja stranke SDS.«<br />

SOVRAŽNI PREVZEM<br />

Drugo vprašanje: »Bi torej SDS prevzel,<br />

če bi šlo brez sovražnega prevzema?«<br />

»Na podlagi izjav Anžeta Logarja v<br />

intervjuju se zdi, da bi bil odprt za možnost<br />

prevzema vodenja stranke SDS, če<br />

bi se ta priložnost pojavila brez potrebe<br />

po sovražnem prevzemu. Ko je vprašan o<br />

možnosti prevzema vodenja stranke, izraža,<br />

da ne verjame v sovražni prevzem,<br />

a dodaja, da ima politične ambicije in bi<br />

z veseljem razmislil o prevzemu vodenja<br />

stranke, če bi bil tak dogovor dosežen.<br />

Ta izjava kaže <strong>na</strong> njegovo pripravljenost<br />

razmisliti o vodenju stranke,<br />

če bi se pojavila priložnost, ki bi bila v<br />

skladu z njegovimi <strong>na</strong>čeli in bi se odvila<br />

brez konfliktnega pristopa. Vendar<br />

pa to ni neposred<strong>na</strong> izjava o <strong>na</strong>meri<br />

ali odločeni želji prevzeti vodenje SDS,<br />

temveč bolj odprtost do možnosti pod<br />

določenimi pogoji.«<br />

POLITIČNI ANALITIKI<br />

Kaj sploh ostane mesenim političnim<br />

a<strong>na</strong>litikom? No, da pišejo besedila, ki jih<br />

umet<strong>na</strong> inteligenca potem preobrača.<br />

Vsi odgovori so prepisani brez <strong>na</strong>jmanjših<br />

popravkov.<br />

<br />

Komentar Žige Turka je bil prvotno<br />

objavljen <strong>na</strong> spletnem Čas/opisu:<br />

https://casopis.zturk.com<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

44<br />

ŠOLA<br />

MATEJA PERŠOLJA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

POGLED UČITELJICE:<br />

Zaupanje <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>dzora<br />

Strah je čustvo, ki ima lahko močan vpliv <strong>na</strong> <strong>na</strong>še rav<strong>na</strong>nje in odločitve.<br />

Ko v pričakovanju česa hudega in neprijetnega strah sproži obrambni mehanizem,<br />

skorajda ni več prostora za učenje, ustvarjanje in osebno rast. Verjetno ima vsak<br />

od <strong>na</strong>s izkušnjo, ko v šoli ni mogel izraziti svojega z<strong>na</strong>nja. A ta strah zbledi in vidim<br />

ga kot izkušnjo, ki mi je pomagala <strong>na</strong>predovati v življenju.<br />

Kolum<strong>na</strong><br />

Učitelji se bojijo inšpekcij,<br />

staršev, ponekod tudi<br />

vodstev šol in celo kolegov.<br />

Strah jih je lastnih <strong>na</strong>pak,<br />

ki bi jih lahko postavile v neugoden<br />

položaj. Izražajo bojazen nemoči ob<br />

agresivnih otrocih in mladostnikih ter<br />

njihovih (preveč) zaščitniških starših.<br />

Celotno dogajanje lahko privede do izgube<br />

<strong>na</strong>dzora <strong>na</strong>d učnim procesom in<br />

do prevlade enega vidika (prava) <strong>na</strong>d<br />

vsemi drugimi (avtonomijo učitelja,<br />

poučevanjem, odnosi).<br />

Učitelji, obremenjeni s časovnimi<br />

omejitvami in zu<strong>na</strong>njim <strong>na</strong>dzorom,<br />

hitijo in se osredotočajo <strong>na</strong> uresničevanje<br />

učnega <strong>na</strong>črta. Poskrbijo, da otroci<br />

snov zapišejo v zvezek in izpolnijo<br />

delovni zvezek. Če ni zapisov v (delovnem)<br />

zvezku, imajo starši občutek, da<br />

se otroci niso učili, da učitelj ni opravil<br />

svojega dela in jim ni razložil učne<br />

snovi. Tako oboji – učitelji in starši –<br />

stopnjujejo zu<strong>na</strong>nji <strong>na</strong>dzor, ki pa učitelja<br />

vodi proč od učenca.<br />

STORILNOSTNO VEDENJE<br />

Nekateri starši <strong>na</strong> roditeljskih sestankih<br />

povedo, da od učitelja pričakujejo<br />

(storilnostno) vedenje – razlago, domače<br />

<strong>na</strong>loge, delovne liste in v celoti<br />

uresničen učni <strong>na</strong>črt (k temu jih <strong>na</strong>vaja<br />

točkovni sistem <strong>na</strong>predovanja mladostnikov<br />

v srednjo šolo). Toda njihovi<br />

mladostniki sočasno povedo, da taka<br />

oblika učenja, ki od aktivacije vključuje<br />

zlasti poslušanje in pisanje, ne deluje.<br />

Sedanja prevladujoča oblika poučevanja<br />

zanje nima učinka. Želijo si aktivnih<br />

oblik učenja, pri kateri sami spoz<strong>na</strong>vajo<br />

snov, odkrivajo probleme, jih preizkušajo,<br />

delajo v skupi<strong>na</strong>h in se učijo drug<br />

od drugega. Želijo si učenja za življenje<br />

in ne reproduciranja z<strong>na</strong>nja za točke. A<br />

taka oblika učenja terja čas.<br />

Učitelji so v nenehnem precepu<br />

med storilnostnim predelovanjem<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

učnega <strong>na</strong>črta, administrativnim<br />

dokazovanjem opravljenega dela in<br />

otrokom/mladostnikom, ki od njega<br />

pričakuje vodenje, pomoč in učenje,<br />

ki ga bo podprlo v razvoju. Bolj kot se<br />

učitelj ukvarja s papirji, manj se dejansko<br />

posveča otroku/mladostniku.<br />

Ko je osredotočen <strong>na</strong> izpolnjevanje<br />

ukazov (!), <strong>na</strong>vodil, upoštevanje pravilnikov<br />

in pravnih groženj, pozablja<br />

<strong>na</strong> vzgojni vidik šole. Vsi skupaj, starši<br />

in učitelji, vzgajamo brezbrižne posameznike,<br />

ki oblikujejo storilnostno<br />

<strong>na</strong>rav<strong>na</strong>no družbo. Brez empatije in

ŠOLA<br />

45<br />

posluha za skupnost. Kakšen zgled<br />

smo jim? Jim res lahko očitamo »drugačnost«<br />

generacije?<br />

Med<strong>na</strong>rodne raziskave opozarjajo<br />

<strong>na</strong> zaskrbljujoč odnos učencev in mladih<br />

do učenja in šole. Opazno je povečanje<br />

stresa med učitelji, ki zato zapuščajo<br />

poklic. To bi <strong>na</strong>s moralo skrbeti<br />

bolj od merjenja z<strong>na</strong>nja. Z<strong>na</strong>nje lahko<br />

kadarkoli <strong>na</strong>dok<strong>na</strong>dimo, veščin sodelovanja,<br />

iz<strong>na</strong>jdljivosti, odpornosti,<br />

razmišljanja in dogovarjanja pa se pri<br />

petdesetih letih ne moreš priučiti.<br />

NEZADOVOLJSTVO<br />

IN IZČRPANOST<br />

V družbi, ki je <strong>na</strong>rav<strong>na</strong><strong>na</strong> <strong>na</strong> storilnost,<br />

se povečujejo nezadovoljstvo in vzgojne<br />

težave. Povečuje se občutek fizične in<br />

psihične izčrpanosti. Ob pomanjkanju<br />

Namesto <strong>na</strong>dzora – zaupanje,<br />

<strong>na</strong>mesto izključevanja –<br />

vključevanje in <strong>na</strong>mesto<br />

kritiziranja – prispevanje.<br />

vizije, vodenja, občutka skupnosti in<br />

organiziranosti vajeti prevzame apatičnost<br />

(nemotiviranost, vdanost v usodo).<br />

In to ne le pri mladih, temveč tudi pri<br />

tistih, ki smo jim zgled in ki smo zanje<br />

odgovorni. Tudi s šolo, ki jo imamo, smo<br />

ustvarili družbo, s katero nismo zadovoljni.<br />

Si to želimo tudi v prihodnje?<br />

V prizadevanjih posameznikov, ki<br />

opozarjajo <strong>na</strong> stranpoti in kličejo po<br />

Učitelji so v nenehnem precepu med storilnostnim<br />

predelovanjem učnega <strong>na</strong>črta, administrativnim<br />

dokazovanjem opravljenega<br />

dela in otrokom/mladostnikom, ki od njega<br />

pričakuje vodenje, pomoč in učenje, ki ga bo<br />

podprlo v razvoju.<br />

spremembi, opažam, da si vsak želi<br />

prispevati svoj delež. A se preoblikovanja<br />

lotevamo <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin, za katerega je<br />

očitno, da ne deluje. S krepitvijo zu<strong>na</strong>njega<br />

<strong>na</strong>dzora, inšpekcijami, grožnjami,<br />

tožbami in nezaupanjem. Početi še<br />

več istega in pričakovati drugačne rezultate,<br />

je že Einstein rekel, je definicija<br />

norosti.<br />

NEKAJ DRUGAČNEGA<br />

Na primer to, da učitelji ustvarjamo<br />

drugačno okolje za učenje. V njem<br />

vlada zaupanje, sodelovanje med učiteljem<br />

in učencem ter starši. Učitelji<br />

se posvečajo otroku/mladostniku,<br />

pouk pa je osredinjen <strong>na</strong>nje in <strong>na</strong> učinek<br />

učenja. V teh razredih so prioritete<br />

vzajemno spoštovanje, sodelovanje<br />

in skrb za kakovostne odnose. Gre za<br />

varno okolje, v katerem lahko vsakdo<br />

<strong>na</strong>preduje, tako učenec kot učitelj<br />

(pa tudi starši). V šoli se lahko vsakdo<br />

izrazi in je slišan, podprt. Ne samo s<br />

strani učitelja, temveč tudi s strani<br />

sošolcev. V tej šoli se lahko starši<br />

ali učitelj izrazijo in s sodelovanjem<br />

ter z zgledom skupaj iščejo rešitve.<br />

Kajti učenja ni brez dobrega počutja.<br />

Slednje pa ne pomeni, da smo vedno<br />

100-odstotno srečni in <strong>na</strong>m je ves čas<br />

»fajn«. Nasprotno. Frustracija je <strong>na</strong>por,<br />

je dejanje in jo sprva izrazimo,<br />

kasneje pa s podporo in učenjem preoblikujemo<br />

v opolnomočeno razvijanje<br />

veščin in kompetenc.<br />

Če sklenem z odgovorom <strong>na</strong> vprašanje,<br />

torej v kakšnem okolju ali družbi<br />

si želim živeti? Zase lahko rečem,<br />

da lahko rastem in se učim v okolju,<br />

kjer so <strong>na</strong>pake dobrodošle in je priložnost<br />

za razvoj. Želim živeti v okolju,<br />

kjer si zaupamo in verjamemo v izjemnost<br />

posameznika. Kjer je drugačnost<br />

pogledov priložnost za razvoj.<br />

Želim si, da se večkrat pohvalimo za<br />

stvari, ki delujejo. In da damo priz<strong>na</strong>nje<br />

drug drugemu za prizadevanja in<br />

dosežke. Želim si vodenja z zgledom<br />

in integriteto, kjer je beseda, ki jo<br />

dam, <strong>na</strong>jveč vred<strong>na</strong>. In je spoštovanje<br />

<strong>na</strong>jvečje darilo, ki ga lahko poklonim<br />

sebi. Torej: <strong>na</strong>mesto <strong>na</strong>dzora<br />

– zaupanje, <strong>na</strong>mesto izključevanja –<br />

vključevanje in <strong>na</strong>mesto kritiziranja<br />

– prispevanje. Ko prispevam, doživim<br />

<strong>na</strong>jvečji občutek izpolnjenosti. <br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

46<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Nasvet<br />

TOMAŽ KAVČIČ<br />

UNSPLASH<br />

Kako ustanoviti SPLETNO<br />

TRGOVINO za dom<br />

Prvi korak k uspešnemu odprtju spletne trgovine, specializirane<br />

za dodatke za dom, je temeljit razmislek o izbiri palete izdelkov.<br />

Pomembno je <strong>na</strong>tančno določiti, katere izdelke za dom izbrati za prodajo.<br />

Izbor izdelkov mora biti skrbno<br />

premišljen in prilagojen ciljni publiki.<br />

Specializacija pomaga izstopati<br />

<strong>na</strong> trgu in pritegne pozornost<br />

strank, ki iščejo prav takšne izdelke.<br />

NATANČEN IZBOR<br />

Preden se lotimo odpiranja spletne trgovine,<br />

se je dobro poglobiti v raziskavo<br />

o tem, kakšne domske dodatke želimo<br />

ponuditi in kdo je cilj<strong>na</strong> publika. Morda<br />

kakovostne zavese, vrhunska vrata ali<br />

pa imeti široko ponudbo vsega. Razumevanje<br />

vaših izdelkov in kupcev pomaga<br />

oblikovati uspešno strategijo.<br />

KAKOVOST<br />

Pomembno je ponuditi visokokakovostne<br />

izdelke in sodelovati z zanesljivimi<br />

dobavitelji, ki zagotavljajo kakovostne<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

in privlačne domske dodatke. Vedno<br />

je dobro imeti v mislih tudi vprašanje<br />

okoljske trajnosti, saj je to za sodobne<br />

potrošnike vse pomembnejše.<br />

SPLET<br />

Ko imamo izbrano paleto izdelkov, se<br />

lotimo izdelave spletne strani. Zasnovati<br />

je treba uporabniku prijazno in<br />

estetsko privlačno spletno mesto, ki<br />

omogoča preprosto <strong>na</strong>vigacijo in varne<br />

<strong>na</strong>kupe.<br />

CENE IN DOSTAVA<br />

Določiti je treba konkurenčne cene, ki<br />

odražajo vrednost vaših izdelkov. Prav<br />

tako je dobro razmisliti o možnostih<br />

brezplačne dostave ali drugih ugodnostih<br />

za stranke, saj to lahko poveča privlačnost<br />

ponudbe.<br />

TRŽENJE IN PROMOCIJA<br />

Učinkovito trženje je ključno za pridobivanje<br />

strank. Uporabimo lahko družbe<strong>na</strong><br />

omrežja, e-poštni marketing in<br />

spletno oglaševanje, da dosežemo svojo<br />

ciljno občinstvo. Promocije in popusti<br />

lahko privabijo nove stranke.<br />

STORITVE<br />

Ko trgovi<strong>na</strong> zaživi, ne smemo pozabiti<br />

<strong>na</strong> odlično storitev za stranke. Bodimo<br />

odzivni <strong>na</strong> vprašanja in težave strank,<br />

da bodo imele pozitivno izkušnjo.<br />

ANALIZA<br />

Redno je treba a<strong>na</strong>lizirati svoje poslovanje<br />

in spremljati prodajo ter povratne<br />

informacije strank. Na podlagi<br />

pridobljenih podatkov prilagajamo<br />

svojo ponudbo in tržne strategije.

Nasvet<br />

MATEJA PERŠOLJA<br />

SHUTTERSTOCK<br />

10 STVARI, ki sem se jih<br />

<strong>na</strong>učila v GORAH<br />

GORE<br />

Kot otrok sem veliko časa preživela v <strong>na</strong>ravi, <strong>na</strong> kmetiji in v gorah.<br />

V času šolanja sem se pridružila planinski organizaciji, se udeleževala taborov<br />

in izletov planinskega društva. Tudi s starši smo vikende in počitnice preživljali v gorah.<br />

V srednji šoli sem postala vodnica v Planinskem društvu Nova Gorica.<br />

47<br />

KAJ SEM SE NAUČILA IN<br />

SPOZNALA V GORAH<br />

1. Spoz<strong>na</strong>la sem meje svojih zmogljivosti.<br />

Naučila sem se vztrajati<br />

in tudi odnehati, ko je treba.<br />

2. Naučila sem se opaziti <strong>na</strong>jšibkejše<br />

in se prilagajati tempu šibkejšega.<br />

Cilj je varen povratek vseh v dolino<br />

(ne le doseči vrh). Tako sem se<br />

učila sodelovati, vključevati druge<br />

in ne tekmovati. Morda le tekmovati<br />

sama s seboj, primerjati sebe s<br />

predhodnimi dosežki in vztrajati.<br />

3. Spoz<strong>na</strong>la sem, da se v življenju<br />

(npr. ob pisanju knjige) vedem<br />

e<strong>na</strong>ko kot pri hoji v gore. Na začetku<br />

se zaženem, za pot <strong>na</strong>vzdol pa<br />

upočasnim in počasi mi zmanjka<br />

energije. V takih trenutkih je lepo<br />

imeti ob sebi ljudi, ki me podpirajo.<br />

4. Učila sem se opazovati in opaziti<br />

<strong>na</strong>ravo. Skrbeti zanjo. Smeti odnesti<br />

s seboj v dolino. Opazovati<br />

razvoj vreme<strong>na</strong> in okolico za boljšo<br />

orientacijo. Biti sama s seboj in<br />

prisot<strong>na</strong>. Osredotoče<strong>na</strong> <strong>na</strong>se, <strong>na</strong><br />

dihanje, gibanje in telo. Opazovati<br />

misli in vpliv misli <strong>na</strong> težavnost<br />

ali lahkotnost hoje ter motivacijo.<br />

5. Učila sem se <strong>na</strong> <strong>na</strong>pakah. Ko <strong>na</strong><br />

poti nisem slekla vrhnjih oblačil,<br />

me je <strong>na</strong> vrhu zeblo.<br />

6. Učila sem se gibati v <strong>na</strong>ravi, ki<br />

pri<strong>na</strong>ša spretnosti za življenje do<br />

mere, da so meje postale samoumevne.<br />

Tako zelo samoumevne,<br />

da sem jih pri sebi in otrocih, ki<br />

sem jih vodila v gore, ozavestila<br />

šele zadnje desetletje. Ko sem v<br />

gore vodila otroke, ki niso zmogli<br />

hoje po neravni podlagi (npr. po<br />

skalah), izgubljali so ravnotežje in<br />

morali smo jih voditi za roko (držati<br />

za roko in podpirati ravnotežje).<br />

7. Spoz<strong>na</strong>nje, da je deliti z drugimi<br />

imeti več. Vedno smo hrano in<br />

druge stvari ponudili drugim in<br />

tudi prejemali. Saj veste, sosed ima<br />

vedno boljšo malico in bonbone.<br />

8. Učila sem se potrpljenja, ko mi je<br />

bilo vroče ali ko sem bila lač<strong>na</strong>. Odkrila<br />

sem, da vse ni vedno takoj dosegljivo,<br />

a je toliko slajše, ko je. Tako<br />

malica še bolj tekne. Otroci pravijo,<br />

da je malica <strong>na</strong>jboljši del izleta.<br />

9. Učila sem se učiti in poučevati z<br />

vsemi čuti, umirjeno, brez omejitve<br />

časa in šolskega zvonca. Učiti<br />

se tako, da vzpostavimo odnos z<br />

mladimi in se povežemo z njimi.<br />

Učiti se tako, da doživim in odkrijem.<br />

Izkušnja prinese spoz<strong>na</strong>nje.<br />

10. S tem se sez<strong>na</strong>m ne konča, saj<br />

vsak dan odkrijem kaj novega in<br />

občutim hvaležnost.<br />

<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

48<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

RUSKA PROPAGANDA<br />

»Nadzor <strong>na</strong>d mediji je eden ključnih stebrov<br />

Putinove absolutistične vladavine.<br />

S cenzuro, novimi zakoni in represijo je<br />

Kremelj povsem zatrl neodvisne medije.<br />

Mlajše generacije, ki niso popolnoma<br />

odvisne od (državne) televizije, še<br />

nekako uspejo obiti blokado zahodnih<br />

novic, vsi ostali pa so dnevno podvrženi<br />

strahotnemu pranju možganov, ki že<br />

spominja <strong>na</strong> Severno Korejo,« piše Maksimiljan<br />

Fras za Portal Plus.<br />

Ruski režim svojih dejanj še vedno ne<br />

imenuje voj<strong>na</strong>, ampak poseb<strong>na</strong> vojaška<br />

operacija za de<strong>na</strong>cifikacijo in demilitarizacijo,<br />

poseb<strong>na</strong> vojaška operacija,<br />

mirovniška operacija, humanitar<strong>na</strong><br />

misija, protiteroristič<strong>na</strong> operacija ipd.<br />

»Vse to so evfemizmi, s katerimi se ruska<br />

stran izogiba reči bobu bob, kot se tudi<br />

spodobi za pravi avtoritarni režim.«<br />

V <strong>na</strong>daljevanju avtor izpostavlja nekaj<br />

primerov <strong>na</strong>silne medijske propagande<br />

proti Ukrajincem: »Gostje v pogovornih<br />

oddajah odkrito spodbujajo h genocidu,<br />

k uporabi jedrskega orožja in očitno se<br />

nihče v studiu nikoli ne boji, da bi bil lahko<br />

kdaj zaradi izrečenih besed poklican<br />

<strong>na</strong> odgovornost. Konec koncev govorijo<br />

zgolj tisto, kar Kremelj želi, da bi govorili.<br />

V zvezi s tem nekoliko izstopa primer<br />

televizijskega voditelja Anto<strong>na</strong> Krasovskega,<br />

ki je oktobra 2022 v pogovorni<br />

oddaji med drugim izjavil, da bi bilo treba<br />

ukrajinske otroke utopiti v reki z močnim<br />

tokom ali pa zažgati v baraki.«<br />

K sreči je televizija glavni medij in<br />

vir informacij le za starejšo generacijo,<br />

medtem ko mladi dostopajo<br />

do svetovnega spleta in predsedniku<br />

Vladimirju Putinu ne verjamejo popolnoma.<br />

Prav zato pa obstaja tudi bojazen,<br />

da bi ruski režim povečal <strong>na</strong>dzor<br />

<strong>na</strong>d informacijami <strong>na</strong> spletu.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

NAJMANJ ROJSTEV<br />

V ZGODOVINI<br />

Leto 2023 je med drugim zaz<strong>na</strong>moval<br />

tudi podatek, da se je v Sloveniji rodilo<br />

<strong>na</strong>jmanj otrok do sedaj. Lani se je tako<br />

rodilo 16.811 otrok, kar je 613 oziroma<br />

3,5 odstotka manj kot leto prej. Pred<br />

lanskim letom je bila rodnost sicer<br />

<strong>na</strong>jnižja leta 2003, <strong>na</strong>to pa se je do leta<br />

2010 dvigala. <strong>Zakaj</strong> je tako, so se <strong>na</strong><br />

Radiu Ognjišče pogovarjali z diplomirano<br />

medicinsko sestro in svetovalko za<br />

<strong>na</strong>ravno plodnost Alison Kogoj.<br />

Kogojeva je <strong>na</strong>jprej izpostavila porast<br />

neplodnosti, ki je posledica nezdravega<br />

življenjskega sloga, kakršnega poz<strong>na</strong>mo<br />

v zahodnem svetu: »Dejstvo pa je<br />

tudi, da se za prvega otroka odloča vse<br />

več parov v zrelosti, torej po 35. letu<br />

starosti, celo po 40. letu. To pa otežuje<br />

oziroma podaljša tveganje zanositve.«<br />

Prav tako z<strong>na</strong>nje o ženski in moški plodnosti<br />

ni zadostno pokrito ne v šolskem<br />

ne v zdravstvenem sistemu, zato pari<br />

ne vedo, kako pomembno <strong>na</strong>njo vpliva<br />

zdrav življenjski slog.<br />

Poleg prvega razloga je Kogojeva<br />

izpostavila še dva izrazito družbe<strong>na</strong><br />

problema: ekonomijo in egoizem. Pari<br />

si želijo pred rojstvom otrok zagotoviti<br />

fi<strong>na</strong>nčno stabilnost, ki vključuje dobro<br />

službo in primerno stanovanje: »Vemo,<br />

da se je odločanje za družino prestavilo<br />

<strong>na</strong> kasnejšo starost, ker se mladi prej<br />

odločajo, da si uredijo bivalne razmere,<br />

da uspejo v karieri.<br />

Za marsikoga pa izziv predstavlja tudi<br />

iskanje ustreznega partnerja.« Druga<br />

težava je vsesplošno prisoten egoizem,<br />

ki je za ustvarjanje družinskega življenja<br />

škodljiv, saj je podlaga za <strong>na</strong>stanek<br />

družine zdrav partnerski odnos.<br />

VLADI ZDRAVSTVO<br />

NI PRIORITETA<br />

Zaradi povečanja števila okužb dihal<br />

bolnišnice po državi pokajo po šivih,<br />

vsako noč po dvajset pacientov preživi<br />

<strong>na</strong> hodnikih, ker v sobah zanje ni dovolj<br />

prostora, problem pa je tudi pomanjkanje<br />

kadra. Zdravniki pa so kritični<br />

tudi do mačehovskega odnosa vlade do<br />

razmer v zdravstvu, saj ukrepe diktira<br />

skraj<strong>na</strong> levica. »Nikoli ni v zgodovini nič<br />

dobrega prišlo s strani skrajne levice,<br />

<strong>na</strong>ša vlada ni nobe<strong>na</strong> izjema in škoda<br />

je ogrom<strong>na</strong>,« v pogovoru za Družino<br />

izpostavlja Federico V. Potočnik.<br />

Nadaljuje, da so obrav<strong>na</strong>ve zato »neizogibno<br />

slabše, trajajo dlje časa, prostora<br />

za sprejem pacientov ni, kar se zagotovo<br />

odraža v večji umrljivosti, kar pa preslabo<br />

merimo, da bi lahko delali ustrezne<br />

a<strong>na</strong>lize. Toda ali me skrbi za stanje<br />

slovenskega zdravstva? Ja, zelo.«<br />

Potočnik ocenjuje, da so opozorila<br />

sindikata Fides o sistemskih težavah<br />

slovenskega zdravstva, sploh glede<br />

pomanjkanja osebja, ustrez<strong>na</strong> in<br />

smisel<strong>na</strong>, a jih vlada ne posluša. »Število<br />

zdravnikov je v primerjavi z razvitim<br />

svetom podpovprečno, zato moramo<br />

zdravniki delati v obliki dežurstev in<br />

več delovišč <strong>na</strong>enkrat, kar ni varno za<br />

paciente in negativno vpliva <strong>na</strong> <strong>na</strong>še<br />

družine in <strong>na</strong> zdravje <strong>na</strong>s, ki tako delamo<br />

že leta. Vlada popolnoma ignorira vsa<br />

opozorila stroke, ker ji zdravstvo očitno<br />

ni prioriteta,« še dodaja.<br />

Čeprav bolnišnice pokajo po šivih<br />

zaradi različnih obolenj dihal, ne<br />

verjame v vsesplošno nošenje mask,<br />

temveč v zdravo pamet Slovencev,<br />

da bodo v primeru prehlada dovolj<br />

odgovorni in bodo nosili masko ter<br />

s tem pomagali svojim bližnjim in<br />

zdravstvenemu sistemu.

EDVARD KADIČ,<br />

STROKOVNJAK<br />

ZA KOMUNIKACIJO<br />

FLICKR @VLADARS<br />

ROKOVANJE:<br />

več kot le pozdrav<br />

GOVORICA TELESA<br />

V zahodni kulturi je rokovanje priljublje<strong>na</strong> oblika pozdrava, uporab<strong>na</strong> tako v poklicnem<br />

kot zasebnem življenju. Ta gesta, pogosto prvi fizični stik med ljudmi, igra ključno vlogo<br />

pri oblikovanju prvega vtisa, zato je bistveno, da se izvede pravilno.<br />

49<br />

1 2<br />

Slabo rokovanje – bodisi premočno, premehko, predolgo –<br />

lahko pusti trajno negativno podobo v <strong>na</strong>ših mislih, do te mere,<br />

da se bomo morda v prihodnosti izogibali ponovnemu stisku<br />

roke z isto osebo.<br />

(NE)UNIVERZALNO ROKOVANJE<br />

Rokovanje ni univerzalen običaj. V nekaterih kulturah je primernejši<br />

poklon ali poljub <strong>na</strong> lice. V primerih, ko je rokovanje<br />

ustrezno, se začne z dobrim očesnim stikom, <strong>na</strong>smehom in<br />

iztegnjeno roko, rahlo upognjeno v komolcu. Prsti se nežno<br />

približajo roki druge osebe, usmerjeni <strong>na</strong>vzdol. Vertikalno porav<strong>na</strong>ni<br />

dlani stisneta z e<strong>na</strong>ko močjo, da ne pride do občutka<br />

prekomerne moči ali šibkosti. V primeru, da dlan enega od<br />

sogovornikov sega proti drugemu obrnje<strong>na</strong> proti tlom, to<br />

kaže <strong>na</strong> težnjo po prevladi (1). E<strong>na</strong>ko velja tudi obratno: če je<br />

sogovornik v rokovanje ponudil dlan obrnjeno proti nebu, to<br />

kaže <strong>na</strong> občutja podrejanja v odnosu do sogovornika. Izjema<br />

so starejši ljudje z visokim družbenim statusom, ki pogosto<br />

ponudijo »podrejeno« dlan zato, da pomagajo razbremeniti<br />

sogovornika občutij nelagodja ali manjvrednosti (primer rokovanja<br />

uglednega profesorja s študentom, ki mu je nerodno).<br />

Pri interakciji s starejšimi ljudmi je priporočljivo uporabiti<br />

manjši pritisk. V situacijah z ljudmi višjega družbenega statusa<br />

pa običajno ti določijo trajanje in moč rokovanja.<br />

RAZDALJA<br />

Razdalja med osebama je pri rokovanju ključ<strong>na</strong>, saj odseva<br />

stopnjo intimnosti, zaupanja in moči v njunem odnosu. Stoja<br />

preblizu lahko vzbudi občutke nelagodja, ogroženosti ali nespoštovanja,<br />

saj se tako posega v osebni prostor druge osebe.<br />

Po drugi strani pa prevelika oddaljenost med stiskom rok<br />

lahko ustvari vtis zadržanosti, ravnodušnosti ali negotovosti,<br />

saj v tem primeru razdalja služi kot simbol<strong>na</strong> ovira.<br />

Razumevanje idealne razdalje pri rokovanju je odvisno od<br />

različnih dejavnikov, vključno s kulturnim kontekstom in <strong>na</strong>ravo<br />

odnosa med osebama. Da bi <strong>na</strong>šli primerno razdaljo, lahko uporabimo<br />

preprost trik: roko popolnoma iztegnemo in uskladimo<br />

ramo z ramo druge osebe. To zagotavlja maksimalno ustrezno<br />

razdaljo, ki omogoča udoben stisk roke in ohranjanje očesnega<br />

stika. V primeru, da želimo vzpostaviti tesnejši stik, lahko rahlo<br />

upognemo komolec in se nekoliko <strong>na</strong>gnemo <strong>na</strong>prej, pri čemer<br />

pazimo, da se s telesom ne dotikamo trupa ali rame drugega. Če<br />

smo pozorni, lahko točno to opazimo pri Robertu <strong>Golob</strong>u (2).<br />

Za izkazovanje spoštovanja ali v bolj formalnih situacijah je priporočljivo<br />

držati roko <strong>na</strong>ravnost in se ne <strong>na</strong>gibati. Pomembno pa<br />

je, da se izogibamo potegu roke <strong>na</strong>zaj ali stran od sogovornika,<br />

saj je to lahko razumljeno kot negativno sporočilo. Razdalja pri<br />

stisku rok torej ni le vprašanje fizičnega stika, ampak lahko veliko<br />

pove o <strong>na</strong>ravi odnosa in o spoštovanju med posamezniki. <br />

1 Nataša Pirc Musar (55) in Robert <strong>Golob</strong> (56)<br />

<strong>na</strong> proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti (22. december).<br />

2 Urška Klakočar Zupančič (46) in Robert <strong>Golob</strong> (56) <strong>na</strong> prednovoletnem sprejemu pripadnikov varnostnih struktur,<br />

veteranov in svojcev padlih v vojni za Slovenijo (21. december).<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

50<br />

NARODNO-ZABAVNO<br />

IVAN SIVEC<br />

ARHIV IVANA SIVCA<br />

Vilko – dobri duh<br />

Ansambla bratov Avsenik<br />

Marsikatera glasbe<strong>na</strong> skupi<strong>na</strong> <strong>na</strong> hitro postane priljublje<strong>na</strong>, potem pa čez<br />

noč razpade. Navadno so uspešne samo tiste, ki so izvirne po sestavu in ki imajo<br />

vsaj dva čla<strong>na</strong>, ki vesta, kaj delata. Če pa tega potenciala ni, je dobro pridobiti<br />

zu<strong>na</strong>njega mentorja in morda tudi zu<strong>na</strong>nje avtorje. Brez avtorskega <strong>na</strong>vdiha<br />

in strokovne podlage pač ne more <strong>na</strong> dolge proge muzicirati nihče.<br />

Glasba<br />

Lep primer glede obojega so začetniki<br />

<strong>na</strong>rodno-zabavne glasbe<br />

– Avseniki. Slavko je bil izjemen<br />

avtor, Vilko pa je kot šolan<br />

glasbenik – z diplomo Akademije za<br />

glasbo v žepu – vedel, kako je treba<br />

bratovo glasbo oblikovati, kako je treba<br />

izbrati inštrumente in glasbenike,<br />

kako je treba skladbe posneti in tudi<br />

kako jih poslati v svet.<br />

SVETA AVSENIKA<br />

Kot <strong>na</strong>m je vsem bolj ali manj z<strong>na</strong>no,<br />

je <strong>na</strong>vdih za večino skladb dobil Slavko.<br />

Sam od sebe, ne da bi se kdaj učil,<br />

je z<strong>na</strong>l igrati <strong>na</strong> klavir oz. pianino, bil je<br />

kralj igranja <strong>na</strong> harmoniko, povrhu pa<br />

je vsaj nekaj ur <strong>na</strong> dan tudi vztrajno vadil,<br />

da ni prišel iz forme. Manj z<strong>na</strong>no je,<br />

da je pred vsakim koncertom v posebni<br />

sobi igral eno uro, da se je ogrel. Ko je<br />

prihitel <strong>na</strong> oder in so njegovi muzikanti<br />

zaigrali skladbo Na Golici, je bil v bistvu<br />

že sredi igranja.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

Mladeniča <strong>na</strong> Robleku: Slavko s harmoniko,<br />

Vilko pa s saksofonom.<br />

Skoraj ves čas je Slavkove skladbe<br />

prirejal za različne inštrumente brat<br />

Vilko. A <strong>na</strong> ploščah, kasetah in zgoščenkah<br />

je bilo skoraj vedno <strong>na</strong>pisano:<br />

V. S. Avsenik.<br />

Ko se nekoč vprašal Vilka, zakaj ni<br />

prvi <strong>na</strong>pisan Slavko, saj je vendar on<br />

prvi, osnovni avtor, mi je iskreno odgovoril<br />

<strong>na</strong>slednje:<br />

»Tedaj so bili časi, da bi marsikdo<br />

mislil, če bi pisalo S. V. Avsenik, da je<br />

to sveti Avsenik. To pa seveda ni bilo<br />

sprejemljivo. Zato sva se z bratom dogovorila,<br />

da sem pač prvi <strong>na</strong>pisan jaz.<br />

Deloma tudi zato, ker sem bil skoraj<br />

leto dni starejši od njega.«<br />

Vilko je tu in tam kakšni skladbi<br />

dodal drugi ali tretji del, večinoma pa<br />

je vse skladbe že v osnovi zložil Slavko.<br />

Zanimivo se zdi, da se je Vilko,<br />

kljub akademski izobrazbi, vedno<br />

držal Slavkove glasbe. Nekoč sem <strong>na</strong>pisal<br />

besedilo za neko skladbo, pri kateri<br />

bi bilo dobro zaradi boljše prispodobe<br />

spremeniti eno samo noto. Oba z<br />

Vilkom sva vedela, da je rešitev boljša,<br />

a si tega Vilko ni upal storiti. Imel je<br />

resnično veliko spoštovanje do brata.<br />

LJUDSKI TRIO<br />

IN GODBA NA PIHALA<br />

Mnogi se še danes sprašujejo, zakaj je<br />

Avsenikova glasba tako priljublje<strong>na</strong>.<br />

Odgovor je sorazmerno preprost. Vsi<br />

jo imamo v krvi že od prej. Gre <strong>na</strong>mreč<br />

za združitev ljudskega tria z elementi<br />

godbe. Vilko mi je to nekoč tudi <strong>na</strong>tančno<br />

razložil:<br />

»Ko sva hotela s Slavkom stopiti<br />

korak <strong>na</strong>prej, sem začel premišljevati,<br />

s katerimi inštrumenti bi trio oz. kvartet<br />

razširil. Razmišljal sem takole: če<br />

sta v vsaki glasbeni skupini pevec in<br />

pevka neke vrste antipoda, ki se dopolnjujeta,<br />

zakaj tega ne bi prenesel tudi v<br />

instrumentalno obliko. Klarinet je <strong>na</strong><br />

primer mezzosopran, ženski glas, trobenta<br />

pa moški. Po tej logiki se morata<br />

klarinet in trobenta lepo zliti. Ob tem<br />

<strong>na</strong>j igra harmonika osnovno melodijo,<br />

za basovsko spremljavo pa <strong>na</strong>j bo bas,<br />

vzet iz godbe <strong>na</strong> pihala. Pozneje sem<br />

ugotovil, da ob harmoniki manjka še<br />

kitara, udar<strong>na</strong> kitara, kot so jo poz<strong>na</strong>li<br />

v zabavnih glasbenih skupi<strong>na</strong>h.«<br />

Ob tem je bolj ali manj z<strong>na</strong><strong>na</strong> tudi<br />

anekdota, da bi moral basist Franc<br />

Ogrizek <strong>na</strong> prvo vajo prinesti veliki<br />

pihalni bas, a je iz komodnih razlogov<br />

prinesel bariton, ki pa se je kljub temu<br />

lepo ujel s klarinetom.<br />

KORENINE V LJUDSKI GLASBI<br />

Brata Avsenik sta imela tudi to veliko<br />

prednost, da je bila doma gostil<strong>na</strong>, v<br />

njej pa so se vedno zbirali ljudski godci.<br />

Tako sta imela tovrsten zven v ušesih<br />

oziroma srcu. Vilko, kot veliki duhovni<br />

vodja Ansambla bratov Avsenik, je imel<br />

<strong>na</strong>sploh o godcih in pevcih zelo pozitivno<br />

mnenje. Nekoč mi je povedal:

NARODNO-ZABAVNO<br />

51<br />

»Ko sem se srečeval z ljudskimi talenti,<br />

glasbenimi in pevskimi, sem vedno<br />

občudoval njihovo notranjo vsebino<br />

in pri tem z veseljem ugotavljal, kako<br />

bogata in raznolika je. Hkrati pa sem se<br />

spraševal, zakaj tovrstni ljudski ustvarjalci<br />

ali poustvarjalci <strong>na</strong>vadno ne morejo<br />

preseči samega sebe. Največkrat je<br />

razlog tičal v tem, da se niso hoteli dodatno<br />

izobraziti. Kljub temu pa so ves<br />

čas igrali s takšnim notranjim žarom,<br />

da so bili res občudovanja vredni.«<br />

Tudi Slavko not ni poz<strong>na</strong>l, bil pa je izjemen<br />

<strong>na</strong>ravni talent. Vilku je rad prisluhnil,<br />

prav tako mu je <strong>na</strong> veliko zaupal, ko so<br />

imeli pred snemanjem resne in poglobljene<br />

vaje. Poleg tega je bil Vilko tudi <strong>na</strong> snemanjih<br />

brezkompromisen. Z<strong>na</strong>š ali ne<br />

z<strong>na</strong>š. Nekajkrat sem bil <strong>na</strong> snemanjih in<br />

sem videl, da pri tem ni popuščal niti za<br />

četrtinko. Zato so vse Avsenikove skladbe<br />

še danes tudi vzorni posnetki.<br />

DNEVE IN DNEVE<br />

OB RAČUNALNIKU<br />

Ker je imel Vilko <strong>na</strong> skrbi tudi pridobitev<br />

besedil <strong>na</strong> že ustvarjeno glasbo, sem<br />

se velikokrat mudil v njegovem malem<br />

delovnem kletnem kabinetu. To je bil<br />

Vilko je do leta 1959 v ansamblu igral<br />

klarinet, pozneje pa se je raje posvetil ustvarjanju<br />

priredb in producentskemu delu.<br />

Vilko Ovsenik je bil<br />

<strong>na</strong>jbolj zadovoljen v<br />

svojem malem delovnem<br />

kabinetu.<br />

pač njegov raj. Obkrožen je bil z notami,<br />

ploščami in spominskimi fotografijami.<br />

Sam sebe pa ni prav nič povzdigoval,<br />

vsakomur je <strong>na</strong>menil dobro besedo, kot<br />

njegov brat je živel za glasbo. Dal mi je<br />

tudi zelo dober življenjski <strong>na</strong>svet.<br />

»Ko ustvarjaš, nikoli ne premišljuj o<br />

de<strong>na</strong>rju. Naredi tako, da boš sam zadovoljen<br />

in zagotovo se bo tako besedilo<br />

dotaknilo tudi mnogih poslušalcev. Vsak<br />

ustvarjalec mora biti čim bolj iskren. In<br />

če boš ustvarjal res iskreno, bo prej ko<br />

slej tvoje delo tudi <strong>na</strong>grajeno.«<br />

Zanimivo se mi zdi, da sam ni z<strong>na</strong>l<br />

pisati verzov, imel pa je izreden posluh<br />

za to, ali je bilo ustvarjeno povedano<br />

dovolj po ljudsko, preprosto, po domače,<br />

a vendar izvirno. Bil je široko razgledan<br />

tudi po tej plati, poz<strong>na</strong>l je veliko<br />

pesnikov in pisateljev, <strong>na</strong>sploh je bil intelektualec<br />

<strong>na</strong>jvišje ravni. Zelo rad je igral<br />

tudi šah. Večkrat sta z enim od prvih<br />

tekstopiscev – Zvonkom Čemažarjem –<br />

šah igrala vse do jutranjih ur.<br />

Presenetilo me je tudi, da se je tako<br />

rekoč <strong>na</strong> stara leta <strong>na</strong>učil ustvarjati priredbe<br />

s pomočjo raču<strong>na</strong>lnika. Imel je<br />

program Sibeluis, <strong>na</strong>d katerim je bil zelo<br />

<strong>na</strong>vdušen. Večkrat mi je kakšno priredbo<br />

predvajal v več variantah in me ob<br />

koncu vedno vprašal, kaj mi je bolj všeč.<br />

IN VENDAR SAM<br />

Vilko Ovsenik se ni zapisal v <strong>na</strong>šo zgodovino<br />

samo kot dobri duh Ansambla<br />

bratov Avsenik, temveč je nesebično pomagal<br />

tudi mnogim drugim <strong>na</strong>rodno-zabavnim<br />

skupi<strong>na</strong>m, kot urednik in producent<br />

Helido<strong>na</strong> pa je posnel tudi <strong>na</strong> stotine<br />

ljudskih in <strong>na</strong>rodnih pesmi – tudi te v<br />

pravi ljudski maniri in <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišji ravni.<br />

Ves čas je bil obkrožen z množico<br />

glasbenikov, po dneve in dneve je presedel<br />

ob raču<strong>na</strong>lniku in <strong>na</strong> vajah, še več pa<br />

v Šentvidu v glasbenem studiu, a vendar<br />

je bil po svoje in kljub prijazni družini –<br />

tako kot mnogi veliki ljudje – sam.<br />

Nekoč sva bila skupaj v komisiji, ki je<br />

izbirala festivalske skladbe za Melodije<br />

morja in sonca. Tedaj še ni bilo mobilnih<br />

telefonov, izbiranje pa se je zavleklo do<br />

dveh ponoči. Bil sem že zelo <strong>na</strong> trnih, ker<br />

sem vedel, da je že<strong>na</strong> doma že močno v<br />

skrbeh, zakaj se še nisem vrnil domov.<br />

Ko sva okoli treh ponoči prišla iz Portoroža<br />

v Ljubljano, me je Vilko <strong>na</strong> domačih<br />

stopnicah prav milo zaprosil, <strong>na</strong>j grem<br />

vsaj še za pol ure k njemu <strong>na</strong> klepet. Rekel<br />

mi je: »Včasih sem tako sam, da je kar<br />

čudno.« Seveda sva potem klepetala vse<br />

do prve jutranje zarje.<br />

<br />

BRATA AVSENIK/OVSENIK<br />

Oče bratov Avsenik se je pisal Avsenik,<br />

župnik pa je brata v krstno<br />

knjigo vpisal kot Ovsenika. Slavko<br />

si je pri dvajsetih letih priimek<br />

spremenil v Avsenik, Vilko pa je<br />

ostal Ovsenik. Gre torej za dve<br />

različici, dva zapisa istega priimka,<br />

podobno kot Ovsec/Avsec ali<br />

Črnigoj/Černigoj.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

52<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

ANDRAŽ ARKO<br />

Filmsko leto SVETNIKOV<br />

Filmski ustvarjalci se že od rojstva sedme umetnosti ukvarjajo tudi z verskimi,<br />

duhovnimi, svetopisemskimi in svetniškimi temami. Nekateri morda bolj z vidika<br />

oz<strong>na</strong>njevanja, vsi, ali pa vsaj velika veči<strong>na</strong>, pa prav gotovo z vidika posla in zaslužka.<br />

Uvod<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

»Če bi Jezus hodil v kino,<br />

bi ga odobraval,« je leta<br />

1920 provokativno zapisal<br />

ameriški episkopalni pastor<br />

Percy Stickney Grant. Svojo zamisel<br />

je utemeljil <strong>na</strong> podlagi Jezusovih besed:<br />

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi,<br />

in jaz vam bom dal počitek.« (Mt<br />

11,28) Jezus odobrava vse, kar človeštvu<br />

pri<strong>na</strong>ša srečo; vse, kar ljudi dviga k višjim<br />

ciljem; vse, kar ljudem pri<strong>na</strong>ša sprostitev<br />

in zanimanje po <strong>na</strong>pornem delu.<br />

PRVI FILMI<br />

Kinematografija se je že od samih začetkov<br />

zanimala za verske in teološke teme.<br />

Tako je leta 1897 prvi svetopisemski film<br />

Kristusovo trpljenje (La Passion du Christ)<br />

posnel režiser Albert Kirchner z umetniškim<br />

imenom Léar. Imel je 12 prizorov in<br />

je trajal le pet minut, a je žal izgubljen.<br />

Najstarejši v celoti ohranjen film o Jezusu<br />

je Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa (La<br />

vie et la passion de Jésus-Christ) iz leta 1898, ki<br />

sta ga posnela Louis Lumière in Georges Hatot.<br />

Pri tem dobrih deset minut trajajočem filmu se<br />

zdi, da gre za posnetek amaterske gledališke igre.<br />

Najstarejši film o svetniku pa je leta 1898<br />

posnel eden izmed pionirjev francoske kinematografije<br />

Georges Méliès – Skušnjave svetega<br />

Anto<strong>na</strong> (La tentation de Saint-Antoine). V<br />

imdb.com<br />

YouTube<br />

SKUŠNJAVE<br />

SV. ANTONA (1898),<br />

GEORGES MÉLIÈS<br />

(YOUTUBE.COM)<br />

IVANA ORLEANSKA<br />

(1900),<br />

GEORGES MÉLIÈS<br />

(YOUTUBE.COM)<br />

dobro minuto trajajočem filmu svetega Anto<strong>na</strong><br />

puščavnika med molitvijo motijo in <strong>na</strong>padajo<br />

demoni v obliki pomanjkljivo oblečenih mladih<br />

žensk. Dve leti zatem je Méliès posnel še desetminutni<br />

film Iva<strong>na</strong> Orelanska (Jeanne d'Arc). Od<br />

tedaj je bilo posnetih mnogo filmov o življenju<br />

svetnikov, pri čemer so nekateri (Iva<strong>na</strong> Orleanska,<br />

Frančišek Asiški …) doživeli tudi več različnih<br />

upodobitev.<br />

IZBRANI FILMI<br />

Letos bomo v novi rubriki sledili bogoslužnemu<br />

koledarju tako, da bomo vsak<br />

teden pod drobnogled vzeli film o svetniku,<br />

ki goduje v tistem mesecu, ali pa film,<br />

ki je vezan <strong>na</strong> bogoslužni praznik tistega<br />

meseca. Tako bomo <strong>na</strong> malce drugačen<br />

<strong>na</strong>čin spoz<strong>na</strong>vali svetnike, predvsem pa<br />

različne upodobitve njihovih življenj, ki<br />

ne bodo zgolj sodobne, ampak bomo posegli<br />

tudi po kakšni starejši klasiki, <strong>na</strong><br />

primer po s šestimi oskarji <strong>na</strong>grajeni drami<br />

Mož za vse čase iz leta 1966. Bolj kot<br />

sama predstavitev filma je pri tem predvsem<br />

mišljeno vabilo k ogledu. Začnimo<br />

pa z <strong>na</strong>jnovejšim filmom Popotovanje<br />

v Betlehem, <strong>na</strong> katerega so se odpravili<br />

modri z Vzhoda oziroma sveti trije kralji,<br />

kot jih poz<strong>na</strong>mo iz ljudskega izročila.

Priporočilo<br />

ANDRAŽ ARKO<br />

APPLE TV+<br />

FILMSKO LETO SVETNIKOV<br />

Muzikal o<br />

JEZUSOVEM ROJSTVU<br />

Šesti dan novega leta obhajamo slovesni praznik Gospodovega razglašenja,<br />

ko se spominjamo, da so se novorojenemu Jezusu prišli poklonit modri z Vzhoda.<br />

Te je kasnejše krščansko izročilo prepoz<strong>na</strong>lo kot svete tri kralje – Gašperja,<br />

Miha in Boltežarja, ki so Jezuščku prinesli zlato, kadilo in miro.<br />

53<br />

Potovanje v Betlehem je vsem<br />

dobro poz<strong>na</strong><strong>na</strong> božič<strong>na</strong> pripoved<br />

o Jezusovem rojstvu – kot<br />

kompilacija poročil, ki sta jih<br />

zapisala evangelista Matej in Luka –, a<br />

v popolnoma novi, sveži in sodobni interpretaciji.<br />

Je ne<strong>na</strong>vad<strong>na</strong> kombi<strong>na</strong>cija<br />

sproščene igrivosti, mrzke zlobe, glasbe,<br />

petja in plesa, začinje<strong>na</strong> s komičnimi<br />

vložki, a vendarle še vedno dostoj<strong>na</strong><br />

in spoštljiva pripoved o Jezusovem<br />

rojstvu. Najprej spoz<strong>na</strong>mo modre z<br />

Vzhoda – svete tri kralje: zvezdoslovca<br />

Boltežarja, <strong>na</strong>jvečjega učenjaka<br />

Gašperja ter kartografa in velikega<br />

jedca Miha. Ti trije se z vso svojo nerodnostjo<br />

odpravijo <strong>na</strong> potovanje v<br />

Betlehem in ves čas <strong>na</strong>stopajo kot trije<br />

simpatični (mestoma že malce preveč)<br />

komični stranski liki.<br />

NEKONVENCIONALNA MARIJA<br />

Osrednji lik filma je mladenka Marija<br />

(igralka Fio<strong>na</strong> Palomo (25)), ki jo je oče<br />

Joahim poučeval o Svetem pismu in zato<br />

želi postati učiteljica. Ko pa ji oče ukaže,<br />

da se je že dogovoril za njeno poroko, jo to<br />

vrže iz tira. Upodobitev Marije je malce<br />

nekonvencio<strong>na</strong>l<strong>na</strong>, mestoma celo z rahlimi<br />

feminističnimi potezami, obenem pa<br />

še vedno dovolj než<strong>na</strong>, predvsem pa močno<br />

in <strong>na</strong> trenutke prav presunljivo izraža<br />

svoje zaupanje in vero v Boga. Definitivno<br />

gre za precej svojsko sodobno upodobitev<br />

Marije, ki se verjeno ne razlikuje od mnogih<br />

ostalih, ki so <strong>na</strong>stale skozi zgodovino<br />

upodabljajoče umetnosti <strong>na</strong> Zahodu, ko<br />

O FILMU:<br />

• izvirni <strong>na</strong>slov: Journey<br />

to Bethlehem (anglešči<strong>na</strong>)<br />

• 99 minut<br />

• ZDA, 2023<br />

• režija: Adam Anders<br />

• igralska zasedba:<br />

Fio<strong>na</strong> Palomo, Milo Manheim,<br />

Antonio Banderas<br />

ZANIMIVOST:<br />

Moriah, ki igra Marijino sestro Deboro,<br />

in Joel Smallbone, ki igra Antipatra,<br />

sta poroče<strong>na</strong> že od leta 2013.<br />

vsaka upodobitev <strong>na</strong> neki <strong>na</strong>čin odraža<br />

čas, v katerem je <strong>na</strong>stala.<br />

PROBLEMATIČEN<br />

NADANGEL GABRIEL<br />

Morda je od vseh še <strong>na</strong>jbolj »problematič<strong>na</strong>«<br />

upodobitev <strong>na</strong>dangela Gabriela<br />

(igra Lecrae (44)). Ne le, da zaradi<br />

svoje temnopoltosti vse preveč diši po<br />

»woke« ideologiji, ampak <strong>na</strong> samem začetku<br />

izpade kot nekakšen tepec, ki si<br />

ni dobro zapomnil sporočila, ki ga mora<br />

posredovati Mariji. Ko se končno za silo<br />

zbere, da bi to vendarle oz<strong>na</strong>nil Mariji,<br />

s svojo betico trešči v podboj. Mogoče<br />

je pri celotnem prizoru zares problematično<br />

to, da je pri samem oz<strong>na</strong>njenju<br />

popol<strong>na</strong> odsotnost Svetega Duha, saj ga<br />

Gabriel ne omeni niti z besedo, pa tudi<br />

Marijin »Zgodi se!« <strong>na</strong> koncu umanjka.<br />

OKRUTEN KRALJ HEROD<br />

Zelo zanimiv je tudi lik kralja Heroda,<br />

ki ga mojstrsko upodobi Antonio Banderas<br />

(63), saj je kljub vsemu spektaklu<br />

prikazan v njemu lastnih slavohlepnih<br />

in okrutnih potezah, o katerih<br />

poroča tudi rimsko-judovski zgodovi<strong>na</strong>r<br />

Jožef Flavij. Dokaj ne<strong>na</strong>vad<strong>na</strong> pa<br />

je umestitev Herodovega si<strong>na</strong> Antipatra<br />

II. (igra ga Joel Smallbone (39)), ki<br />

je dejansko veljal za Herodovega <strong>na</strong>slednika,<br />

dokler ni bil obtožen, da je<br />

<strong>na</strong>meraval umoriti očeta in so ga zato<br />

OCENA PRIMERNOSTI:<br />

PG – zaradi <strong>na</strong>kazovanja in omenjanja<br />

<strong>na</strong>silja je bolje, da si otroci<br />

ogledajo film s starši.<br />

leta 4 pr. Kr. usmrtili. Morda pa je to<br />

»<strong>na</strong>sprotovanje« očetu <strong>na</strong> zelo svojski<br />

<strong>na</strong>čin vključeno v razplet, s katerim<br />

se Popotovanje v Betlehem zaključi,<br />

ki je komično razigran muzikal z mestoma<br />

globokimi dialogi, predvsem pa<br />

<strong>na</strong> sodoben in svež <strong>na</strong>čin pri<strong>na</strong>ša edino<br />

pravo oz<strong>na</strong>nilo božiča: da je rojen<br />

Kristus, Odrešenik.<br />

<br />

DOSTOPNOST:<br />

Journey to Bethlehem - Apple TV+<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

54<br />

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

GRATINIRANA POLENTA<br />

s treviškim radičem<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

2 OSEBI PREPROSTO 25 MINUT<br />

SESTAVINE<br />

• 240 g instant polente<br />

• rezi<strong>na</strong> masla<br />

• ½ čebule<br />

• 6 listov treviškega radiča<br />

• 150 g ribane mocarele<br />

• 250 ml smetane za kuhanje<br />

• 100 g brie sira (ali sladke<br />

gorgonzole)<br />

• sol<br />

• poper<br />

1. Instant polento skuhamo po<br />

<strong>na</strong>vodilih proizvajalca in jo še<br />

vročo prelijemo v manjši pekač,<br />

ki smo ga premazali z maslom.<br />

Počakamo, da se polenta ohladi,<br />

<strong>na</strong>to jo razrežemo <strong>na</strong> kocke.<br />

2. V manjši ponvi raztopimo<br />

maslo in <strong>na</strong> njem popražimo <strong>na</strong><br />

večje kocke <strong>na</strong>rezano čebulo. Ko<br />

zarumeni, dodamo še <strong>na</strong> trakove<br />

<strong>na</strong>rezan treviški radič. Na hitro ga<br />

popražimo (2–3 minute). Posodo<br />

odstavimo s kuhališča, rahlo<br />

solimo in po okusu popramo.<br />

3. Po polenti posujemo ribano<br />

mocarelo. Pekač s polento<br />

postavimo v pečico, vklopimo<br />

funkcijo žar in polento s sirom<br />

gratiniramo. Medtem pripravimo<br />

še omako iz smetane za kuhanje<br />

in brie sira. Oboje segrejemo in<br />

mešamo, dokler se sir ne raztopi.<br />

4. Na sredino krožnika damo<br />

nekaj žlic sirove omake, v sredino<br />

omake damo kocko gratinirane<br />

polente, <strong>na</strong>njo pa posujemo<br />

pražen treviški radič.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

Priporočila<br />

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />

55<br />

MONIKA JEGLIČ<br />

JURIJ DEVETAK, BORIS PAHOR:<br />

NEKROPOLA: ROMAN V STRIPU<br />

Leta 2022 je v 109. letu starosti umrl <strong>na</strong>š pisatelj<br />

Boris Pahor. V svoji častitljivi življenjski dobi je <strong>na</strong>pisal<br />

kar nekaj knjig in marsikatera med njimi se<br />

<strong>na</strong>s dotakne z opisom življenjske poti avtorja. Knjiga<br />

Nekropola (1967) govori o spominih <strong>na</strong> koncentracijska<br />

taborišča, v katerih je moral prebiti del<br />

svoje življenjske poti.<br />

Knjiga je bila prevede<strong>na</strong> v okrog 20 jezikov, leta<br />

2010 pa je doživela tudi gledališko priredbo. Leta<br />

2022 je zgodbo v obliki stripa za odrasle predelal<br />

Jurij Devetak, tržaški umetnik in ilustrator. Z<br />

izjemnim občutkom je zgodbo prelil v črnobele<br />

ilustracije, ki s svojo izrazno močjo zelo dobro zajamejo<br />

in opišejo pisateljeve spomine <strong>na</strong> taborišča.<br />

V fazi <strong>na</strong>stajanja stripa je ilustracije še pred smrtjo<br />

videl tudi Boris Pahor in jih pozitivno ovrednotil.<br />

Kvaliteto stripa so prepoz<strong>na</strong>li tudi v komisiji, ki podeljuje<br />

<strong>na</strong>grado zlatirepec: zlatirepec je slovenska<br />

stripovska <strong>na</strong>grada, ki jo podeljujejo v štirih kategorijah<br />

– za <strong>na</strong>jboljši izvirni in prevedeni strip za<br />

otroke ter <strong>na</strong>jboljši izvirni in prevedeni strip za odrasle.<br />

Strip Nekropola je bil lani izbran za <strong>na</strong>jboljši<br />

slovenski strip za odrasle v preteklem letu.<br />

Priporočam ga v branje vsem, ki ste že prebrali istoimensko<br />

knjigo in bi želeli ob ilustracijah podoživeti<br />

njeno vsebino. K branju pa vabljeni tudi tisti, ki<br />

zgodbe še ne poz<strong>na</strong>te in bodo Devetakove ilustracije<br />

vaše prvo vstopno srečanje z zgodbo.<br />

Mladinska knjiga, Ljublja<strong>na</strong>, 2022,<br />

168 strani, 23 evrov.<br />

Penguin, 2023, 896 strani, 25 evrov.<br />

CHRISTOPHER CLARK,<br />

REVOLUTIONARY SPRING:<br />

FIGHTING FOR A NEW WORLD,<br />

1848–1849<br />

Christopher Clark je bralstvu z<strong>na</strong>n predvsem<br />

po knjigi Mesečniki: Kako je Evropa<br />

leta 1914 zabredla v vojno, ki je prevede<strong>na</strong><br />

tudi v slovenščino. Toda Mesečniki so<br />

v marsičem netipič<strong>na</strong> knjiga avtorja, ki po<br />

formaciji ni diplomatski zgodovi<strong>na</strong>r in ima<br />

raje široke palimpseste, v katerih se kultur<strong>na</strong>,<br />

social<strong>na</strong> in politič<strong>na</strong> zgodovi<strong>na</strong> zliva<br />

z zgodovino idej. V svojem zadnjem delu,<br />

LUKA LISJAK<br />

GABRIJELČIČ<br />

posvečenem evropskim revolucijam leta 1848 (pri <strong>na</strong>s z<strong>na</strong>ni kot »pomlad<br />

<strong>na</strong>rodov«), se je izkazal kot virtuoz tega sintetičnega pristopa v slikanju<br />

zgodovinskih fresk. Fasci<strong>na</strong>nt<strong>na</strong>, osupljivo široka in v marsikaterem<br />

pogledu inovativ<strong>na</strong> zgodovinska sinteza je <strong>na</strong>pisa<strong>na</strong> v privlačnem pripovednem<br />

slogu, v luči katerega se Mesečniki zdijo skoraj kot dolgočas<strong>na</strong><br />

študija. Clark <strong>na</strong>m revolucije 1848–49 prikaže kot resnično evropski dogodek,<br />

pri čemer je izjemno pozoren tako <strong>na</strong> a<strong>na</strong>lizo širših trendov kot<br />

<strong>na</strong> posebnosti lokalnih di<strong>na</strong>mik. To je izjemno delo sodobne historiografije,<br />

za katero upamo, da bo kmalu dobilo tudi slovenski prevod. Čeprav<br />

so Slovenci v njej opisani le mimogrede in mestoma precej površno, je<br />

knjiga tudi za slovenskega bralca dragoce<strong>na</strong>, da razume širši kontekst<br />

vrenja, iz katerega se je rodil program Zedinje<strong>na</strong> Slovenija, slovenska <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>l<strong>na</strong><br />

zastava in sploh izčišče<strong>na</strong> predstava o enotnem slovenskem <strong>na</strong>rodu.<br />

Dokler prevoda nimamo, velja poseči po angleškem izvirniku. <br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

56 FILMSKI KAŽIPOT<br />

Pričevalci: Janez Punkart,<br />

dok. film, SLO 2023<br />

SOB, 13. 1., 5.15, TVS 2<br />

Janez Punkart, rojen leta 1929, je dober primer<br />

otroka, ki ga je zaz<strong>na</strong>movala voj<strong>na</strong>. Rojen je<br />

bil <strong>na</strong> Punkarčah pri Velikih Laščah, doma je<br />

bilo sedem otrok, vsi so morali trdo delati <strong>na</strong><br />

kmetiji. Janez Punkart je občutil zlo italijanske<br />

okupacije. Bil je priča <strong>na</strong>silju in ubijanju ter<br />

trpljenju svojih bližnjih, zlasti brata Mirka. Zanimiva<br />

je njegova pripoved o služenju vojaškega<br />

roka, o življenju po vojni in o zaz<strong>na</strong>movanosti,<br />

a tudi o trdoživosti. Izučil se je za mizarja, svojo<br />

dušo pa je dolga leta krepil s petjem v zboru<br />

Slovenske matice.<br />

Sedem duš, drama, ZDA 2008<br />

NED, 14. 1., 06.55, TV1000<br />

Moški, ki nekaj skriva, se odpravi <strong>na</strong> nepozabno<br />

pot k odrešitvi tako, da za zmeraj spremeni<br />

življenje sedmih nez<strong>na</strong>ncev. Z<strong>na</strong>ni Ben<br />

Smith je davčni agent, ki <strong>na</strong> terenu preverja<br />

ljudi, ki zamujajo s plačilom davkov. Nekaj v<br />

njegovi preteklosti ga <strong>na</strong>vdaja s trpljenjem.<br />

Ljudje, ki jih preverja, imajo eno skupno<br />

lastnost – vsi so zelo bolni. Čeprav gledalec<br />

lahko sklepa, da Ben očitno skuša storiti<br />

nekaj dobrega, njegova dejanja in ob<strong>na</strong>šanje<br />

občasno vzbujajo dvom glede njegove<br />

prisebnosti.<br />

To so gadi, komedija, SLO 1977<br />

NED, 14. 1., 9.15, Kino<br />

Slovenska filmska klasika. Zgodba vdovca<br />

Štebeta, ki z gospodinjo Rozi skrbi za pet<br />

neukrotljivih sinov. Fantje s svojimi šalami in <strong>na</strong>gajivostmi<br />

spravljajo v obup vso malomeščansko<br />

sosesko, zato jih zmerjajo z gadi. Rozi kar<br />

<strong>na</strong>prej grozi, da jih bo zapustila, in nekega dne<br />

čisto zares odide. Malo zatem se pri Štebetovih<br />

prikaže Roziji<strong>na</strong> nečakinja Meri, ki pa se bolj<br />

slabo z<strong>na</strong>jde pri gospodinjskih opravilih.<br />

Čudoviti um, biog. drama,<br />

ZDA 2001<br />

NED, 14. 1., 17.25, Kino<br />

posnetek zaslo<strong>na</strong> bsf.si posnetek zaslo<strong>na</strong><br />

Igrajo: Russell Crowe, Christopher Plummer<br />

Resnič<strong>na</strong> zgodba o matematičnem geniju Johnu<br />

Forbesu Nashu ml. Popelje <strong>na</strong>s v leto 1947, ko<br />

Nash pride <strong>na</strong> Princeton <strong>na</strong> podiplomski študij<br />

matematike. Kmalu razvije razpravo o teoriji<br />

tekmovanja, ki predrzno izpodbija doktrino<br />

Adama Smitha, očeta sodobne ekonomije. V<br />

času hladne vojne mu skrivnostni William Parcher<br />

<strong>na</strong>loži strogo zaupno <strong>na</strong>logo: dešifriranje<br />

sovražnikovih kod. Tako začne Nash delati za<br />

vlado, obenem pa spoz<strong>na</strong> lepo in izjemno bistro<br />

študentko fizike Alicio Larde. Ko Nash zboli za<br />

paranoično shizofrenijo, ga Alicia spodbudi, da<br />

se začne boriti z neozdravljivo boleznijo.<br />

Ebro, iz zibelke v bitko,<br />

zg. drama, Španija 2016<br />

NED, 14. 1., 22.15, TVS2<br />

Film o zadnjih mesecih španske državljanske<br />

vojne v Kataloniji, kot se je dogajala v vrstah<br />

levičarskih republikancev. Leta 1938 je bilo <strong>na</strong><br />

tisoče mladih fantov, starih 17 ali 18 let, vpoklicanih<br />

v vojsko, med njimi tudi glavni ju<strong>na</strong>k Pere,<br />

ki je živel <strong>na</strong> podeželju in si ni predstavljal, kaj<br />

ga čaka. E<strong>na</strong>ko kot preostali vpoklicani vrstniki.<br />

Življenja teh mladih fantov, ki so se bojevali ob<br />

reki Ebro, so se spremenila za vedno.<br />

Valentin Stanič,<br />

dok. film, SLO 2023<br />

TOR, 16. 1., 20.00, TVS1<br />

Leta 2024 praznujemo 250. obletnico rojstva<br />

Valenti<strong>na</strong> Staniča, goriškega duhovnika: alpinista,<br />

dobrotnika, literata, učitelja, ustanovitelja<br />

prve gluhonemnice ter prvega društva proti<br />

mučenju živali <strong>na</strong> <strong>na</strong>ših tleh. Na Bavarskem<br />

slovi kot prvopristopnik <strong>na</strong> goro Watzmann, pri<br />

<strong>na</strong>s je prvi izmeril višino Triglava. Prebivalstvo<br />

ob Soči je pocepil ob epidemiji črnih koz in vernike<br />

kar med pridigami izobraževal o novostih<br />

v kmetijstvu.<br />

Pričevalci: Anica Rahne,<br />

dok. film, SLO 2023<br />

TOR, 16. 1., 23.00, TVS1<br />

posnetek zaslo<strong>na</strong><br />

Režija: Jože Moži<strong>na</strong><br />

Anica Rahne se je rodila leta 1933 <strong>na</strong> Šujici v<br />

župniji Dobrova pri Ljubljani. Anica se spomni<br />

prihoda Italijanov, ki so bili <strong>na</strong>stanjeni v njihovi<br />

hiši in za katere pravi, da so bili veliki boječneži<br />

in strahopetci. Anica pripoveduje o neverjetni<br />

zgodbi bližnjega soseda, po domače Zelovega,<br />

ki se je po vojni kot ubežnik (pobegnil je<br />

iz taborišča v Šentvidu) dvajset let skrival po<br />

kleteh, nekaj časa doma, nekaj časa pri sosedih.<br />

Njegovo življenje je bilo težko in <strong>na</strong>peto, saj je<br />

bil v stalni nevarnosti, da ga odkrijejo.

Koledar dogodkov JANUAR<br />

DOGODKI<br />

57<br />

Cankarjev dom<br />

14<br />

NED<br />

15<br />

PON<br />

16<br />

TOR<br />

Heloiza (in Abelard)<br />

19.30<br />

Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljublja<strong>na</strong><br />

Opera<br />

Oper<strong>na</strong> noviteta dveh priz<strong>na</strong>nih slovenskih ustvarjalcev, libretista<br />

Mila<strong>na</strong> Dekleve in skladatelja Petra Kopača, osvetljuje življenje<br />

srednjeveškega francoskega sholastičnega filozofa, učitelja,<br />

teologa, skladatelja in pesnika Petra Abelarda (1079–1142) in<br />

njegove življenjske sopotnice Héloise d'Argenteuil – nune, filozofinje,<br />

pisateljice, učenjakinje in opatinje.<br />

Glasba: Peter Kopač, Libreto: Milan Dekleva, Režija: Eva Hribernik,<br />

Dirigentka: Jele<strong>na</strong> Susnick, Scenograf: Jaro Ješe, Kostumografinja:<br />

Anja<strong>na</strong> Pavlič.<br />

Nastopajo: Heloiza – Katja Konvalinka, sopran; Abelard – Edvard<br />

Strah, tenor; Sv. Ber<strong>na</strong>rd – Darko Vidic, bariton; Peter Častitljivi<br />

– Janko Volčanšek, basbariton; komorni ansambel Slovenskega<br />

komornega glasbenega gledališča.<br />

11<br />

ČET<br />

Almini večeri –<br />

Samo Rugelj<br />

20.00<br />

Cankarjev dom,<br />

Prešernova cesta 10, Ljublja<strong>na</strong><br />

Pogovorni večer<br />

13<br />

SOB<br />

Gary Graden & Komorni zbor<br />

Megaron: Oratorij Mesija,<br />

G. F. Händel<br />

18.00<br />

Dvora<strong>na</strong> Union, Maribor, Prešernova<br />

ulica 3, Maribor<br />

Koncert<br />

13<br />

Novoletno srečanje<br />

treh Slovenij 2024<br />

15<br />

Potopisni ponedeljki: Od<br />

Slovenije do Lofotov z avtom<br />

SOB<br />

14<br />

v soboto od 8.30 do večera,<br />

v nedeljo od 8.00 do 13.00<br />

Katoliški dom prosvete v Tinjah,<br />

Proštijska pot 1, Tinje, Avstrija<br />

PON<br />

19.00<br />

Hostel Celica, Metelkova 8, Ljublja<strong>na</strong><br />

Potopisno predavanje<br />

NED<br />

Predavanje, okrogla miza,<br />

kulturni program, maša<br />

16<br />

TOR<br />

Cerkev in družba: Kaj je res?<br />

– Žejni smo resnice.<br />

18.00<br />

Kulturni dom Šmartno v Tuhinju,<br />

Šmartno v Tuhinju 27<br />

Okrogla miza<br />

Želite povabiti <strong>na</strong> svoj dogodek? Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong> dogodki@domovi<strong>na</strong>.je.<br />

16<br />

TOR<br />

Sredi domovine, večer<br />

z zamejskimi ustvarjalci:<br />

Jernej Šček<br />

18.00<br />

Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in<br />

po svetu, Erjavčeva c. 15, Ljublja<strong>na</strong><br />

Pogovorni večer<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

58<br />

SUDOKUJA, VSOTNICI<br />

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrez<strong>na</strong> (e<strong>na</strong>ka<br />

številom desno od tabele in pod tabelo).<br />

8 7 7 4 1 5 4 28<br />

9 5 9 3 7 1 4 24<br />

2 5 6 9 5 3 7 19<br />

6 7 9 7 1 7 6 27<br />

9 4 7 1 4 1 3 14<br />

8 7 9 2 7 8 9 19<br />

3 8 5 2 2 8 2 10<br />

27 14 28 16 15 12 29<br />

7 2 2 2 5 7 2 13<br />

1 7 3 6 9 9 6 23<br />

7 2 8 5 1 5 3 24<br />

2 5 5 2 5 6 7 18<br />

7 4 6 2 9 7 6 16<br />

3 3 6 1 8 7 3 17<br />

6 6 6 2 5 3 3 9<br />

10 20 22 15 28 14 11<br />

8 7 7 4 1 5 4<br />

9 5 9 3 7 1 4<br />

2 5 6 9 5 3 7<br />

6 7 9 7 1 7 6<br />

9 4 7 1 4 1 3<br />

8 7 9 2 7 8 9<br />

3 8 5 2 2 8 2<br />

7 2 2 2 5 7 2<br />

1 7 3 6 9 9 6<br />

7 2 8 5 1 5 3<br />

2 5 5 2 5 6 7<br />

7 4 6 2 9 7 6<br />

3 3 6 1 8 7 3<br />

6 6 6 2 5 3 3<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

Kolum<strong>na</strong><br />

TINO MAMIĆ<br />

ZASLONSKI<br />

POSNETEK<br />

Čivkam, a se odmikam<br />

DALMATINO<br />

Twitter, ki ga v <strong>na</strong>šem uredništvu imenujemo Čivkarija, novi lastnik Elon Musk pa ga je<br />

preimenoval v X, je v marsičem spremenil svet. V svet politike je prinesel dialog in svobodo<br />

izražanja, ki sta bila pred tem omeje<strong>na</strong> <strong>na</strong> politično elito.<br />

59<br />

Danes se lahko javno<br />

obregne ob predsednika<br />

ZDA tudi<br />

slehernik iz Slovenije.<br />

Je pa tu <strong>na</strong>stopila nova<br />

težava. Med sleherniki, varno<br />

skritimi v anonimnosti,<br />

je precej tudi polpismenih,<br />

neizobraženih in primitivnih.<br />

Celo marsikateri politik<br />

si rad omisli anonimni profil,<br />

skozi katerega svoje politične<br />

<strong>na</strong>sprotnike zmerja<br />

in žali. Uveljavilo se je celo<br />

ne<strong>na</strong>pisano pravilo, da se<br />

<strong>na</strong> Twitterju vsi tikajo. To<br />

seveda avtomatično prinese<br />

nižji kulturni nivo: težko<br />

nekoga vikaš, če ga obkladaš<br />

z zmerljivkami.<br />

ČUDEŽNI TIPKI<br />

Sam zato skorajda prav sleherni<br />

dan kakega vulgarnega komentatorja blokiram ali mutiram<br />

– to pomeni, da mu onemogočim objavljanje <strong>na</strong> mojih<br />

tviterskih straneh ali da njegovih objav ne vidim. Obe tipki,<br />

»block« in »mute«, sta zato zame <strong>na</strong>dvse pripravni orodji. Pomagata<br />

mi, da ne tratim časa za spletno gostilniško prerekanje<br />

ali poulično dretje.<br />

Še vedno pa se oglaša veliko ljudi, ki skušajo izražati<br />

<strong>na</strong>sprotovanje mojim čivkom. Čeprav gre samo za moje osebno<br />

mnenje in čeprav ne vztrajam, da bi tako morali razmišljati<br />

vsi. Čeprav gre za izraženo misel, ki je samo e<strong>na</strong> od mnogih<br />

v vrsti in ne tekmuje z drugimi za prvo mesto.<br />

VIKANJE IN TIKANJE<br />

Zadnjič je tako preprost čivk med nekaterimi zbudil zgražanje<br />

in celo agresijo. Sem si rekel, hvala Bogu, da imam toliko<br />

ljudi onemogočenih. Kaj bi šele bilo, če bi se oglasili vsi primitivci.<br />

Takole sem zapisal: »Mnogi se zmrdujejo <strong>na</strong>d vikanjem.<br />

Pa saj je to del <strong>na</strong>še kulture in civilizacije! Bogastvo<br />

jezika. Vikamo vsakogar, ki ga ne poz<strong>na</strong>mo dobro – ne glede<br />

<strong>na</strong> status –, tudi predsednik čistilko. Tako si izražamo<br />

osnovno spoštovanje. Z vikanjem smo <strong>na</strong> evolucijskem drevesu<br />

dlje, brez pa bližje živalim.«<br />

Čivk je imel precej poobjav in je v dnevu ali dveh postal<br />

drugi <strong>na</strong>jbolj videni/brani tvit v zadnjih mesecih. Tolikšno<br />

pozornost je verjetno vzbudil, ker so se tisti, ki pri čivkanju ne<br />

sledijo pravopisu in/ali bontonu, čutili <strong>na</strong>padene. Ali nemočne,<br />

saj prenekateri niti ne z<strong>na</strong> zapisati čivka brez slovnične<br />

<strong>na</strong>pake. Mimogrede: za to si sicer niso krivi samo sami, saj so<br />

nekateri deli pravopisa tudi povsem neživljenjski.<br />

A vikanje ni del tega dela<br />

pravopisa, pa čeprav vse več<br />

ljudi, žal, vikanja sploh ne z<strong>na</strong><br />

več uporabljati. Celo predsednik<br />

države uporablja tako<br />

imenovano polvikanje. In to<br />

<strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni televiziji, v intervjuju<br />

leta. Uporabljal je izraze,<br />

ki sodijo <strong>na</strong> vaško šagro,<br />

kot rečemo veselici v čast vaškemu<br />

patronu: »Ste videla ...«<br />

in »Ste rekla ...«<br />

Polvikanje ne izraža, da je<br />

človek neumen, saj se vikanja<br />

<strong>na</strong>uče tudi ljudje z omejenim<br />

inteligenčnim kvocientom.<br />

Polvikanje izraža neomikanost.<br />

Vikanja in vljudnosti<br />

te <strong>na</strong>uči mama. Za omiko ne<br />

potrebuješ ne klasične gim<strong>na</strong>zije<br />

ne fakultete.<br />

NOVOLETNI IZHOD<br />

Pred meseci sem po branju knjige Digitalni minimalizem potegnil<br />

nekaj »spletnih« potez. S telefo<strong>na</strong> sem si odstranil vse opomnike<br />

za sporočila družbenih omrežij. Na spletnih omrežjih<br />

sem prenehal objavljati nepomembne zanimivosti, ki jih opazim<br />

<strong>na</strong> poti. Dostop <strong>na</strong> Facebook sem si omejil <strong>na</strong> osebni raču<strong>na</strong>lnik,<br />

»fejst« pa sem si omejil tudi čas s »fejstbukom«. Povsem<br />

sem prenehal komurkoli podeljevati srčkaste oz<strong>na</strong>ke. Povedano<br />

preprosteje in bolj vulgarno: prenehal sem »lajkati«. <strong>Zakaj</strong><br />

sem to nehal, je dolga zgodba in bi si zaslužila novo kolumno.<br />

Z novim letom in po objavi »vikarskega« čivka pa je v meni<br />

dozorel sklep, da se samoomejim tudi pri čivkanju. Čivkal<br />

bom še, vendar se ne bom več spuščal v debatiranje pod čivki.<br />

Moj elektronski <strong>na</strong>slov je itak objavljen v Domovini, če bi<br />

koga kaj podrobneje zanimalo.<br />

Dva moja sinova sta z novim letom začela svoj postni program<br />

Exodus 90. Sam temu ne bi bil kos. Ne bom <strong>na</strong>tančno<br />

povedal, kaj v programu je zame pretežko, hi, hi ... Moj eksodus,<br />

moj izhod iz Egipta, bo zato samo izhodek. No, ja,<br />

bo pa trajal, upam – večno.<br />

<br />

Ta je bila bosa<br />

V zadnji kolumni <strong>na</strong> tej strani se mi je zgodil lapsus. Namesto koroškega<br />

pesnika prve polovice prejšnjega stoletja »leve bolj smeri«<br />

Karla Destovnika Kajuha, sem za avtorja pesmi Bosa pojdiva zapisal<br />

koroškega pisatelja prve polovice prejšnjega stoletja »leve bolj smeri«<br />

Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca. Za <strong>na</strong>pako se opravičujem.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

60 RAZVEDRILO Humor<br />

Predsednik vlade Robert <strong>Golob</strong><br />

izrazil hvaležnost vsem, ki dohodnine<br />

niso <strong>na</strong>menili raznim društvom,<br />

ampak so jo prepustili vladi.<br />

Ljubljančani dočakali dan<br />

brez zastojev <strong>na</strong> Du<strong>na</strong>jski cesti.<br />

Ker je zaprta.<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

FOTOALBUM BABICE:<br />

1931 – rojstvo (1 fotografija)<br />

1945 – zaključek osnovne šole (1 fotografija)<br />

1955 – zaključek fakultete (1 fotografija)<br />

1962 – poroka (1 fotografija)<br />

FOTOALBUM VNUKINJE:<br />

19.38 – <strong>na</strong> kavi (29 fotografij)<br />

19.43 – držanje palačinke (13 fotografij)<br />

19.59 – držanje kave z <strong>na</strong>smehom (41 fotografij)<br />

20.01 – pot <strong>na</strong> stranišče (126 fotografij)<br />

Božo Simonič @Bodem43<br />

Fsem dohtarom specialistom bi rad voščo:<br />

Fse <strong>na</strong>jtaboljše v letu 2025.<br />

A<strong>na</strong> Blu @A<strong>na</strong>plavablu<br />

Pred odhodom<br />

si zapomnite,<br />

s kom ste v paru!<br />

SINNY BOY @SINNYBOY2<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

KRIŽANKA<br />

61<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

GORA<br />

V. OD BE-<br />

GUNJ NA<br />

GORENJ.<br />

VELIKA<br />

UPRAVNA<br />

ENOTA V<br />

FRANCIJI<br />

ČLOVEK,<br />

KI DAJE<br />

PRIPOMBE<br />

MAJHNA<br />

ŽIVAL,<br />

KI LEZE<br />

(OTROŠ.)<br />

9<br />

ROMANA<br />

TOMC<br />

GRM<br />

ZA PRAVI<br />

ČAJ<br />

ČLOVEK,<br />

KI PIŠE<br />

AFORIZME<br />

NAGROBNI<br />

NAPIS<br />

SHUTTERSTOCK<br />

FANT<br />

(POGOV.)<br />

LJUBITELJ<br />

RUBIDIJ<br />

PRIPO-<br />

MOČEK<br />

KLICNA<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

IVA<br />

JAN<br />

OBLAK<br />

EDEN<br />

OD ČUTOV<br />

2<br />

DOMOVINA<br />

SLOV.<br />

DUHOVNIK<br />

IN SKLA-<br />

DATELJ<br />

PESEM<br />

PESNIK<br />

PAVČEK<br />

ANDREJ<br />

BAJUK<br />

ADRESA<br />

LINIJA<br />

KUŽA<br />

IZDELO-<br />

NEODLOČ.<br />

MESTO NA<br />

VALEC OVADUH<br />

POLOŽAJ<br />

ZAHODU<br />

KRTAČ<br />

PRI ŠAHU<br />

UKRAJINE<br />

5 CARLOS<br />

TEVEZ<br />

EDINOST<br />

KNJIGA<br />

Z RISBAMI<br />

ZA BAR-<br />

VANJE<br />

EMIL<br />

NOLDE<br />

ODRIV<br />

VODE<br />

Z VESLOM<br />

FOTOGR.<br />

STOJALO<br />

STEZA<br />

DIVJADI<br />

TISOČ<br />

VOLTOV<br />

VALENTIN<br />

STANIČ<br />

AM. ZVEZ.<br />

DRŽAVA<br />

SVETNIK<br />

1<br />

(MAKSIM.)<br />

MESTO V<br />

FRANCIJI<br />

8<br />

MESTO NA<br />

GORENJ-<br />

SKEM<br />

OGNJENIK<br />

NA SICILIJI<br />

DOMOVINA<br />

OBRAT<br />

TELESA<br />

NA<br />

PODLAGI<br />

STVAR<br />

GORA<br />

Z. OD<br />

ŽELEZNE<br />

KAPLE<br />

HRVAŠKI<br />

KNJIŽEV-<br />

NIK<br />

(AUGUST)<br />

RASTLINA<br />

NA LIVADI<br />

PRED-<br />

STOJNIK<br />

KAPITLJA<br />

NEVARNA<br />

PADAVINA<br />

NAGNJEN<br />

SVET<br />

POLITIČNO<br />

ZATO-<br />

ČIŠČE<br />

CITRO-<br />

7<br />

NADA<br />

DEŠČICA<br />

PRI SODU<br />

UREJE-<br />

NOST<br />

PODZEMNI<br />

PROSTOR<br />

KRAJ SV.<br />

OD VIPAVE<br />

ANTON<br />

AŽBE<br />

4 VEČJA<br />

DOMAČA<br />

ŽIVAL<br />

PETERO-<br />

KNJIŽJE<br />

NAJVEČJI<br />

JELEN<br />

OZKA POT<br />

V SNEGU<br />

VINKO EN-<br />

GELMAN<br />

DEDNA<br />

6<br />

OSNOVA<br />

NAZIRA-<br />

NJE<br />

GLAVNO<br />

GESLO<br />

1 2 3<br />

4 5 6<br />

PRISED-<br />

3<br />

NIK, ČLAN<br />

7 8 9<br />

SODNEGA<br />

ZBORA<br />

Branko Cestnik @BCestnik<br />

Filozof Diogen je večerjal lečo. Prišel je<br />

filozof Aristip, ki je prijateljeval s kraljem<br />

in živel udobno.<br />

Aristip Diogenu: Če bi se ti <strong>na</strong>učil častiti<br />

kralja, ti ne bi bilo potrebno jesti leče.<br />

Diogen Aristipu: Če bi se ti <strong>na</strong>učil jesti<br />

lečo, ti ne bi bilo potrebno častiti kralja.<br />

P O K R O V K A<br />

O D V I S N I K<br />

K V E S T U R A<br />

R I S A R K A<br />

O S T R V<br />

V N U K<br />

K I R A<br />

A K A<br />

govedo, trava, asesor. Glavno geslo: Kraški rob.<br />

preval, limo<strong>na</strong>da, reč, red, Tora, Obir, Col, gaz, Šenoa,<br />

amater, Rb, Ivi, črta, pes, Stanko Premrl, CT, pobarvanka,<br />

VS, EN, stativ, Kolbe, veslaj, kilovolt, toča, azil, gen,<br />

Rešitev križanke (vodoravno): Dobrča, epitaf, pob, JO,<br />

VELIKO JE POKLICANIH, A MALO IZVOLJENIH.<br />

Rešitev skrite misli:<br />

REŠITVE:<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

62<br />

JU3 2052<br />

MILENA MIKLAVČIČ<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

Slovenci smo<br />

IZJEMNI OPTIMISTI<br />

Kolum<strong>na</strong><br />

V ponovoletnih dneh se lahko hitro prepričamo, kako pomembno so med seboj povezani<br />

novi začetki in <strong>na</strong>še <strong>na</strong>vade. Četudi so nekatere med njimi boleče, uničujoče,<br />

celo povezane z <strong>na</strong>siljem, so <strong>na</strong>m hkrati, hočeš nočeš, z<strong>na</strong>ne in domače. Zaradi lastne<br />

lenobe se neradi izpostavljamo negotovosti in tveganju, ki ga pri<strong>na</strong>šajo spremembe.<br />

Pogosto ne razumemo, zakaj se<br />

ženske, ki trpijo v <strong>na</strong>silnem<br />

partnerstvu, tako poredko odločijo<br />

za odhod. Ob tem pa ne<br />

pomislimo, da se tudi sami ne moremo<br />

ločiti od Titove slike, ki smo jo, polni<br />

kičastega zanosa, že v rani mladosti<br />

obesili <strong>na</strong> steno <strong>na</strong>d zakonsko posteljo.<br />

ILUZIJE<br />

Na začetku vsakega novega leta radi<br />

delamo <strong>na</strong>črte, kako drugače bo, če se<br />

bomo mičkeno potrudili. V tem slogu<br />

zvenijo tudi <strong>na</strong>ša voščila, ki jih obilno<br />

delimo ne le med tiste, ki so <strong>na</strong>m blizu,<br />

ampak tudi med one, ki jih ne maramo.<br />

Svoboda je <strong>na</strong> Facebooku objavila sponzoriran<br />

oglas, v katerem, med drugim,<br />

pravi, da se »izzivov že v minulem letu<br />

niso ustrašili«. Za v<strong>na</strong>prej pa obljubljajo<br />

tudi učinkovito zdravstvo, ki bo<br />

omogočilo »pravočasen dostop do kakovostnih<br />

storitev«. Več kot tisoč sledilcev<br />

je to pleteničenje všečkalo. Mar<br />

to pomeni, da novo leto, novi začetki,<br />

pri<strong>na</strong>šajo tudi stare, prežvečene in lažnive<br />

iluzije, brez katerih državljani ne<br />

moremo živeti?<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024<br />

OPTIMISTI<br />

Čeprav smo avgusta doživeli <strong>na</strong>jhujše<br />

poplave po letu 1926, čeprav je vlada ob<br />

tej priložnosti več kot 600 druži<strong>na</strong>m,<br />

ki so ostale brez strehe <strong>na</strong>d glavo, obljubljala<br />

marsikaj, je do danes malokatera<br />

obljuba »meso postala«. Tudi do<br />

množične gradnje novih montažnih<br />

hiš še ni prišlo. Čeprav je <strong>Golob</strong>ovo<br />

(56) vlado dodobra pretreslo pričanje<br />

nekdanje notranje ministrice Tatjane<br />

Bob<strong>na</strong>r (54), se ljudstvo še zmeraj ni kaj<br />

prida zganilo. Čeprav so ministri padali<br />

kot za stavo, je bilo pomembnejša novica,<br />

da bodo janšisti zdaj zdaj v celoti<br />

odstranjeni. Čeprav je potekala brutal<strong>na</strong><br />

depolitizacija <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lke, so optimisti<br />

skomignili z rameni, prepričani, da<br />

je slovenska realnost še zmeraj pol<strong>na</strong><br />

pozitivne energije in sveže dišečih rožic.<br />

Čeprav so <strong>na</strong>m ukinili dan spomi<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong> žrtve komunističnega <strong>na</strong>silja in Muzej<br />

osamosvojitve, čeprav že več tednov<br />

zapored spremljamo tragikomedijo<br />

okoli kraje živine in višanje davkov, so<br />

optimisti ostali trdno v sedlu. Do živega<br />

jim ni prišlo niti to, da so Kombi<strong>na</strong>tke<br />

za božič <strong>na</strong> radiu prepevale »Jutri gremo<br />

v <strong>na</strong>pad«, za silvestrovo pa so <strong>na</strong>m z<br />

malo zamude <strong>na</strong> zanimiv <strong>na</strong>čin voščili<br />

srečno novo leto z »Druže Tito, mi ti se<br />

kunemo«. Slovenci smo izjemni optimisti!<br />

In, seveda, verjamemo, da bodo s 1.<br />

1. 2024 čakalne vrste v zdravstvu, kot je<br />

obljubil <strong>Golob</strong>, takšne, kot so v razviti<br />

Avstriji ali Švici.<br />

POZITIVNO RAZMIŠLJANJE<br />

Nobe<strong>na</strong> skrivnost ni, neštetokrat je bilo<br />

videno pod prejšnjo vlado, da državljani<br />

tistemu, ki jim reče, da pride lepši jutri s<br />

... kakšen Oče<strong>na</strong>š<br />

pa bi <strong>na</strong>menili tudi<br />

zdravi pameti.<br />

trdim delom in odpovedovanjem, hitro<br />

obrnejo hrbet. Janševim so <strong>na</strong> smrt zamerili<br />

nošenje mask in številne ukrepe<br />

v času kovida. Danes niti slišati nočejo,<br />

da so bolnišnice prepolne takšnih bolnikov.<br />

Podatke o smrtnosti med bolniki<br />

pa mediji skrivajo? Dr. Bojanka Štern je<br />

zapisala: »Prišli smo v fazo, ko se dobro<br />

ve, kaj kovid povzroča, ko so zdravniki<br />

tarče – popljuvani in kaznovani, da ima<br />

pokvarje<strong>na</strong> oblast mir, ko barabam vračajo<br />

globe, ko so prav tem dali de<strong>na</strong>r in<br />

oblast! Kaj iz tega nujno sledi!? Zaščiti<br />

se sam, v tej da<strong>na</strong>šnji Sloveniji te nihče<br />

ne bo.«<br />

LAŽNE PODOBE<br />

Živimo v času, ko so družab<strong>na</strong> omrežja<br />

in tudi mediji polni blišča in glamurja.<br />

Nekritično verjamemo, da <strong>na</strong>m bo<br />

zu<strong>na</strong>nja lepota prinesla srečo in zadovoljstvo.<br />

Sanjamo o princu <strong>na</strong> belem<br />

konju, ki <strong>na</strong>s bo odrešil fi<strong>na</strong>nčnih skrbi.<br />

<strong>Zakaj</strong> bi se učili, ko pa lahko starši drago<br />

plačujejo inštruktorje ali celo podkupujejo<br />

profesorje? Negativ<strong>na</strong> selekcija<br />

je v polnem razmahu! Veči<strong>na</strong> teh,<br />

ki jim z domačega kavča zavidamo, so<br />

»daleč prilezli« zaradi zvez in poz<strong>na</strong>nstev<br />

in pravega političnega prepričanja.<br />

Odstavljeni urednik s TV SLO, Rajko<br />

Gerič (63), pravi, da pri njih prihaja do<br />

čisto <strong>na</strong>vadnih stalinističnih čistk. Pa<br />

mislite, da <strong>na</strong>jbolj glasno večino to zanima?<br />

Ne! Državljani so <strong>na</strong>d lažno podobo<br />

svobode še zmeraj <strong>na</strong>vdušeni. Berite<br />

Facebook, če ne verjamete!<br />

ZA KONEC<br />

V letu 2024 bi bila vesela vsakega, ki bi<br />

(bo) ponovno, vsaj enkrat mesečno, <strong>na</strong>polnil<br />

Stožice z dobromislečimi ljudmi,<br />

starimi in mladimi, ki bi molili za lepši<br />

jutri, kakšen Oče<strong>na</strong>š pa bi <strong>na</strong>menili<br />

tudi zdravi pameti. Če bi <strong>na</strong>m ta <strong>na</strong>vada<br />

prešla v kri, bi bilo morda nekoč lahko<br />

vsaj malo drugače, če ne celo bolje.

Razvedrilo<br />

LLLLL+<br />

63<br />

SKRITA MISEL<br />

VELIT KONJ DEPO KULI<br />

CAAN IHAN MASLO<br />

NIZ VOLEJ REN PIH<br />

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko,<br />

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />

Tu boste prebrali z<strong>na</strong>no misel. (Jp)<br />

,<br />

.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

LAŽJI MAGIČNI<br />

KRIŽKRAŽ<br />

DVAKRAT POŠEVNO:<br />

1 <strong>na</strong>vadno okrogel del kuhinjske posode<br />

2 stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje<br />

<strong>na</strong>dredni stavek; tudi človek, zasvojen<br />

npr. z alkoholom ali mamili<br />

3 <strong>na</strong>jvišji policijski urad v Italiji; nekdaj<br />

vpisni urad <strong>na</strong> univerzi<br />

4 ilustratorka<br />

5 tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami,<br />

ki se uporablja za sušenje krme; tudi stog<br />

8<br />

7<br />

6<br />

5<br />

4<br />

3<br />

2<br />

1<br />

JP<br />

1<br />

2<br />

3<br />

4<br />

5<br />

6<br />

7<br />

8<br />

6 sin hčere ali si<strong>na</strong><br />

7 pogosto rusko žensko ime;<br />

npr. ruska režiserka Muratova<br />

8 veliko pristanišče v severnem delu Izraela,<br />

Akon; tudi ljudstvo in pokraji<strong>na</strong> v Nigeriji (jp)<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

64<br />

SLIKOVITO<br />

Kristus blagoslavlja otroke<br />

– Lukas Cra<strong>na</strong>ch st.<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIART<br />

Satira<br />

Prešli so prazniki in minili svetki,<br />

zato sem se hočeš - nočeš moral<br />

spet usesti k raču<strong>na</strong>lniku, da<br />

spišem in oddam svojo prvo novoletno<br />

tlako.<br />

Najprej sem pobrskal po novicah, da<br />

bi videl, kaj v tem še po plenicah dišečem<br />

ali smrdečem letu – odvisno pač od<br />

stališča, gledišča in zavihanosti nosu –<br />

vznemirja <strong>na</strong>rod, <strong>na</strong>to pa še po zakladnici<br />

likovne umetnosti, da bi me v oko<br />

zbodlo kaj bolj ali manj slikovitega.<br />

Med tem ustvarjalnim procesom,<br />

ki za nepoučenega, priz<strong>na</strong>m, <strong>na</strong> zu<strong>na</strong>j<br />

morda res izgleda, kot da zgolj skrolam<br />

po spletnih straneh, me je zmotila moja<br />

boljša polovica oziroma moj boljši jaz,<br />

če pregovor, da sva eno, vzamemo zares.<br />

(Naj tu dostavim še pripis, da sem<br />

se pri pisanju zatipkal in <strong>na</strong>pisal »moj<br />

bolšji jaz«. Freud bi težko zadržal jezik<br />

za zobmi, če bi bil prisoten, jaz pa priz<strong>na</strong>m,<br />

da si ne upam razviti in a<strong>na</strong>lizirati<br />

tega lapsusa.)<br />

»Kaj pa delaš?!« se je obregnila in mi<br />

hkrati že gledala prek rame <strong>na</strong> ekran.<br />

Na sliko <strong>na</strong> ekranu.<br />

Kljub temu da me je zmotila, spet,<br />

sem ji hotel čisto mirno odgovoriti, da<br />

pač pišem članek za …, pa je že tulila:<br />

»Jezus Kristus! Kaj pa je to?!«<br />

»Točno to, kar si rekla: Kristus. Ki<br />

blagoslavlja otroke,« sem ji odgovoril<br />

med brisanjem čaja, ki sem ga, prestrašen<br />

od ne<strong>na</strong>dnega kričanja, polil po<br />

mizi, tipkovnici, tleh in žal tudi po sebi.<br />

»Ti! O čem pa <strong>na</strong>meravaš pisati?!« je<br />

zavrtala vame.<br />

»O blagoslovu?« že nisem bil več čisto<br />

prepričan v svojo <strong>na</strong>mero.<br />

»Ja pa jade!«<br />

»Kaj?«<br />

»Nič kaj! Nobene potrebe ni, da še ti<br />

mešaš ta …«<br />

Iskala je besedo. Očitno. Pa je ni<br />

<strong>na</strong>šla. Hočem reči: jo je, pa se ji ni zdela<br />

primer<strong>na</strong>. Tudi meni ne. Vsaj ne za<br />

objavo.<br />

Lukas Cra<strong>na</strong>ch st., Kristus<br />

blagoslavlja otroke<br />

(1540–1550), Kunstmuseum<br />

Winterthur, Winterthur, Švica.<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

»Ja?«<br />

»Saj veš, kaj mislim, no!«<br />

»Mislim, da vem. Čeprav me običajno<br />

prav ti prepričuješ, da nimam pojma.<br />

Posebej ne o tem, kaj ti misliš!«<br />

Ne vem, od kod mi pogum, da sem<br />

se tako predrzno odzval, vendar je res,<br />

da se neprestano prepirava okrog tega,<br />

kaj je o<strong>na</strong> zares mislila, ko je rekla, kar<br />

je rekla, in kaj sem jaz mislil, da je mislila,<br />

ko je rekla, kar sem mislil, da je rekla,<br />

ko je rekla, kar je mislila.<br />

Razumete?<br />

Ne?<br />

Saj tudi jaz običajno ne, zato pa se<br />

prepirava.<br />

Potem, ko je globoko zavzdihnila in<br />

nekajkrat zavila z očmi, je zgroženo <strong>na</strong>daljevala:<br />

»Lepo te prosim, piši o čem drugem!<br />

Piši o ponovoletnih ce<strong>na</strong>h benci<strong>na</strong>, o<br />

elektriki, o stavki sodnikov, o stavki<br />

zdravnikov, o čakalnih vrstah v zdravstvu,<br />

o čakalnih vrstah <strong>na</strong> RTV-ju –<br />

Saj so jih dali <strong>na</strong> čakanje, a jih niso? –,<br />

piši o novi kmetijski ministrici, o starih<br />

grehih in novih zdrahah v golobnjaku<br />

… Prosim te, <strong>na</strong>jdi kakšno drugo temo.<br />

Predvsem pa <strong>na</strong>jdi kakšno drugo sliko!«<br />

»Kaj pa je <strong>na</strong>robe s to?«<br />

»Kaj pa je <strong>na</strong>robe s to?« je ponovila<br />

za mano, spakujoče opo<strong>na</strong>šujoč me. Če<br />

smem pripomniti, me ni prav dobro zadela,<br />

kljub temu pa me je prizadelo. »Kaj<br />

je <strong>na</strong>robe s tabo? Kje si <strong>na</strong>šel to pornografijo!?<br />

Glej no, lepo te prosim! Vsi otroci<br />

– goli! Enega drži za rit, drugega pa<br />

celo za … Bog se usmili! Tale tu razgalje<strong>na</strong>,<br />

kot da je <strong>na</strong> plaži. In še doji, medtem<br />

ko vsi ti dedci – Bog se usmili! A so to<br />

apostoli? Pa je ne?! – bulijo vanjo. Kdo<br />

sploh so te ženske?«<br />

»Ne vem. Mame, sklepam.«<br />

»Ma, ne more on kar tako vsevprek<br />

blagoslavljati. Kdo pa misli, da je? Bog?!«<br />

»Hmm … Ja. No, vsaj Božji Sin. Njegov<br />

uradni predstavnik <strong>na</strong> zemlji?«<br />

»Zbriši to. In piši o <strong>Golob</strong>u!« je rekla.<br />

»Ali pa o Janši, če ne gre drugače!«<br />

In je šla.<br />

Naj priz<strong>na</strong>m, da se zgoraj opisani<br />

dogodek seveda ni zgodil. Moja »bolšja<br />

polovica« ni taka. Ne ob<strong>na</strong>ša se tako. Ne<br />

govori tako. Ne razmišlja tako.<br />

Dala pa mi je svoj blagoslov, da lahko<br />

pišem take traparije in laži o njej. <br />

Joe Demense Chamberlain<br />

MIR ZA NAŠ ČAS<br />

Chamberlain se vrnil je s sestanka,<br />

mahal je s papirji že z letala,<br />

češ, diplomacija prigarala<br />

nov <strong>na</strong>čin miru je, brez prestanka.<br />

Dali bomo firerju Sudete,<br />

itak niso <strong>na</strong>ši, ampak češki,<br />

izmenjavali so se <strong>na</strong>smeški,<br />

mar bilo jim je za prizadete.<br />

Toliko iz ure zgodovine,<br />

münchenski dogodek epizodni<br />

in kozarci sekta pač prezgodnji,<br />

kar potlači nekam se v temine.<br />

Šolsko snov smo zdav<strong>na</strong>j pozabili,<br />

kdo se Chamberlai<strong>na</strong> sploh spominja,<br />

svet prehitro <strong>na</strong>mreč se spreminja,<br />

komaj Churchill iz pozabe sili.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

POLITIČNA POEZIJA<br />

Mir za <strong>na</strong>š čas novi se pripravlja,<br />

je rešitev tokrat bolj <strong>na</strong> vzhodu,<br />

z njo odleže celemu zahodu,<br />

striček Joe od daleč jo pozdravlja.<br />

Kdo bi stričku staremu zameril,<br />

vzhodnemu tiranu da popušča,<br />

mir da si želi povsem brez trušča,<br />

takega, da ne bi ga vznemiril.<br />

Tista stepa dalj<strong>na</strong> ukrajinska,<br />

ki jo sam Sudeti imenuje,<br />

<strong>na</strong>j se, pravi Joe, za <strong>na</strong>s žrtvuje,<br />

<strong>na</strong>j živi demenca zgodovinska!<br />

65<br />

Več politične poezije je <strong>na</strong> strani www.verzifikator.si<br />

<strong>130</strong> 11. 1. 2024

JE VODA<br />

PREMRZLA?<br />

MM...<br />

NE, V<br />

REDU JE.<br />

POTEM SE PA<br />

NEHAJ TAKO<br />

PEKLENSKO DRETI.<br />

JA,<br />

MAMI.

V tedniku <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

<strong>na</strong>jdem vsestranske<br />

informacije.<br />

Ivo Ban<br />

Podprite neodvisno<br />

novi<strong>na</strong>rstvo,:<br />

<strong>na</strong>ročite se <strong>na</strong><br />

Domovino<br />

• Preverjene informacije za tiste, ki želijo vedeti,<br />

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za <strong>na</strong>ročnike.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

• Z<strong>na</strong>ni kolumnisti: Žiga Turk, Ivan Sivec, Mile<strong>na</strong> Miklavčič,<br />

Gregor Čušin, Aljuš Perti<strong>na</strong>č, Bojan Požar, Peter Merše ...<br />

Pridružite<br />

se širokemu<br />

krogu bralcev,<br />

ki cenijo:<br />

• neodvisen <strong>na</strong>čin poročanja,<br />

• e<strong>na</strong>ka merila za vse,<br />

• predstavitev <strong>na</strong>vdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

175 €<br />

205,40 €<br />

• <strong>na</strong>š trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

DA, raču<strong>na</strong>jte <strong>na</strong>me, <strong>na</strong>ročam tednik <strong>Domovi<strong>na</strong></strong>.<br />

(ustrezno oz<strong>na</strong>čite)<br />

12-meseč<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong> (52 številk; <strong>na</strong>mesto 205,40 € samo 175 €)<br />

želim plačilo <strong>na</strong> 4 obroke po 43,75 €<br />

6-meseč<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong> (26 številk; <strong>na</strong>mesto 102,70 € samo 95 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni <strong>na</strong>ročnik):<br />

Ulica in hiš<strong>na</strong> št. * :<br />

Pošt<strong>na</strong> št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovi<strong>na</strong></strong>.<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji <strong>na</strong>ročanja.<br />

S podpisom potrjujem, da sem sez<strong>na</strong>njen z <strong>na</strong>vedenimi splošnimi pogoji <strong>na</strong>ročanja, ki so objavljeni<br />

<strong>na</strong> spletnem <strong>na</strong>slovu https://www.domovi<strong>na</strong>.je/splosni-pogoji-<strong>na</strong>rocanja/.<br />

<strong>Domovi<strong>na</strong></strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: <strong>na</strong>rocnine@domovi<strong>na</strong>.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

Mi vemo, da je <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

VREDNA svojega de<strong>na</strong>rja.<br />

Prepričajte se TUDI VI!<br />

Naročite 3 brezplačne:<br />

ogledne izvode<br />

tednika <strong>Domovi<strong>na</strong></strong><br />

Domovino berem zato,<br />

da ostanem <strong>na</strong> pravi strani poti.<br />

In obrnjen v pravo smer.<br />

Gregor Čušin, igralec in pisatelj<br />

• Preverjene informacije, kaj se v resnici<br />

dogaja doma in po svetu.<br />

• Dostop do člankov novi<strong>na</strong>rske ekipe,<br />

ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak ostaja<br />

zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />

• Dostop do ekskluzivnih člankov, intervjujev in oddaj,<br />

ki so <strong>na</strong> voljo samo <strong>na</strong>ročnikom.<br />

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />

Pridružite se<br />

ŠIROKEMU<br />

krogu bralcev,<br />

KI CENIJO:<br />

• neodvisen <strong>na</strong>čin poročanja,<br />

• e<strong>na</strong>ka merila za vse,<br />

• predstavitev <strong>na</strong>vdihujočih zgodb<br />

posameznikov in skupin,<br />

• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />

• <strong>na</strong>š trud, da predstavimo dejstva,<br />

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />

<strong>Domovi<strong>na</strong></strong>, d.o.o.<br />

Cesta v Log 11,<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

E: <strong>na</strong>rocnine@domovi<strong>na</strong>.je<br />

T: 059 020 001<br />

NAROČITE<br />

PREK SPLETA

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!