Domovina 127: Četrtina slovenskih 15-letnikov nepismenih (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

48 VZGOJA MOJCA BELCL MAGDIČ POSNETEK ZASLONA DARJA BARBORIČ VESEL, SOCIALNA PEDAGOGINJA »Vsakič, ko vidim pred seboj najstnico, vidim človeka, KI NASTAJA« Darja Barborič Vesel je magistrica socialne pedagogike, ki ji je delo z najstniki zelo blizu. Vsakodnevno jih srečuje na šolskih hodnikih in tudi pri sebi na pogovorih. »Vedno znova mi je jasno, da biti najstnica ni najlažja stvar na svetu,« pove. Ravno zaradi svoje odprtosti, pristnosti in spoštljivega odnosa do njih jim pomaga, da lažje sprejmejo sebe in vse, kar se okrog njih dogaja. Sogovornica, ki je hkrati tudi žena in mama treh hčera, v oddaji na zelo zanimiv način spregovori o tem, kako nase gledajo dekleta, ko vstopijo v puberteto. Kot pove, se dekleta v tem obdobju težko identificirajo s katerimkoli terminom in tudi individualizem ima nanje velik vpliv. Nočejo pripadati nobeni skupini, ampak biti samo to, kar so. Po imenu. Kar je po svoje v redu, pojasnjuje gostja, »vendar s tem izgubljajo referenčno točko skupnosti in potem se počutijo same«. NEVEŠČOST V ANALOGNEM SVETU Še ena pomembno stvar, ki jo Barborič Veselova omeni v oddaji, je težava deklet pri prehajanju med analognim in digitalnim svetom. To pomeni, kako komunicirajo v živo in kako preko digitalnih medijev. »V preseku je zmožnost »Če se jaz z njimi pogovarjam kot z razumnimi ljudmi, oni vedo in čutijo, da jih jemljem kot razumne, in s tem jih tudi učim obnašanja,« o pogovoru z najstniki pravi mag. Darja Barborič Vesel. najstnikov, kako ubesedijo svoje misli, emocije in občutja, vedno manjša, ker seveda vedno manj govorijo«, pojasni. »Če natipkaš enovrstično besedilo in za emocionalni del dodaš ›smejka‹, je to popolnoma nekaj drugega kot pa povedati, zakaj me nekaj tako moti,« izpostavlja gostja. Kot še pove, dekleta dandanes iščejo, kako svoj občutek povezati s primernim terminom. ČLOVEK, KI GA NISEM IZBRALA Najstnice se v puberteti sprašujejo: »Kako naj prenesem to, da postajam nek človek, ki ga nisem izbrala?« Prav tako izražajo nemoč, ko se spopadajo z negativnimi čustvi: »Kaj naj naredim, ko me prizadenejo? Kako naj se postavim zase, da bo nekdo še vedno govoril z mano?« Ta neveščost v komunikaciji pa med njimi ni prisotna samo zaradi digitalnih medijev, ampak tudi zaradi Zmožnost najstnikov, kako ubesedijo svoje misli, emocije in občutja, je vedno manjša. zmanjšane komunikacije v družinah. V oddaji, s pomočjo katere vstopimo v svet sodobnih najstnic in najstnikov, dobimo odgovore še na naslednja vprašanja: Kaj najstnici najbolj pomaga, da sprejme sebe? Zakaj je to fantom lažje kot puncam? Primerjanje med puncami in vpliv družbenih omrežij. Pomanjkanje drugih veščin, ki tarejo sodobne punce (in fante). Kako ohranjati dober odnos z najstnikom? Kaj najstnica pri starših (predvsem pri mami) najbolj išče? »Težava, ki jo imamo starši, ko govorimo z najstniki, tudi z otroki, je velikokrat to, da pogovor v praktičnem smislu izpeljemo kot govor,« je prepričana sogovornica. Prav tako pa je izredno pomembno, v kakšnem tonu govorimo z njimi. »Kot bomo naslavljali najstnike, takšno normo vedenja postavljamo,« dodaja: »Če se jaz z njimi pogovarjam kot z razumnimi ljudmi, oni vedo in čutijo, da jih jemljem kot razumne, in s tem jih tudi učim obnašanja.« VABLJENI K OGLEDU CELOTNE ODDAJE, KI DAJE VELIKO UVIDOV V TO, KJE SE NAHAJAJO SODOBNE NAJSTNICE, KAJ DOŽIVLJAJO IN NA KATERIH PODROČJIH POTRE- BUJEJO NAJVEČ PODPORE. <strong>127</strong> 14. 12. 2023
EVA MARKOVIČ SHUTTERSTOCK VZGOJA O mamah, ki otrokom DELAJO DOMAČE NALOGE Na družbenih omrežjih se vsake toliko razvname debata, ali je narobe, da starši otroku (občasno) naredijo domačo nalogo. Strokovnjaki pravijo, naj otroci skrb za šolo prevzamejo sami, s čimer se starši vsaj teoretično strinjamo. V praksi pa se je večini že zgodilo, da smo pomagali več, kot bi bilo treba. 49 Spletno debato seveda razpihujejo različne »spletne vplivnice«, ki po Tik Toku razlagajo, kako redno otrokom delajo domače naloge, ker jih nočejo obremenjevati in ker imajo otroci toliko drugih obveznosti. Mislim, da gre pri tem bolj za zbujanje pozornosti kot za kaj drugega. Večina staršev ne piše domačih nalog, medtem ko otroci počnejo druge stvari. Večina sedi zraven in dela stvari skupaj z otrokom. To ne bi bilo narobe, če bi imel otrok določene težave in bi prosil za pomoč, ampak starši vse prevečkrat delamo stvari skupaj z otroki (in kdaj tudi namesto njih), da bi bile narejene tako, kot se nam zdi, da je prav – torej odlično. Tukaj pa se odpre debata: je to, kar delamo, res najboljše za otroke? VTIKANJE V ŠOLSKO DELO Večino domačih nalog lahko otroci, ki nimajo specifičnih učnih težav ali nečloveških učiteljev (kamor jih na srečo spada večina), opravijo sami. In bi jih tudi morali. Oni so tisti, ki bi si v šoli morali zapomniti (ali si zapisati), kaj imajo za domačo nalogo. Oni so tisti, ki bi morali imeti v mislih, kaj morajo popoldne narediti. Oni bi morali nalogo opraviti oziroma oceniti, ali bi radi za pomoč pri razlagi prosili starše. In oni bi morali prevzeti odgovornost za neopravljeno ali slabo opravljeno nalogo. Tako se urijo v samostojnosti, organizaciji in prevzemanju odgovornosti, kar je mnogo pomembnejše od šolskih ocen. Če bodo za šolo skrbeli sami, je dejstvo, da stvari ne bodo vedno opravljene odlično. Pravzaprav včasih sploh ne bodo. Toda ali je res naš cilj, da ima otrok dobre ocene zaradi našega truda? Ker sem po naravi nagnjena k perfekcionizmu in imam pogosto težave s tem, da si želim imeti nad otroki več nadzora, kot bi bilo zanje dobro, sem sama sebi postavila nekaj osnovnih načel. Vsak dan se z njimi pogovarjam, kaj so počeli v šoli in kakšne obveznosti imajo. Če je treba, jim pomagam razporediti čas za različne obveznosti. In če jim kaj ne gre, jim z možem priskočiva na pomoč. Včasih skupaj pregledamo opravljeno delo. Nikoli pa ne delam naslednjega: • Ne pregledujem otroških zvezkov in beležk, da bi v njih našla navodila za domačo nalogo ali vprašanja za teste. Z mlajšimi otroki vsake toliko skupaj pregledamo šolsko torbo, da vidimo, kaj počnejo. V nobenem primeru pa nisem policaj, ki bi po njihovih torbah iskal sledi neopravljenih nalog. • Izogibam se viber skupinam, v katerih si starši izmenjujejo datume za teste in oddajo različnih nalog. Če otrok pozabi, kaj mora narediti, ne kličem jaz sošolčeve mame, ampak on kontaktira sošolca. • Ne vodim evidence, kdaj ima kateri otrok test ali domače branje. To je njihova naloga. • Izogibam se stavkom, kot so »Jutri pišemo matematiko« ali »Kdaj moramo oddati domače branje« Test piše otrok. Ednina, ne množina. Jasno je, da moram ob tem sprejeti, da bodo otroci občasno pozabili na kakšno obveznost. Kakšen test bodo pisali slabše, kot če bi jaz ves teden sedela z njimi in jih učila. Zato pa se učijo uporabljati svojo glavo. Urijo spomin in zavest, da cilj šole ni srečna mama. Večino domačih nalog lahko otroci, ki nimajo specifičnih učnih težav, opravijo sami. In bi jih tudi morali. In veste kaj? Kljub temu da v veliki meri sami skrbijo za svoje obveznosti, so njihovi rezultati precej solidni. Ne popolni, vsekakor pa dovolj dobri. ODLIČNJAKI Da ne bo pomote – seveda sem včasih slabe volje, ko vidim, da otroci kakšno stvar opravijo površno ali malomarno. Hkrati pa se zavedam, da imajo le redki otroci predispozicijo za odličnjaka, kakršnega bi si želeli starši. Le redki otroci so izredno bistri, vestni, natančni in marljivi – vse v enem. To so otroci, ki so odličnjaki v pravem pomenu besede. Ostalim starši zvišujemo uspeh tako, da jim ves čas dihamo za ovratnik in se z njimi ure in ure učimo. Vse, česar jih s tem naučimo, pa je, da namesto njih razmišlja in težave rešuje nekdo drug. Na koncu se čudimo, da obstaja toliko staršev, ki plačujejo, da njihovim otrokom nekdo napiše diplomsko ali seminarsko nalogo. So ocene in popolno opravljene naloge res najpomembnejše? Ali je morda pomembnejše, da otroka naučimo samostojnosti, s katero bo lahko šel v svet, čeprav morda ne na najelitnejšo gimnazijo? <strong>127</strong> 14. 12. 2023
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: Nismo še NA DNU - žal V rajnkem r
Page 5 and 6: VSEBINA 5 3 Nismo še na dnu - žal
Page 7 and 8: PREGLED TEDNA 7 Ruski predsednik Vl
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Vipavska.eu @VipavskaE
Page 11 and 12: »Snežinkasti« učenci KARIKATURA
Page 13 and 14: Komentar TEMA TEDNA 13 program gimn
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 TADEJA ZABRET ARHIV D
Page 17 and 18: Komentar ALJUŠ PERTINAČ SHUTTERST
Page 19 and 20: POŽAREPORT 19 decembra: »Danes se
Page 21 and 22: AKTUALNO 21 Najmanj 378 migrantov j
Page 23 and 24: AKTUALNO 23 PRAVICA DO GROBA V Slov
Page 25 and 26: DRUŽBA 25 UMETNO MESO Največ podj
Page 27 and 28: SVOBODNO GOSPODARSTVO 27 Če vemo,
Page 29 and 30: INTERVJU 29 Gosta iz tako oddaljene
Page 31 and 32: INTERVJU 31 saj tretja in četrta g
Page 33 and 34: ANDRAŽ ARKO UROŠ RANFL Ki si ga D
Page 35 and 36: AKTUALNO 35 ne kazni, poleg tega pa
Page 37 and 38: itnega naslednika svojega očeta v
Page 39 and 40: ŠPORT 39 Mustafa Mohamed (26) ni
Page 41 and 42: SVET 41 dejansko prišlo, je med dr
Page 43 and 44: KULTURA 43 Kos Grabar/ abeautifulre
Page 45 and 46: SPOLNA VZGOJA 45 Zakaj se spolnost
Page 47: MAJA VOVK S to nadlogo se vsaj obč
Page 51 and 52: NARODNO-ZABAVNO 51 Neločljiva brat
Page 53 and 54: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 55 and 56: Priporočila BEREMO, GLEDAMO, POSLU
Page 57 and 58: Koledar dogodkov DECEMBER DOGODKI 5
Page 59 and 60: Kolumna TINO MAMIĆ PETER MERŠE JE
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SHUTTERSTOCK SESTAVIL
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SHUTTERSTOCK S
Page 65 and 66: da ne (spre)vidijo, da si bodo igre
Page 67 and 68: Ustvarite svojo VESELI PRAZNIKI SE

Domovina 127: Četrtina slovenskih 15-letnikov nepismenih (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?