Domovina 127: Četrtina slovenskih 15-letnikov nepismenih (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

14. 12. 2023 

Četrtina 15-letnikov 

Zakaj so prepovedali umetno meso 

Osnovnošolske inštrukcije o seksu 

Ivan Sivec: Kako so uspeli Avseniki 

24 

44 

50 

NEPISMENIH 

12 

3,60 € 

127

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

V tedniku Domovina 

najdem vsestranske 

informacije. 

• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

Ivo Ban 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 € 

187,20 € 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

Nismo še NA DNU – žal 

V 

rajnkem režimu je bila šola 

eden od najpomembnejših 

stebrov družbe. Ideološka 

hrbtenica. V slovenski 

maniri natančnosti, predanosti in popolnosti 

je bila šola tako v avstrijskih 

cesarskih časih kot v jugoslovanskih 

kraljevskih in slednjič jugoslovanskih 

komunističnih odlična. Na večini področij 

splošne razgledanosti, posebej pa 

znanja tujih jezikov, s(m)o bili Slovenci 

veliko bolj izobraženi kot Italijani, Francozi, 

Američani. Samo dve večji težavi 

sta bili. Prva je bila ideološka socialistična 

zaplankanost, ki pa so se jo mnogi zavedali, 

zato si je bilo mogoče veliko pomagati 

z branjem med vrsticami. Druga 

težava so bili porezani vrhovi. Porezane 

špice. Cvet inteligence je bil vedno malce 

potlačen navzdol, genialnosti se ni spodbujalo. 

Naš ideal je bila uravnilovka, sivina 

povprečja, pri kateri nihče ne izstopa. 

Obe težavi imamo tudi dandanes. 

Danes je vse drugače. Mednarodne 

raziskave kažejo, da je slovenska izobrazba 

v primerjavi z drugimi državami 

slabša kot nekoč. Profesorji na univerzi 

že leta govorijo, kako so generacije intelektualno 

slabše kot nekoč. To ni samo 

zaradi previsokega deleža študentov 

med mladimi, ki pogosto obiskujejo 

tudi fakultete dvomljive kakovosti. 

Razlog je slabša povprečna izobrazba. 

Da je to še kako res, vidimo tudi 

sami. Pred kakimi 15 leti sem pisatelju 

Alojzu Rebuli potožil, da moji otroci za 

obvezno domače branje in bralno značko 

ne berejo več kakovostnih knjig in 

da je edini klasik med avtorji Anton Ingolič. 

»Pa saj Ingolič sploh ni klasik,« je 

zamahnil z roko ostareli pisatelj. A danes 

je še slabše. Moja dva najmlajša med 

izborom nimata več niti Ingoliča. Danes 

je pisatelj Karl May, ki je v moji mladosti 

Obseg šolske snovi je treba 

radikalno zmanjšati. 

MOJA BESEDA 

SHUTTERSTOCK 

veljal za tako imenovano »šund« literaturo 

in ga zato v šolski knjižnici sploh 

niso imeli, literarna poslastica. Razne 

mucke in vojnovići pred pol stoletja ne 

bi prišli niti v preddverja knjižnih založb. 

Česa takega, jezikovno gledano, se 

ni tiskalo niti v tovarniških glasilih. 

Na učiteljišče so včasih hodili najboljši 

gimnazijci. Tako kot danes na 

medicino. Na Finskem, kjer imajo bojda 

najboljše šolstvo na planetu, je še danes 

tako. Pri nas pa iz učiteljskega poklica, 

v katerem so večinoma nekdanje pridne 

dijakinje iz prvih klopi, bežijo celo dolgoletne 

učiteljice. In učitelji, če je še kje 

sploh kakšen v morju samih učiteljic. 

Zakaj je slovenska politika tako oslabila 

slovensko šolstvo? Vsekakor si 

je vladajoča levičarska politika to zelo 

želela in šolo reformirala na slabše 

povsem načrtno. Spominjam se, kako 

je mladinski duhovnik in voditelj Vinko 

Kobal leta 1997 pripovedoval, da sta 

ga Janez in Marjan Podobnik vprašala 

za nasvet glede vstopa desnosredinske 

SLS v vlado z močnejšo levičarsko 

LDS. Kobal jima je svetoval, naj vstopita 

samo pod pogojem, da jim Janez Drnovšek 

prepusti tudi šolsko ministrstvo. Da 

bi se kaj takega lahko zgodilo, Kobal ni 

verjel. A zgodilo se je drugače: 

SLS je vstopila v vlado 

brez šolskega resorja. Na 

naslednjih volitvah je celotni 

pomladni tabor vstop v 

vlado plačal s katastrofalnim 

porazom in za vedno izgubil 

absolutno večino med volivci. 

Kaj bo prinesla levičarska šolska reforma, 

so strokovnjaki glasno opozarjali 

že davno pred uvedbo devetletke: 

da je snovi preveč, da je znanje premalo 

poglobljeno in da se uničuje ustvarjalnost 

in individualnost. Danes razločno 

vidimo, da strokovnjaki niso pretiravali. 

Svetla točka javnega šolstva so 

cerkvene šole, v katerih imajo tudi po državnim 

merilih najboljše rezultate. A vedeti 

je treba, da je njihova nadpovprečna 

kakovost sad iskanja obvozov okoli 

betonskih kolosov slovenskega šolskega 

sistema. Katoliške šole so ohranile nekaj 

ustvarjalnosti, umetnostne vzgoje in 

kulture, kar je tako neusmiljeno izgnal 

iz šol minister LDS Slavko Gaber. 

Žal pa še vedno nismo dosegli točke, 

da bi glavni odločevalci opazili ubožnost 

slovenskega šolskega sistema. Socialisti 

so opazili, da učiteljice bežijo 

s šol, zato se bodo problema deficitarnosti 

lotili z novimi birokratskimi prijemi 

in mogoče z dvigom učiteljskih plač. 

To ne bo pomagalo. Ne le da je treba 

reformirati šolske programe in najmanj 

za tretjino zmanjšati obseg učne snovi 

ter izdatno okrepiti in prenoviti pouk 

slovenščine, reformirati je treba tudi 

pedagoške univerzitetne programe, saj 

z novimi generacijami učiteljev ne moremo 

napredovati niti za milimeter. 

Nastopil je čas za streznitev in 

za treznjenje. 

 

3 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

127 14. 12. 2023

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Vse več je odličnjakov, 

znanja pa vse manj 

Tadeja Zabret · Komentar 

15 Strokovnjaki o slovenščini v šoli: 

mladi berejo veliko, a izjemno 

nekakovostna besedila 

Tadeja Zabret 

24 

28 

44 

50 

Zakaj je Italija prepovedala 

laboratorijsko vzrejeno meso 

Tadeja Zabret 

Mirko Vasle, argentinski 

časnikar: Živite v raju, pa se 

tega ne zavedate 

Tino Mamić · Intervju 

Osnovnošolske inštrukcije o 

seksu ali vzgoja za spolnost 

Nataša Rupena · Intervju 

Brez skromnosti 

in Božje iskrice ni uspeha 

Ivan Sivec · Narodno-zabavno 

ŠIRIMO OBZORJA 

Četrtina 15-letnikov 

Zakaj so prepovedali umetno meso 

Osnovnošolske inštrukcije o seksu 

Ivan Sivec: Kako so uspeli Avseniki 

24 

44 

50 

14. 12. 2023 

NEPISMENIH 

12 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 127, LETNIK 3, 

14. december 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala 

Iskreni.net: ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, TADEJA 

ZABRET, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

NAROČNINE: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

3,60 € 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7000 izvodov 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

127 

Zaključek redakcije: 12. december 2023 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Naslovnica: 

FOTOMONTAŽA CITRUS 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

127 14. 12. 2023

VSEBINA 

5 

3 Nismo še na dnu – žal 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

17 18 

Vsi moramo trpeti, 

preden pridemo do jame 

Aljuš Pertinač · Komentar 

20 

Prijeli zvodnike in tihotapce migrantov 

Vid Sosič 

Darja Barborič Vesel, socialna 

pedagoginja: »Vsakič, ko vidim pred seboj 

najstnico, vidim človeka, ki nastaja« 

Mojca Belcl Magdič 

Kdo je tu osel: nora, a žal tudi 

resnična zgodba s kmetije možgan 

Bojan Požar · Komentar 

26 

48 49 

54 

Svinjski file v vinski omaki 

s suhimi slivami 

Selma Bizjak 

Gospodarstveniki niso (u)slišani: 

kaj pa, če so za to krivi tudi sami 

Matjaž Napast · Komentar 

O mamah, ki otrokom 

delajo domače naloge 

Eva Markovič 

62 

Raj, imenovan komunizem 

Milena Miklavčič · Kolumna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

22 V Evropskem parlamentu peticija o pokopu 

in spominu na žrtve komunističnih pobojev 

Uredništvo 

33 Ki si ga devica v templju darovala 

Andraž Arko 

34 Zakaj je predsednica pomilostila tihotapce 

Jakob Vid Zupančič 

36 Sin soustanovitelja Hamasa obžaluje, 

da je očetu rešil življenje 

Teo Petrovič Presetnik 

38 Aleksander Čeferin odprl vrata evropskega 

prvenstva LGBT ideologiji 

Tomaž Kavčič 

40 Ukrajina: Zahod je zajahal tigra, 

ki ga vse težje obvladuje 

Rok Frelih · Komentar 

42 Vekoslav Batista in njegov prezrt 

(ter ogrožen) park staroslovanskih bogov 

Milan Gregorič · Komentar 

46 Pevec uspešnice Despacito 

se je spreobrnil v krščanstvo 

Uredništvo iskreni.net · Komentar 

47 Kako nad slab zadah 

Maja Vovk 

52 Med(ijski) sosedi 

55 Predsednici kraljevsko 

Govorica telesa 

55 Beremo, gledamo, poslušamo 

56 Filmski kažipot 

57 Koledar dogodkov 

58 Sudokuja, vsotnici 

59 Jezus ni bil copata 

Tino Mamić · Kolumna 

60 Razvedrilo 

64 Janez Krstnik – El Greco 

Gregor Čušin · Satira 

65 Mavricij Dodič: Otok sredi kopna 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

127 14. 12. 2023

6 

PREGLED TEDNA 

Gibanje Svoboda še naprej izgublja podporo, nihče drug pa je na ta račun ne pridobiva, 

z delno izjemo SD-ja, kaže anketa Mediane za Delo. 

PADANJU SVOBODE 

NI VIDETI KONCA 

Gibanje Svoboda še naprej izgublja podporo, 

nihče drug pa je na ta račun ne pridobiva, 

z delno izjemo SD-ja, kaže prva decembrska 

anketa osrednjih slovenskih medijev, 

Medianina za Delo. Delo Golobove (56) vlade 

kot negativno ocenjuje krepko čez polovica 

anketirancev, pozitivnih ocen je manj kot 

petina. Na lestvici priljubljenosti politikov pa 

je na prvem mestu ponovno Anže Logar (47). 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi z 

20,8 odstotka podpore vprašanih zmagala 

SDS. Svobodo bi volilo 13,4 odstotka 

anketirancev, SD 8 odstotkov, Levico 4,7 

odstotka in NSi 4,5 odstotka vprašanih. 

Nad parlamentarni prag bi po dolgem času 

skočila Jelinčičeva SNS s 3,3 odstotka, 

dotaknila pa bi se ga tudi Stevanovićeva 

(41) Resni.ca z 2,6 odstotka podpore med 

vsemi anketiranci. Od ostalih strank bi 

največ dobili Pirati (2,4 %), sledijo SLS (1,8 

%), Vesna (1,3 %), Naša prihodnost (0,7 

%), Naša Dežela (0,6 %) in Konkretno (0,4 

%). Druge stranke bi volilo 2,2 odstotka 

vprašanih, z »ne vem« pa je odgovorilo 21,5 

odstotka vprašanih. 

KAZENSKA OVADBA 

ZOPER URBANIJO 

Policijska uprava Ljubljana je podala 

kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe 

uradnega položaja ali uradnih pravic zoper 

Uroša Urbanijo (47), ker kot vodja Urada za 

komuniciranje ni plačeval javne službe STA. 

Ovadba zoper Urbanijo je dopolnitev že 

prej podane ovadbe Pravne mreže za varstvo 

demokracije. Urbanija jim je že junija vrnil 

s protitožbo zaradi krive obtožitve, ki jo 

je vložil tudi proti njihovi odvetniški družbi 

ter tedanji odvetnici, zdaj pa predsednici 

republike Nataši Pirc Musar (55). 

»Če policija po novem ovadbe podaja zato, ker 

smo upoštevali podpisane pogodbe in obstoječo 

zakonodajo, je situacija res čudna. Očitno 

pričakujejo, da bi moral delovati nezakonito,« 

je ovadbo za N1 komentiral Urbanija. 

RUPAR NA 

EVROPSKE VOLITVE 

Na volitvah v Evropski parlament bo 

zagotovo sodeloval Pavel Rupar (63) s 

svojo ljudsko iniciativo Glas upokojencev, 

poročajo mediji. Za slednjo je že znano, da 

januarja postaja nova stranka upokojencev. 

Sam sicer ne cilja na mesto v Bruslju, saj si 

želi delovati bolj efektivno, kar lahko po 

njegovih besedah doseže v Sloveniji. Vseeno 

ne izključuje, da bi se na listi pojavil na 

zadnjem mestu. Listo sicer že oblikujejo, 

Glas upokojencev, ki ga vodi Pavel 

Rupar (63), bo sodeloval na volitvah 

v Evropski parlament. 

Domovina.je 

Bor Slana/STA 

vsi trije vodilni kandidati za nosilca pa naj 

bi imeli doktorat. 

Nasprotno sta govorice o svoji kandidaturi 

odločno zavrnila Nika Kovač (30) in Jaša 

Jenull, za katera so nekateri mediji napovedovali, 

da se pripravljata na volilni boj. Na 

rezultat volitev bodo nevladniki s svojim 

delovanjem vseeno poskušali vplivati. Levi 

pol je pri pripravah sicer počasnejši. SDS in 

NSi bosta svoje liste predstavila kmalu, SD 

pa to napoveduje šele za marec. 

NEMCI BOLJ NAKLONJENI 

JEDRSKI ENERGIJI 

Gospodarsko krilo največje nemške opozicijske 

stranke CDU, ki je vladala neprekinjeno 

od 2005 do 2021, je izdalo zahteve o ponovni 

aktivaciji nemških jedrskih elektrarn. 

Te je nova vlada v nasprotju z množico 

kritik strokovnjakov in energetski draginji v 

imenu zelenega prehoda zaprla. 

Načrt pod imenom AKWende ima tri 

zahteve: »Zvezna vlada je pozvana, da 

se pridruži zavezništvu 22 držav, ki so se 

na COP28 zavezale k povečanju uporabe 

jedrske energije«. Kot so zapisali, je za 

preostale jedrske elektrarne »treba nemudoma 

sprejeti moratorij za razgradnjo in se 

pripraviti na njihov ponovni zagon«, pozivajo 

pa tudi k razvoju naslednje generacije 

jedrskih elektrarn. 

Prebuditev opozicije je povezana z zasukom 

v javnem mnenju, ki ob naraščajočih 

stroških energentov pri Nemcih povzroča 

večji skepticizem do zanašanja zgolj na 

obnovljive vere. Poleg strokovnjakov je 

bilo do zapiranja te najbolj efektivne oblike 

pridobivanja energije skeptično tudi opazno 

število okoljevarstvenikov. 

UKINJANJE ODDAJ 

NA TV SLO 2 

»V Uredništvu informativnega programa na 

TV SLO 2 smo prejeli novico, da se na TV Slovenija 

ukinjajo edine slovenske televizijske 

informativne oddaje o gospodarstvu, kriminalu, 

znanosti, zdravju in zabavi. Prav tako 

so nas obvestili, da se ukinjata dnevnoinformativni 

oddaji Panorama in Magnet. Skupaj 

naj bi ukinili kar sedem informativnih oddaj, 

ki so vsak dan na sporedu na TV SLO 2,« so 

zapisali v kolektivu uredništva informativnih 

oddaj na TV SLO 2. 

Opozorili so tudi, da medtem ko vodstvo RTV 

Slovenija z novim programsko-produkcijskim 

načrtom za leto 2024 načrtuje zapos- 

127 14. 12. 2023

PREGLED TEDNA 7 

Ruski predsednik Vladimir 

Putin (71) je napovedal 

potegovanje za še en 

predsedniški mandat. 

migrante izganja v Libijo in Alžirijo, kar pa 

tunizijske oblasti zanikajo. Od junija letos 

je bilo v Libijo deportiranih okoli 5.500 

migrantov, v Alžirijo pa 3.000. Večino migrantov 

tunizijska obalna straža prestreže 

na vzhodni obali Tunizije v bližini Sfaksa, 

ki je od italijanskega otoka Lampedusa 

oddaljen le okoli 130 kilometrov. 

litve novih honorarnih sodelavcev, verjamejo, 

da ni upravičenih razlogov, da bi njihovi 

honorarni sodelavci po 1. januarju 2024 

ostali brez pogodb. Poleg tega nasprotujejo 

radikalnemu krčenju športnega in kulturnega 

programa in sodelavcem izražajo podporo. 

PUTINOVA PREDSEDNIŠKA 

KANDIDATURA 

Ruski predsednik Vladimir Putin (71) je 

napovedal, da se bo marca prihodnje leto 

potegoval za še en predsedniški mandat. 

»Ne zanikam, da sem v različnih obdobjih 

različno razmišljal. Imate prav, sedaj je čas, 

ko moram sprejeti odločitev. Kandidiral 

bom za predsednika Ruske federacije,« je 

dejal ob podelitvi odličij vojakom. 

Kot predsednik ali premier je Putin na oblasti 

od leta 1999, kar je dlje kot katerikoli ruski 

voditelj po sovjetskem diktatorju Josefu 

Stalinu. Na prihajajočih volitvah ni pričakovati, 

da bo imel pomembnejšega tekmeca. 

Še dvakratno kandidaturo mu sicer omogoča 

sprememba ustave iz leta 2020 – predsednik 

bi tako lahko bil vse do leta 2036. 

Opozicijski politiki so volitve označili za farso 

demokracije. Opozicijski voditelj Aleksej 

Navalni (47) je iz zapora že pozval volivce, naj 

volijo kogar koli razen Putina. 

PRISEGEL NOVI 

ARGENTINSKI PREDSEDNIK 

PROFIMEDIA 

53-letni ekonomist libertarne usmeritve je 

napovedal, da bo zajezil hudo inflacijo in se 

ostro odzval na desetletja prekomerne porabe 

javnega denarja. V predvolilni kampanji 

je sicer obljubljal precejšnje spremembe 

predvsem na področju ekonomije, denimo 

uvedbo ameriškega dolarja za nacionalno 

valuto in ukinitev centralne banke. 

Prisege so se udeležili številni svetovni 

voditelji, med njimi ukrajinski predsednik 

Volodimir Zelenski (45), madžarski premier 

Viktor Orban (60), nekdanji brazilski predsednik 

Jair Bolsonaro (68), čilski predsednik 

Gabriel Boric (37) in španski kralj Filip VI. (55) 

TUNIZIJA 

PRESTREZA MIGRANTE 

Tunizijske oblasti so letos med prečkanjem 

Sredozemskega morja prestregle že blizu 

70.000 migrantov, kar je skoraj dvakrat več 

kot leta 2022. Poleg Libije je Tunizija sicer 

glavno izhodišče na severu Afrike, preko 

katerega skušajo migranti doseči Evropo. 

Med letos prestreženimi je bilo 78 odstotkov 

tujih državljanov, lani pa 59 odstotkov. 

Združeni narodi in razne humanitarne 

organizacije obtožujejo Tunizijo, da 

Dva kvadratna metra prostora na 

tleh sta dovolj za sprejem mladih 

udeležencev novoletnega Evropskega 

srečanja mladih v Ljubljani. 

ZORČIČ NOVI 

DIREKTOR DVK 

Igor Zorčič (45), nekdanji predsednik 

Državnega zbora in nekdanji vodja poslanske 

skupine Stranke modernega centra, bo 

petletni mandat na čelu Državne volilne 

komisije (DVK) nastopil 1. februarja 2024. 

Takrat se bo po več kot 12 letih s položaja 

poslovil Dušan Vučko (59), so sporočili z 

DVK. Med njegovimi prvimi nalogami bo 

izvedba evropskih volitev. 

IŠČE SE ŠE 

2.000 NAMESTITEV 

Približuje se 46. Evropsko srečanje mladih, 

ki ga pripravlja Taizéjska skupnost in 

bo tokrat od 28. decembra do 1. januarja 

potekalo v Ljubljani. Okoli 50 župnij 

se pripravlja na sprejem 5.000 mladih. 

Prizadevajo si, da bodo udeleženci sprejeti 

po domovih v Ljubljani in okolici. Poudarjajo, 

da tri tedne pred srečanjem še vedno 

iščejo namestitev za 2.000 mladih. 

»Vsak je povabljen, da sprejme mlade 

v svoj dom. Dva kvadratna metra prostora 

na tleh je dovolj za sprejem mladih 

udeležencev. Srčnost je precej pomembnejša 

kot dobro opremljena soba za goste,« 

so zapisali organizatorji. Gostitelji gostom 

zagotovijo tudi zajtrk vsak dan bivanja in 

kosilo na prvi dan novega leta. 

Facebook 

V nedeljo je prisegel novi argentinski 

predsednik Javier Milei (53). »Pri Bogu in 

domovini prisežem, da bom z domoljubjem 

opravljal položaj predsednika argentinskega 

naroda,« je dejal Milei. Kot pravi, 

pomeni njegovo predsedovanje novo 

obdobje za Argentino. 

127 14. 12. 2023

8 

FOTO TEDNA 

GEJZIR 

Atlantic Droga Kolinska 

Poškodovana opazovalna 

vrtina v Spodnji Kostrivnici 

pri Rogaški Slatini je ustvarila 

pravi pravcati gejzir. 

127 14. 12. 2023

ČIVKARIJA 

9 

Vipavska.eu @VipavskaEU 

V Sloveniji je več ljudi, ki se drogirajo kot opijajo. 

Posebej mladih. Normalna količina vina, glaž ali 

dva, koristi zdravju. Zakaj torej nihče ne govori 

o »nula nula« glede drog v prometu? Zakaj nihče 

ne zahteva testiranja na droge v vladi, parlamentu 

in prometu? 

Čivk tedna 

Gorazd 

Čivk @ajinevols tedna 

Svoboda @SvobodaBlog 

Na eni strani brezvezne spolne kvote za preambiciozne 

karieristke, na drugi strani druga največja 

razlika med spoloma v bralni pismenosti 

med vsemi državami OECD. To je resen problem, 

ki pa nikogar ne zanima. 

Samo Vesel @SVesel 

Izkoriščani in zapostavljeni v 21. stoletju vstajajo 

ob pol devetih. 

Samo Glavan @SamoGlavan 

Marketinški manever: Po informaciji, da se bo 

elektrika podražila za 80 %, so vsi (bebci) veseli, 

da bodo deležni »zgolj« 20-% podražitve. 

Edvard Kadič @EdvardKadic 

Politik bo skrbel za korektno izvedbo volitev? 

Nova raven politike. 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

Če prav razumem, bo predsednica z Musarjem, 

čigar premoženje iz privatizacije so Finance ocenile 

na 5–10 milijonov evrov, del tega premoženja 

razdelila in Musarja za njegovo spremljanje žene 

ne bomo več plačevali iz proračuna. 

127 14. 12. 2023

10 

ČIVKARIJA 

Miro Haček @MHacek 

Premier Golob: »Gre za izkušena strokovnjaka.« 

Ministri morajo biti predvsem politično močne 

osebe, razumeti, da sami ne bodo mogli veliko 

narediti, zato se morajo obdati s skupino izkušenih 

strokovnjakov. 

Marko @Marko63705437 

Ko Slovenija obmolkne. 

Petra Sovdat @petrasovdat 

Kako glup populizem. 

Delo @Delo 

Povprečna cena košarice najcenejših živil 

je ob zadnjem popisu znašala 20,43 evra, 

na začetku popisa pa 49,90 evra. 

Andrej Drapal @adDrapi 

Ponovimo z Rogerjem Scrutunom: Nacionalne 

države in krščanska tradicija sta temelj identitete 

Evropejcev. Torej: sesujmo centralizacijo 

Evrope in podprimo simbolne temelje, vezane 

na Jeruzalem. Meje so nujne za ohranjanje identitete, 

kolikor je je sploh še ostalo. 

Tomaž Štih @Libertarec 

Skupina državljanov je včeraj s sežigom LGBT 

zastave izrazila svoj protest nad državnim financiranjem 

kina Kinodvor, ki je doslej od države 

prejel 12 milijonov, ter zahtevala, da obiskovalci, 

večinoma iz ljubljanskih višjih slojev, začnejo 

plačevati polno ceno vstopnic. 

Nataša Briški @DC43 

Absolutno ena od boljših odločitev prejšnjega 

vodstva RTV Slovenija: več kulture v bolj 

gledanem terminu (z opombo, da bi se dalo te 

vsebine bolje delati). Če bi se za to, kar je zdaj 

na mizi, odločili prejšnji, bi [dopiši]. 

Kozma Ahačič @KozmaAhacic 

Protestirajmo proti črtanju Kulture: RTV 

SLO, Kultura ob 19.45 je bila zagotovo najpomembnejša 

pridobitev programa v zadnjem 

času. Prosim, premislite in ne podlegajte 

popolni deintelektualizaciji. Tudi jaz 

nasprotujem odločitvi in ne morem verjeti. 

Mr Conformista @cnfrmstA 

Evropski človek išče moralni ideal v puščavi. 

Pred seboj ima Alpe, ozira pa se poti Alepu. Po 

naravi je čezmeren, ni zadovoljen s tem, kar je 

pred njim, zato mu je puščava ljubša – samo 

zato, ker je drugje. 

127 14. 12. 2023

»Snežinkasti« učenci 

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK 

127 14. 12. 2023

12 TEMA TEDNA 

TADEJA ZABRET 

DEPOSITPHOTOS 

Vse VEČ je odličnjakov, 

znanja pa vse MANJ 

Slovenijo so pretresli rezultati mednarodne raziskave PISA in mednarodne 

raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja, ki sta za vzgojno-izobraževalno 

področje podoben udarec, kot so bile za slovensko državo avgustovske ujme. 

Rezultati so v resnici porazni in kažejo 

splošen upad pismenosti: matematične, 

naravoslovne in bralne. Tako četrtina 

slovenskih 15-letnikov ne dosega 

osnovne pismenosti niti pri branju niti pri matematiki 

(pismenost na področju matematike in 

naravoslovja pomeni, da je učenec pridobljeno 

znanje sposoben uporabiti v praksi). Gre za vsakega 

četrtega 15-letnika! Delež nepismenih se je 

povečal, medtem ko se je razpolovil delež tistih, 

ki dosegajo najvišjo raven pismenosti. 

Na področju bralne pismenosti je bil povprečni 

slovenski dosežek (zopet) pod povprečjem 

članic OECD in najnižji od začetka sodelovanja 

v raziskavi PISA l. 2006. Razlika med 

spoloma je pri bralni pismenosti v Sloveniji ena 

največjih med članicami OECD, in sicer v prid 

deklet (večje razlike med spoloma so bile le na 

127 14. 12. 2023

Komentar 

TEMA TEDNA 

13 

program gimnazije. Poleg tega učiteljev 

primanjkuje, njihova avtoriteta v razredu 

je vse manjša, nanje pa posredno 

(prek inšpekcij) in neposredno (s prošnjami, 

pozivi in grožnjami) pritiskajo 

tudi starši. Ob aktualnih rezultatih raziskav, 

pa se učitelji soočajo še z očitki, 

da dijake ustrahujejo, da ne skrbijo dovolj 

za dobro klimo in odnose v razredu. 

25 % 

slovenskih 

15-letnikov ne dosega 

osnovne pismenosti. 

Finskem). Pri matematiki je rezultat 

slabši kot l. 2018, čeprav je povprečen 

slovenski dosežek še vedno nad povprečjem 

OECD. Najmanjši padec pa je 

raziskava pri slovenskih 15-letnikih 

zaznala pri naravoslovni pismenosti, 

kjer je povprečen dosežek naših dijakov 

tudi še nad povprečjem OECD. 

Čemu pripisati zgornji trend in 

kako nato nanj odgovoriti, je sedaj 

ključno vprašanje. 

Politika je nad rezultati bolj začudena. 

A spremembe zakona o osnovni 

šoli, ki jih je vlada prejšnji teden potrdila, 

v praksi ne odgovarjajo na pravzaprav 

nobeno od zgoraj opisanih težav. 

Vlaganje v izobraževanje v Sloveniji je v 

zadnjem desetletju upadlo. Sprejemajo 

se strategije in načrti, realni premiki pa 

jim sledijo mnogo bolj počasi. 

ODLIČNOST – 

PODPOVPREČNOST 

Učitelji nad rezultati niso začudeni. Oni 

že dlje časa opozarjajo, da se standard 

znanja znižuje, da se je sistem ocenjevanja 

v Sloveniji popolnoma porušil, da 

ocene niso več informacija o znanju, saj 

»so tisti, ki jim v šoli nekako gre, postali 

izjemno uspešni«. Odličnjakov je tako 

kljub očitno vse slabšemu znanju pri 

nas vsako leto več, Slovenija po deležu 

najboljših presega vse razvitejše države 

– slednje pa jo na mednarodnih raziskavah 

prehitevajo po znanju. Rezultati 

kažejo, da se je v raziskavi PISA najbolj 

znižal prav povprečni dosežek najbolj 

odličnih dijakov – tistih, ki obiskujejo 

POSLEDICE 

PERMISIVNE VZGOJE 

Pri starših se velja še posebej ustaviti. 

Njihova vse bolj permisivna vzgoja 

namreč močno zaznamuje sodobne generacije 

in ima pri razkoraku med znanjem 

in ocenami močan vpliv na velik 

odmik od realnosti. »Nekateri že jasno 

izraženo zahtevo ali postavljeno mejo 

doživljajo kot ustrahovanje. Vidim, da 

pada odpornost na zahteve, soočenje s 

težavami, postavljanje meja,« je za Delo 

dejala predsednica skupnosti splošnih 

gimnazij in ravnateljice novomeške 

gimnazije Mojca Lukšič. Američani 

takšne mlade imenujejo »snowflakes« 

oz. snežinke. Permisivno vzgojeni mladi, 

ki jim je vse prineseno na pladnju 

in se ne znajo več resnično potruditi, 

njihovi starši pa vso izobraževalno vertikalo 

(še enkrat) delajo skupaj z njimi 

in vso to pot pritiskajo, da bi bile ocene 

čim višje, otrokom delajo življenjsko 

škodo prav zato, ker bodo v življenju neizmerno 

bolj potrebovali dobro znanje 

kot dobre ocene. 

Nekateri učenci 

že jasno izraženo 

zahtevo doživljajo 

kot ustrahovanje. 

Slovenska javna uprava, ki slovi po 

tem, da so tam skoraj vsi zaposleni vedno 

znova ocenjeni kot odlični, pač nima 

dovolj služb za vedno nove in nove generacije 

cvetobera izsiljenih odličnjakov, 

ki jih trenutno producira slovenski 

izobraževalni sistem. Gospodarstvo pa 

išče znanje. In trend upada znanja le še 

pripomore k upadu produktivnosti (na 

kar je nedavno opozoril Uradu RS za 

makroekonomske analize in razvoj), ki 

našo državo odličnih namesto med inovatorje 

potiska med vse bolj zaostale. 

127 14. 12. 2023

14 TEMA TEDNA 

PASIVIZACIJA MLADINE 

Vrnimo se še k enemu trendu, ki ga kaže 

Mednarodna raziskava državljanske 

vzgoje in izobraževanja ICCS – trendu 

pasivizacije naše mladine. Vzgoja brez 

omejitev, zahtev in odgovornosti namreč 

rezultira v tem, da naši mladi nič 

ne bi. Ne samo, da se ne bi učili, oni ne 

Slovenija po deležu 

najboljših presega 

vse razvitejše države, 

slednje pa jo 

po mednarodnih 

raziskavah prehitevajo 

po znanju. 

bi sodelovali v šolskih dejavnostih, ne 

bi volili, ne bi spremljali medijev, ne bi 

bili politično ali družbeno aktivni, ne 

zanima jih, kaj se okrog njih dogaja itd. 

Oni sploh niso pripravljeni prevzeti aktivne 

življenjske vloge. 

In nič čudnega ni, da se mladi ne 

počutijo dobro in da permisivno vzgojeni 

kot so (v vedno večji meri) krivdo 

valijo na učitelje. In če v življenju ne 

prevzamejo odgovornosti oz. aktivne 

vloge, so in bodo nesrečni. In to je 

pravzaprav še bolj zaskrbljujoče kot 

dejstvo, da znajo vse manj. 

ZAČARANI KROG 

Začnimo pri starših, ki morajo spremeniti 

vzorce vzgoje, se naučiti postavljati 

meje, zahtevati odgovornost 

(denimo za šolsko delo) in prav tako 

kot učitelji zahtevati znanje. To je 

predpogoj za to, da bodo mladi lahko 

zahtevni tudi do sebe, da se jim bo zdelo 

učenje smiselno in bodo v šoli sploh 

lahko aktivno sodelovali. 

Vloga učiteljev je v ponovnem dvigu 

standardov znanja, v zahtevanju 

znanja in razumevanja, ne golega deklamiranja 

podatkov, v vzpostavitvi 

ocenjevanja po Gaussovi krivulji in 

vztrajanju pri lastni avtoriteti in avtonomiji. 

Politiki bi pa za začetek koristila 

vzpostavitev pluralnosti v šolstvu v 

smeri stremljenja k čim boljšim (mednarodno 

primerljivim) rezultatom. 

Enoumje javnega šolstva očitno 

realno prinaša vse slabše rezultate, 

nekaj svežega zasebnega vetra po 

mednarodnem zgledu bi nam lahko 

koristilo. Neumnosti v obliki zaostrovanja 

in omejevanja šolanja doma 

niso korak v pravo smer, zahteve po 

še zgodnejšem učenju tujih jezikov 

ob vse slabši pismenosti pa tudi ne. 

ČLANEK O REZULTATIH 

RAZISKAVE ICCS 

NA DOMOVINA.JE. 

Mednarodna raziskava državljanske vzgoje 

in izobraževanja ICCS je pokazala trend 

pasivizacije slovenske mladine. 

127 14. 12. 2023

TEMA TEDNA 

15 

TADEJA ZABRET 

ARHIV DKPS 

Strokovnjaki o slovenščini 

v šoli: MLADI BEREJO 

veliko, a izjemno 

NEKAKOVOSTNA BESEDILA 

Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič pravi, da mladi danes veliko znajo in berejo več kot so mladi 

brali nekoč. Velik, ne pa nerešljiv, problem je, da so besedila »grozljivo nekakovostna«. 

Jezik kot temelj narodne identitete je 

bil naslov 5. mednarodne konference 

Vzgoja za ljubezen do domovine 

in države, ki jo je sredi novembra na 

osnovni šoli v Cerknici izvedlo Društvo 

katoliških pedagogov Slovenije. Referate 

za zbrane pedagoške delavce na naslovno 

temo so pripravili tudi izseljenci, zdomci 

in zamejski Slovenci, plenarni del konference 

pa je prinesel tri obsežnejša predavanja 

o pomenu slovenskega jezika. 

Medtem ko sta se prva dva govorca, 

ddr. Marija Stanonik (76) in dr. 

Andrej Fink naslonila predvsem na 

zgodovinski razvoj slovenščine, se je 

jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. 

Kozma Ahačič (47) dotaknil sodobnih 

izzivov slovenščine v šoli. Predavatelji 

so poudarili pomen ohranjanja slovenskega 

jezika skozi stoletja do danes, 

skrbi za ohranjanje knjižne slovenščine 

ter preprečevanja vdora angleščine, 

pa tudi nekatere rešitve za izzive predajanja 

slovenščine mladim generacijam. 

Če umre jezik, umre tudi naš narod, 

so med drugim izpostavili. 

Kako pomembna in temeljna je 

razprava na to temo, so pokazali tudi 

rezultati nedavne mednarodne raziskave 

PISA, v kateri je bil na področju 

bralne pismenosti povprečni slovenski 

dosežek (zopet) pod povprečjem članic 

OECD in najnižji od začetka sodelovanja 

v raziskavi PISA l. 2006. 

DR. AHAČIČ: 

KREPITEV KNJIŽNE 

SLOVENŠČINE JE BISTVENA 

Jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. 

Kozma Ahačič je spregovoril o pomenu 

pouka slovenščine za dojemanje jezika, 

jezikoslovja in družbe. Izpostavil je, da 

je ob današnjih spremembah vloga jezika 

izjemno velika. Če je še pred desetletjem 

in prej veljalo, da se v knjižnem jeziku 

piše, posluša televizijo in radio ter 

bere, danes temu ni več tako. Po vsem 

svetu namreč velja, da »zapisano besedilo 

ni več nujno knjižno in jezikovno 

urejeno«, saj so nekdaj lahko besedila 

objavljali redki, danes pa vsi. 

»Branje ni nujno več krepitev jezikovne 

zmožnosti v knjižnem jeziku, 

Dr. Kozma Ahačič (47). 

127 14. 12. 2023

16 TEMA TEDNA 

ampak je lahko celo ovira,« je dejal 

Ahačič. Enako je po njegovih besedah 

s televizijo, kjer določen del prevzema 

angleščina. »Živeti v Sloveniji ne pomeni 

več samoumevnega stika s knjižno 

slovenščino na vseh področjih, 

zato so prizadevanja za krepitev knjižne 

slovenščine bistvena,« je poudaril. 

NA PRETOČNIH STORITVAH 

»Še nekaj let nazaj je bilo skoraj samoumevno, 

da so bili podnapisi pod filmi 

v knjižni slovenščini. Vsak od nas je 

iz podnapisov prebral vsaj devet knjig 

knjižne slovenščine na leto. Vse to ni 

več samoumevno,« je dejal Ahačič. Po 

njegovi oceni je ključni izziv slovenščine, 

kako jo čim prej pripeljati na pretočne 

storitve, kot so Netflix, Disney Plus, 

Amazon prime in operacijske sisteme 

– najbolj je tu izpostavljen Applov, ki še 

vedno nima vdelane slovenščine. Na ta 

način namreč zagotavljamo močnejši 

stik s knjižno slovenščino. 

KNJIGE IZZIV 

ZA DIGITALNE GENERACIJE 

Izpostavil je tudi problem upada branja 

kompleksnejših besedil. »Branje knjig in 

daljših besedil je za digitalne generacije 

vse večji izziv. Čas preživet brez knjige 

in ob ekranih otežuje prehod h kompleksnejšemu 

branju, zato bo prizadevanje 

za ohranjanje intelektualne kondicije 

hočeš nočeš moralo vse bolj vključevati 

tudi vlaganje v branje kot napor – podoben 

naporu ob učenju,« je dejal. 

»Najprej je za te generacije branje 

trud, garanje, trdo delo, da se pretolčeš 

skozi prvo, drugo in tretjo nezanimivo 

knjigo. Dokler branje ni rutina, je 

začetek branja za današnje generacije 

lahko vsakokrat znova težek. To ima 

popolnoma nevrološko razlago. Kadar 

branje fizičnih knjig tekmuje s sodobno 

tehnologijo, bo v prvem krogu izgubilo 

zato, ker je branje manj naravno, manj 

intuitivno, kakor so digitalne aplikacije. 

Slednje so narejene natanko tako, 

kot delujejo naši možgani, branje pa 

V plenarnem delu konference so 

predavatelji prikazali svoj pogled na 

pomen slovenskega jezika. V drugem 

delu konference pa so udeleženci 

predstavili svoje izkušnje, aktivnosti 

in delo v šoli ter širše. Vsa predavanja 

in vsi prispevki so zbrani v 

e-zborniku na spletni strani Društva 

katoliških pedagogov Slovenije. 

127 14. 12. 2023 

zahteva določen napor. Zato je pa seveda 

tudi nagrada toliko večja,« je opisal 

ter dodal, da bo šla v to smer tudi 

sprememba učnih načrtov. Vedno večji 

poudarek bo tako na obveznem branju, 

ker bo večina mladih prebrala le tista 

leposlovna in kompleksnejša besedila, 

ki bodo obvezno domače branje. 

Ahačič je izpostavil, da sodobni 

mladi veliko znajo in veliko berejo, »več 

kot smo brali mi, samo berejo grozljivo 

nekvalitetna besedila. Ampak to ne pomeni, 

da se jih ne da ustrezno usmeriti«. 

ČAS VELIKIH SPREMEMB 

Kot je dejal učiteljem v dvorani, se morajo 

vzgoji za knjižno slovenščino pridružiti 

prav vsi učitelji pri vseh predmetih. Tako 

po njegovih besedah ni prav, da se učitelji 

pri pouku slovenščine pretvarjajo, da preverjajo 

znanje slovenščine, v resnici pa 

preverjajo znanje zgodovine, geografije, 

etnologije, književnosti ipd. »Kako lahko 

razumemo v slovenščini tako popularno 

stvar, kot je nogomet, če ne znamo jezika 

nogometa,« je vprašal ter opisal pomen 

učenja frazeologije s pomočjo športne 

vzgoje. Če bo učenec vedel, kaj je Kranjska 

Gora, bo tudi vedel, ali se piše z veliko 

ali z malo. Tudi matematika je, kot je dejal 

Ahačič, eden bistvenih predmetov za 

učenje natančnega branja in terminologije. 

Je pa po besedah jezikoslovca bistveno, 

da »ne dopustimo, da tudi v šolstvu vajeti 

prevzame angleščina«. 

Nazadnje je Ahačič optimistično 

pogledal v jezikovno prihodnost: »Tako 

kot je tisk koristil slovenščini in prebivalcem 

Slovenije od 16. stoletja naprej, 

tako bo slovenščini in našemu življenju 

koristila tudi internetna doba in umetna 

inteligenca,« je dejal in izpostavil, 

da smo med prvimi in največjimi svetovnimi 

jeziki. »Na spremembe smo tudi 

dobro pripravljeni. Imamo dobro zalogo 

kvalitetnih besedil v slovenščini, na katerih 

se bo gradilo naslednje jezikovne 

spremembe. Moramo biti veseli, da nam 

je dano živeti v časih tako velikih sprememb 

– ne nujno na slabše,« je dejal. 

DR. FINK: 

POLITIČNO SMO SE UBRANILI 

PREDVSEM Z JEZIKOM 

Pravnik dr. Andrej Fink je spregovoril o 

jeziku kot temelju narodove samobitnosti. 

Po teoretičnem in zgodovinskem uvodu, 

v katerem je poudaril predvsem dejstvo, 

da smo se Slovenci politično ubranili 

predvsem z jezikom, kultura pa je bila pri 

nas tista močna politična kategorija, ki 

je nadomestila vse ostalo manjkajoče. »V 

Dr. Andrej Fink (76). 

večnarodnih državah, v katerih smo zgodovinsko 

živeli, slovenščina ni bila uradni 

jezik, vendar smo jo uspeli do danes ohraniti 

dovolj čisto. Težave se (v obliki popolnoma 

nepotrebnih tujk) paradoksno močno 

javljajo danes, ko imamo svojo državo 

in slovenščino kot uradni jezik.« Pozval je 

k zvestobi slovenski besedi v šoli, medijih 

in kulturi. »In bodimo zvesti bogatim izročilom, 

saj je – po Slomškovih besedah 

– materni jezik najdražja dota, ki smo jo 

prejeli od svojih staršev. Naj nam bo še 

naprej ključ do zveličavne omike našega 

naroda sredi Evrope,« je dejal dr. Fink. 

DDR. MARIJA STANONIK: 

JEZIK, DUŠA NARODA 

Profesorica slovenščine, etnologinja, 

magistrica ekonomije ter doktorica literarnih 

znanosti in teologije ddr. Marija 

Stanonik je v predavanju z naslovom 

»Jezik, duša naroda« osvetlila zgodovinski 

razvoj slovenskega jezika, njegovo 

preganjanje in prizadevanja za ohranitev, 

tudi z veliko pomočjo Cerkve. 

Glede ohranjanja jezika danes pa 

je dejala: »Če se Slovenci hočemo obdržati 

kot narod, je v prihodnje slovensko 

šolstvo nujno zavestno vkalkulirati 

slovensko narodno identiteto. 

V splošno izobraževalni proces naj 

bi bila vključena implicitno, v visoko 

šolstvo pa eksplicitno, da bi vzgojila 

ustrezen profil za pouk v osnovnih in 

srednjih šolah.« 

 

Ddr. Marija Stanonik (76).

Komentar 

ALJUŠ PERTINAČ 

SHUTTERSTOCK 

PREHITEVAM PO LEVI 

Vsi moramo trpeti, 

preden pridemo do jame 

»Počakaj, da odbije tvoja ura! Vsi moramo trpeti, preden pridemo do jame!« 

Tako je župnik pribil Tantadruju v Kosmačevi mojstrovini, ko je Tantadruj hotel umreti. 

17 

Očitno se tudi naši oblastniki 

v teh (pred)prazničnih dneh 

počutijo kot literarni junaki. 

Kako si drugače razložiti 

nauke, ki nam jih je v nedavnem intervjuju 

delila predsednica republike, dr. 

Nataša Pirc Musar (55)? Takole nam jo 

je zabelila, kot kakšen Nostradamus, 

da »bomo v prihodnosti morali začeti 

živeti drugače, imeti manj, a bolje. Ne 

zagovarjam tega, da bi morali iti na 

slabšo kakovost življenja, ampak manj 

določenih dobrin.« 

ELITA – AMORFNA GMOTA 

Nasploh je za leve politično-privatizacijske 

profiterje, med katere spričo 

svojega soproga nedvomno spada tudi 

predsednica, značilno, da radi delijo 

nasvete drugim. Manj srečnim, manj 

spretnim ali pa, recimo bobu bob, enostavno 

manj pokvarjenim od sebe. Kaj 

drugega kot čisto navadna pokvarjenost 

pa je to, da nekdo, ki mu v življenju 

nič ne manjka, nosi prestižno uro 

in tri diamantne prstane in čigar soprog 

je drugi najzloglasnejši tranzicijski 

bogataš v državi, hkrati pa prejemnik 

»miloščine« v obliki 850 evrov mesečno 

ali 15 odstotkov plače predsednice, 

ker ji mora ubožček asistirati pri predsedovanju, 

navadnim ljudem, ki v potu 

svojega obraza, komaj spravijo skupaj 

konec s koncem, pridiga o vzdržnosti in 

umanjkanju določenih dobrin? 

Kar nam predsednica s tem v resnici 

sporoča, je, kar navadite se, da danes 

živite slabše kot pred desetimi leti. V 

resnici bo še huje, ker »elita«, kamor se 

nedvomno prišteva, ne more več živeti 

zgolj od do sedaj prigrabljenega, ampak 

mora iz nas, »amorfne gmote«, iztisniti 

še več. Ne gre, da bi običajni ljudje živeli 

bolje. To bi bil kakopak narobe svet. 

ELEKTRONATEG 

Če se sprašujete, katere so tiste določene 

dobrine, ki jih bo v prihodnje manj, 

lahko začnete kar pri elektriki. Golobova 

(56) vlada namreč veselo in z vso 

hitrostjo drvi v isti prepad, v katerega je 

Tistim, ki mislijo, 

da so Pirc Musarjeva, Golob 

in nesramno visoke 

položnice dovolj nizka cena 

za antijanša politični 

eksperiment, vse to od srca 

in z veseljem privoščimo. 

pred nami že strmoglavila nekdaj mogočna 

Nemčija, prva evropska in ena od 

največjih svetovnih ekonomskih velesil. 

Govorimo seveda o novem obračunavanju 

omrežnine, ki ni nič drugega 

kot še eden v vrsti nategov, ki se jim s 

skupnim imenom reče zeleni prehod in 

s katerim želijo baje rešiti planet, v resnici 

pa zgolj še bolj nabasati svoje žepe, 

v konkretnem primeru pač žepe elektro 

operaterjev oziroma Golobovih prijateljev 

iz elektroenergetskih podjetij. 

Po novem vam bo vsakič, ko boste 

doma vključili več kot en električni 

aparat hkrati, zastalo srce, ker ne 

boste vedeli, ali niste v teh, pozor, 15 

minutah, presegli dogovorjene priklopne 

moči in ste zato v prekršku, ki vas 

bo stal par sto evrov. Kot se je namreč 

pridušala predavateljica z Elektroinštituta 

Milan Vidmar na posvetovanju 

elektrogospodarstva za izvedbo novega 

tarifnega sistema: »Zaboleti mora, 

ne 50 ali 100 evrov več na položnico. 

Zaboleti mora!« 

»SAMO DA NI JANŠA« 

Ste si kdaj predstavljali, da nas bodo 

dobrih 30 let po osamosvojitvi najbolj 

teple položnice za elektriko? Teple tako, 

da nas bo bolelo. Ne 50 ali 100 evrov 

več na položnico, ampak tja do 500? Mi 

tudi ne. Ampak to je očitno cena za to, 

da nam vladajo instant stranke novih 

političnih obrazov iz recikliranega političnega 

laboratorija tranzicijske levice 

ali poenostavljeno rečeno, cena za to, da 

na oblasti ni Janez Janša (65). Tistim, ki 

mislijo, da so Pirc Musarjeva, Golob in 

nesramno visoke položnice dovolj nizka 

cena za antijanša politični eksperiment, 

vse to od srca in z veseljem privoščimo. 

Problem pa je, da smo vsega tega 

deležni tudi žalujoči ostali, tiha, 

»amorfna večina«, ki ne hodimo spat z 

antijanša sentimentom, niti se z njim 

ne prebujamo. Kdaj nam bo končno 

tega dovolj? Njim ne bo. Oni plešejo, 

oni imajo. Na naš račun. Na vaš. 

127 14. 12. 2023

18 

POŽAREPORT 

Komentar 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

SHUTTERSTOCK 

KDO JE TU OSEL: 

nora, a žal tudi resnična 

zgodba s kmetije Možgan 

Kmetija pravne države ... 

Franci Matoz (60), nekdanji policist, danes 

pa eden od najbolj znanih in uspešnih slovenskih 

odvetnikov, je preživel že marsikaj, 

kljub temu pa ga je telefonski klic, ki 

ga je dobil v petek, tako rekoč šokiral. Klic je prejel 

kmalu potem, ko je prevzel zastopanje kmeta 

Rudija Možgana v eni od najrazupitejših afer 

letošnjega leta – zdaj že več kot očitno nezakonitem 

odvzemu krav na njegovi kmetiji, ki ima, 

predvsem zaradi (domnevne) vpletenosti Tine 

Gaber (37), zasebne partnerke predsednika vlade 

Roberta Goloba (56)*, tudi močno politično 

konotacijo in zato vznemirja celo urbano občinstvo. 

Poklicala ga je namreč dotična veterinarska 

inšpektorica Danuša Štiglic, ključna akterka 

tega primera, in ga prosila, naj ji pove oziroma 

izda, kje ima njegov klient skritega svojega osla, 

ker bi mu morala »zarubiti« še tega osla. 

MATOZOVA IZJAVA 

Upravičeno šokirani Matoz je informacijo o tem 

telefonskem klicu in bizarni petkovi zahtevi inšpektorice 

Danuše Štiglic podelil tudi z javnostjo, 

in sicer med intervjujem na 24ur zvečer, 8. 

127 14. 12. 2023

POŽAREPORT 

19 

decembra: »Danes sem doživel presenečenje, za katerega ne 

vem, kako bi ga opisal. Inšpektorica, ki je vodila postopek na 

prvi stopnji, je želela, da jo pokličem. Opravila sva telefonski 

razgovor, v katerem me je na moje začudenje vprašala, ali vem, 

kje ima gospod Možgan skritega osla. Pojasnil sem ji, da se obrača 

na nepravo osebo, da gospod Možgan ni niti lastnik niti 

skrbnik tega osla. Prekinil sem linijo, ker me preseneča, da inšpektorica 

v času, ko je pritožba v reševanju na drugi stopnji, 

na vsak način hoče odvzeti še tega osla.« 

In res, ne boste verjeli, ta veterinarska inšpektorica poskuša 

kmetu Možganu odvzeti tudi osla, ki sploh ni njegov, 

kar izhaja iz zahteve za sodno varstvo, ki jo je – v primeru 

tega osla – vložil Možgan zoper plačilni nalog Policijske postaje 

Krško, izdan 2. avgusta letos. Nalog ekskluzivno in v 

celoti objavljamo v nadaljevanju. 

KMETIJA PRAVNE DRŽAVE 

Brez besed, a ne, ker ste si vse lahko prebrali sami. Nora, a žal 

tudi resnične zgodba, tudi če skoraj v slogu »saj ni res, pa je«. 

Kmetija pravne države. Zato nam ostaja le še logično vprašanje: 

»Hej, kdo je tu res pravi osel?!« 

*Mimogrede: ožji krog Roberta Goloba je skušal pred časom 

kmeta Rudija Možgana diskreditirati pred javnostjo (prek 

svojega in Odlazkovega portala Necenzurirano), češ da je 

(bil) kmet Možgan zaposlen tudi kot paznik v zaporu na 

Dobu, kjer naj bi spoznal prvaka SDS Janeza Janšo (65). Tako 

so ta primer samo še dodatno spolitizirali. 

 

127 14. 12. 2023

20 AKTUALNO 

Komentar 

43 žrtev so zvabili v prostitucijo 

pod pretvezo bogatih 

plač za masaže. 

VID SOSIČ 

SHUTTERSTOCK 

PRIJELI ZVODNIKE 

in tihotapce migrantov 

Ljubljanska policija je zaradi odkrivanja kaznivih dejanj zoper človečnost, 

javni red in mir, zdravje ljudi in spolno nedotakljivost opravila več hišnih preiskav. 

Prijeli so 12 osumljencev. Člani hudodelske združbe so v Slovenijo zvabili 

43 žrtev in jih novačili v prostitucijo. 

Žrtve so bile iz Dominikanske 

republike, nekaj iz Slovenije, 

največ pa iz Bosne in Hercegovine 

ter Srbije. V prostitucijo 

so se pustile zvabiti pod pretvezo 

bogatih plač za masaže. Hudodelska 

združba se je ukvarjala tudi s tihotapljenjem 

migrantov. Sodelovalo je največ 

taksistov. Med drugim so opozorili 

tudi na porast ilegalnih migracij in zlorabe 

azilnega sistema. 

Na širšem območju ljubljanske policijske 

uprave so prejšnji torek opravili 

več preiskav zaradi sumov kaznivih 

dejanj zoper človečnost, javni red in 

127 14. 12. 2023 

mir, zdravje ljudi in spolno nedotakljivost. 

Med preiskavo so prijeli 12 osumljencev. 

Privedeni so bili pred preiskovalnega 

sodnika. 

»Kriminalisti so preiskavo začeli 

konec leta 2021, ko so prejeli prijavi 

dveh oškodovank, žrtev kaznivega 

dejanja trgovine z ljudmi, ki so jih izkoriščali 

za prostitucijo. Z zbiranjem 

obvestil in dokaznih predmetov je bilo 

ugotovljeno, da gre za širšo kriminalno 

združbo, ki se ukvarja s temi kaznivimi 

dejanji, zato smo o navedenem 

obvestili Specializirano državno tožilstvo 

ter Okrožno državno sodišče v 

Ljubljani, ki sta nam izdala odredbe za 

uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov,« 

je kot predstavnik sektorja kriminalistične 

policije Policijske uprave 

Ljubljana ozadje razložil Stojan Belšak. 

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, 

da je vodja hudodelske združbe 65-letnik 

z območja Ljubljane, njegova glavna 

pomočnica pa 44-letna državljanka 

Slovenije, ki trenutno prestaja zaporno 

kazen. Med zaporno kaznijo je na prostih 

izhodih delovala tudi v tem primeru. 

Svoje umazane posle sta opravljala 

s pomočjo sedmih ljudi. Najmanj 43 

žrtev, predvsem iz Bosne in Hercegovi-

AKTUALNO 

21 

Najmanj 

378 

migrantov je kriminalna 

združba pretihotapila. 

ne ter Srbije, so v Slovenijo zvabili pod 

pretvezo visokih plač za masaže. Ko so 

prispele v Slovenijo, so se bile prisiljene 

ponižati in postati prostitutke. 

RAZVEJENA DEJAVNOST 

Ena od devetih osumljencev, sicer črnogorske 

narodnosti, se je ukvarjala tudi 

s prevozom tujcev, ki so nezakonito 

vstopili v Slovenijo, po državi in izven 

njenih meja. Skupino, ki je organizirala 

prevoz tujcev preko Slovenije v Italijo, je 

vodil 44-letni Ljubljančan, sestavljali pa 

so jo predvsem taksisti z družinskimi 

člani in prijatelji. 

V okviru nadaljnjega dokazovanja 

so bila pridobljena tudi obvestila, da 

sta dva osumljenca (44-letni državljan 

Bosne in Hercegovine in 44-letni državljan 

Slovenije) delovala pri preskrbi s 

prepovedanimi drogami in prometu z 

njimi, z njima pa je sodeloval še tretji 

osumljenec (47-letni slovenski državljan), 

ki je bil že obsojen zaradi kaznivih 

dejanj v zvezi s prepovedanimi 

drogami. S prikritimi preiskovalnimi 

ukrepi so bili zbrani dokazi o storitvi 

petih kaznivih dejanj v zvezi s proizvodnjo 

in prometom s prepovedanimi 

drogami. Prodajali so različne vrste 

prepovedanih drog, med drugim marihuano, 

kokain in heroin. 

Kot je povedal Belšak, so preiskovalci 

v Sloveniji ob koncu preiskave 

našli šest žrtev, ki so jim ponudili pomoč. 

»Glede na to, da je bila večina 

žrtev tujk, so pomoč odklonile in se 

vrnile v svoje matične države, državljanki 

Slovenije pa sta ostali v Sloveniji. 

Za žrtve, ki so bile odkrite v preteklih 

kaznivih dejanjih in so se že vrnile 

v svoje matične države, bomo obvestila 

zbirali po ustaljenih instrumentih,« 

je dodal Belšak. 

Glede celotnega profita kriminalnega 

omrežja je dejal: »Ugotovljeno je 

bilo, da so si osumljenci (vseh skupaj 

27, 12 pridržanih) v času izvajanja kaznivih 

dejanj pridobili okoli 200 tisoč 

evrov protipravne premoženjske koristi, 

od tega je bilo na samih hišnih 

preiskavah zaseženih 30 tisoč evrov, 

nekaj zlatih ploščic in potrdil o naložbenem 

zlatu. S finančno preiskavo 

bomo še nadaljevali, ker želimo pridobiti 

še podatke o drugih transakcijah 

in podatke, s katerimi bomo ugotovili 

natančno višino protipravno pridobljene 

premoženjske koristi.« 

ILEGALNE MIGRACIJE 

Predstavniki policije so opozorili še na 

nekatere druge trende, ki zadevajo kriminaliteto 

v Sloveniji. V navezavi na tihotapljenje 

tujcev so konkretneje opozorili 

na porast ilegalnih prehodov meje 

in s tem povezanih zlorab. Letošnje leto 

je bilo po nedovoljenih prehodih meje 

rekordno po migrantskem »super valu« 

leta 2015. Število nedovoljenih prehodov 

je do konca oktobra znašalo več kot 

dvakratnik lanskih poskusov v enakem 

obdobju (50.622 in 24.662). Policijska 

uprava Novo mesto je tista, na območju 

katere je bilo ujetih daleč največ prebežnikov, 

s Policijsko upravo Koper pa 

tvorita območje, na katerem je bilo ujetih 

več kot 90 % vseh prestopnikov. 

Replace with: Ena od glavnih pomočnic vodje 

hudodelske združbe, 44-letna državljanka Slovenije, 

ki trenutno prestaja zaporno kazen, je 

združbi pomagala ob prostih izhodih iz zapora. 

Poudarili pa so tudi, da je kljub 

temu da so v novembru zabeležili nadpovprečno 

število ilegalnih prehodov 

za tekoče leto, letošnji november prinesel 

manj migrantov kot lanski. Največ 

prestopnikov je državljanov Afganistana, 

Maroka in Pakistana, nekaj 

pa jih je tudi iz Bangladeša, Rusije 

in Turčije. 

Kot smo že pisali tudi na Domovini, 

so spomnili, da praktično vsi zajeti 

nemudoma izrazijo namero za prošnjo 

za azil, s čimer se izognejo deportaciji 

ter pot nadaljujejo ob prvi priložnosti, 

saj je policija preko državnega sistema 

in mednarodnih sporazumov v znatni 

meri omejena pri preprečevanju teh gibanj. 

Tudi razkrita kriminalna združba 

se je na področju tihotapljenja osredotočala 

na že zajete migrante, ki so 

bili nastanjeni v Sloveniji po ujetju in 

izraženi nameri za vložitev prošnje za 

azil. Tihotapili so jih na zahod v Italijo. 

Mnoge od teh »prosilcev za azil« 

dobi Slovenija kasneje nazaj, saj so 

ujeti v eni od naslednjih držav. Daleč 

največ jih pride preko letališča. Letos 

jih je bilo 322, torej nekoliko manj kot 

lani, ko jih je bilo 358. Sami smo jih 

letos vrnili zgolj 235 napram lanskim 

2.193. Večina je izročena Hrvaški. 

127 14. 12. 2023

22 AKTUALNO 

V Evropskem parlamentu 

PETICIJA O POKOPU IN SPOMINU 

na žrtve komunističnih pobojev 

V peticiji je dr. Mitja Ferenc Evropski parlament pozval, naj izrazi spoštovanje do vseh žrtev komunističnih 

pobojev v Sloveniji, ki nimajo svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, saj jim je spoštovanje 

odklonila oblast v lastni državi Sloveniji. Poleg tega je v peticiji tudi poziv do spoštovanja njihovih svojcev. 

UREDNIŠTVO 

Na pobudo evropske poslanke iz vrst Evropske ljudske 

stranke Romane Tomc (58) je Odbor za peticije 

Evropskega parlamenta sprejel peticijo prvopodpisanega 

zgodovinarja dr. Mitje Ferenca (63) o 

pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih 

komunističnih pobojev v Sloveniji. Peticija je zdaj na voljo 

za elektronski podpis podpore. 

Vsi državljani Evropske unije ali prebivalci države članice 

imajo pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi naslovijo na 

Evropski parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje 

delovanja Evropske unije in jih neposredno zadevajo. 

Peticija lahko predstavlja posamezno zahtevo, pritožbo 

ali opombo o izvajanju zakonodaje Evropske unije ali poziv 

Evropskemu parlamentu, naj sprejme stališče do določene zadeve. 

Peticije dajejo parlamentu možnost, da opozori na kršitve 

pravic evropskih državljanov države članice, lokalnih oblasti 

ali druge institucije, navajajo na spletni strani parlamenta. 

PROFIMEDIA 

Letos je minilo 14 let od odkritja Hude jame, 

kjer je bilo maja in junija 1945 pobitih 

najmanj 1.410 žrtev komunističnega nasilja. 

127 14. 12. 2023

AKTUALNO 

23 

PRAVICA DO GROBA 

V Sloveniji ni določenega dne za počastitev 

spomina na umrle in druge žrtve 

komunizma, čeprav je prejšnja vlada 

Republike Slovenije, ki jo je vodil Janez 

Janša (65), 17. maj razglasila za nacionalni 

dan spomina na žrtve komunizma. 

Na predvečer dneva spomina pa je 

sedanja vlada pod vodstvom Roberta 

Goloba (56) to odločitev preklicala, je 

zapisano v povzetku peticije. 

Da bi utemeljil svoje zahteve, se 

vlagatelj peticije sklicuje na različne 

deklaracije, kot so Praška deklaracija 

o evropski vesti in komunizmu z dne 

3. junija 2008, Resolucija Evropskega 

parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu 

z dne 2. aprila 2009 in izjava 

iz Vilne, ki jo je sprejela Organizacija 

za varnost in sodelovanje v Evropi 3. 

julija 2009, ter na uvedbo evropskega 

dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih 

in avtoritarnih režimov. 

Med drugim dr. Ferenc Evropski 

parlament poziva, naj se pokloni žrtvam 

komunističnega nasilja v Sloveniji, 

pozove vlado Republike Slovenije, naj ratificira resolucijo 

o evropski zavesti in totalitarizmu ter obsodi odločitev 

slovenske vlade, da je 16. maja 2023 ukinila nacionalni dan 

spomina na žrtve komunističnih zločinov. 

»Brez resnice in spomina ni sprave. Vesela sem, da je 

Evropski parlament odobril peticijo za objavo. Žrtvam in 

njihovim svojcem v Sloveniji ni priznana pravica do spomina. 

Želim si, da jim je v majhno zadoščenje vsaj to, da bo 

spomin na nedolžne žrtve pobojev obeležen v Evropskem 

parlamentu. Želim si, da peticijo podpre čim več ljudi,« je 

poudarila Tomčeva. 

HUDA JAMA 

3. marca 2009 so raziskovalci odkrili množično grobišče 

v rovu svete Barbare v Hudi jami pri Laškem. V opuščenem 

delu nekdanjega rudnika rjavega premoga je bilo maja in 

junija 1945 pobitih najmanj 1410 žrtev, večinoma pripadnikov 

vojaških sil Neodvisne države Hrvaške, domobrancev 

in civilistov. Posmrtni ostanki so bili leta 2017 pokopani v 

spominskem parku Dobrava v Mariboru. Vlada Republike 

Slovenije je 13. aprila 2022 grobišče razglasila za kulturni 

spomenik državnega pomena. 

Tudi letošnji spominski dan na žrtve vseh totalitarnih 

in avtoritarnih režimov je minil v znamenju politike, saj 

je vlada v svoji objavi med vsemi žrtvami totalitarnih režimov 

izpustila omembo komunizma. Na okrogli mizi na 

temo spominskega dne pa je dr. Aleš Maver (45) poudaril, 

PODPIS PETICIJE 

Svoj podpis lahko oddamo preko spleta, 

potem ko se registriramo na strani Odbora 

Evropskega parlamenta za peticije. 

Brez resnice 

in spomina 

ni sprave. 

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc (63) Evropski parlament poziva, naj se pokloni žrtvam komunističnega 

nasilja v Sloveniji, pozove Vlado Republike Slovenije, naj ratificira Resolucijo o evropski zavesti 

in totalitarizmu ter obsodi odločitev slovenske vlade, da je 16. maja 2023 ukinila nacionalni dan 

spomina na žrtve komunističnih zločinov. 

da monolitnega pogleda na zgodovino v Sloveniji ni več. 

Slika je dandanes kompleksna, kar je zasluga slovenskih 

zgodovinarjev. Vseeno pa zgodovinska stroka ni poenotena, 

zaskrbljujoč pa je tudi trend, da je bilo v času osamosvojitve 

več skupnih pogledov kot danes. Znova se vračamo k 

vprašanju iz leta 1945: kdo je kriv za izbruh narodne tragedije? 

Ravno pri tem vprašanju je soglasja namreč najmanj. 

Je bila povod okupacija ali revolucija? 

 

Tatjana Splichal 

IZJAVA MANFREDA WEBRA 

»Odločno zavračamo vsakršno poveličevanje komunizma 

ali drugih morilskih ideologij, ki so zaznamovale evropsko 

zgodovino. To samo povečuje razkol med ljudmi. Žrtve komunizma 

si zaslužijo spoštovanje in ustrezen poklon. Ne 

samo v Sloveniji, tudi drugod. Veseli me, da je naša kolegica 

iz ELS, Romana Tomc, sprožila evropsko peticijo, ki bo, 

upam, prinesla mir najbolj prizadetim,« je za Domovino v 

Strassbourgu povedal predsednik politične skupine ELS, 

Manfreda Webra. 

Predsednik 

Evropske 

ljudske 

stranke 

Manfred 

Weber (51). 

Instagram @manfred.weber 

127 14. 12. 2023

24 DRUŽBA 

DEPOSITPHOTOS 

TADEJA ZABRET 

Zakaj je Italija prepovedala 

LABORATORIJSKO 

VZREJENO MESO 

Italija je kot prva država na svetu prepovedala proizvodnjo, prodajo in uvoz umetno 

vzgojenega mesa ali krme za živali, proizvajalcem pa prepovedila uporabo besed, povezanih 

z mesom, na etiketah za opis rastlinskih beljakovin. Italijanski poslanci so predlog 

zakona podprli v imenu zaščite italijanske tradicije. 

je prva država na svetu, ki je varna pred 

družbenimi in gospodarskimi tveganji sintetične 

hrane,« je dejal minister za kmetijstvo in prehransko 

suverenost Francesco Lollobrigida (51). 

»Italija 

»Varujemo našo hrano, naš sistem prehranjevanja, tako da 

ohranjamo razmerje med hrano, zemljo in človeškim delom, 

ki smo ga uživali tisočletja,« je še dejal za italijanske medije. 

Trenutno bo imel zakon le malo učinka, saj je bilo umetno 

vzgojeno meso doslej dovoljeno za prehrano ljudi le v 

Singapurju in ZDA. Evropska unija namreč še ni dala zelene 

luči nobenemu laboratorijsko pridelanemu mesu, ki v EU 

sodi med nova živila. Ta morajo prestati strogo preverjanje. 

Ko pa se bo to zgodilo, bi lahko novo italijansko zakonodajo 

izpodbijala Evropska komisija. 

127 14. 12. 2023

DRUŽBA 

25 

UMETNO MESO 

Največ podjetij si prizadeva umetno 

vzgojiti svinjino, govedino in piščančje 

meso, saj predstavljajo večino 

porabe mesa v razvitih državah. 

Obstajajo pa tudi podjetja, ki proizvajajo 

umetno meso losa, jagnjetino, 

bizonovo meso, posebne vrste 

govedine in tudi nekatere vrste rib 

in morskih sadežev. 

A kakorkoli že gledamo na odločitev 

Italijanov, je dejstvo, da gre za 

rastočo industrijo, v katero se zlivajo 

milijarde, na drugi strani pa takšna 

proizvodnja sproža tudi etične, zdravstvene, 

okoljske, kulturne in gospodarske 

dileme. 

OD CELIC DO KOSA MESA 

Meso v laboratoriju nastane z ekstrakcijo 

celic iz živali, ki jih hranijo s hranili, 

kot so beljakovine, sladkorji in maščobe, 

da se delijo in rastejo. Kasneje jih 

predenejo v velik jeklen bioreaktor, ki 

deluje kot fermentacijska posoda. Mesu 

nato dodajo številne hranilne snovi, s 

katerimi se hranijo celice. Po od štirih 

do šestih tednih material poberejo iz 

bioreaktorja, dodajo mu nekaj rastlinskih 

beljakovin, nato pa vse skupaj oblikujejo, 

skuhajo in 3D natisnejo, da dobi 

potrebno obliko in teksturo. Tako so 

proces nastanka za BBC predstavili pri 

podjetju Eat Just, ki v laboratoriju proizvaja 

piščančje meso. 

Izvršni direktor podjetja Josh 

Tetrick (43) je za BBC dejal, da je takšno 

meso resnično meso, za katerega pa ni 

treba zaklati živali. »Ta način prehranjevanja 

ima smisel za prihodnost,« je 

dejal. Proizvajalci tovrstnega mesa trdijo, 

da je takšna pridelava etična (ker 

ni treba zaklati živali), čista in zelena, 

meso pa je prav tako okusno kot meso 

zaklanih živali. 

VELIKO VPRAŠANJ 

A vse to mnogi kritiki postavljajo pod 

vprašaj – tako z vidika »mesnatosti« 

kot tudi cene, koristi za okolje, varnosti 

in okusa. Pri v laboratoriju vzgojenem 

mesu sicer lahko govorimo o mesu iz 

vidika sestave – gre namreč za živalske 

celice, a hkrati težko govorimo o mesu, 

ker sintetično meso nikoli ni bilo del 

nobene žive živali (razen celic, ki so jih 

nato močno množili). Tudi sestava je 

odvisna od t. i. vhodnih sestavin, ki so 

lahko kvalitetne ali pa tudi ne, sploh ob 

prizadevanjih, da bi trenutno izjemno 

drago proizvodnjo kar se da pocenili. 

Kar zadeva prijaznost do okolja in 

stroške, je takšno meso še daleč od široke 

dostopnosti. Eat Just pravi, da je 

od leta 2018 že dosegel 90-odstotno 

zmanjšanje stroškov, a njihov produkt 

je še vedno daleč od široke dostopnosti. 

Kljub močni narativi teh podjetij 

ostaja dejstvo, da mesa v laboratoriju 

ni mogoče gojiti v velikem obsegu za 

razumno leno in ob manjšem vplivu 

na okolje, kot ga ima gojenje živali. Poleg 

tega je tehnologija za proizvodnjo 

mesa v laboratoriju tako energetsko 

intenzivna, da utegne okolju narediti 

še več škode kot živinoreja. Študija kalifornijske 

univerze Davis je celo ocenila, 

da postopek proizvede od 4- do 

25-krat več ogljikovega dioksida kot 

pot do običajne govedine. Podobno so 

ugotavljale tudi druge analize. 

PREUSMERJANJE SUBVENCIJ 

Poleg tega bi za to, da bi laboratorijsko 

vzgojeno meso postalo kaj več kot nišna 

alternativa za najpremožnejše in bi 

pritegnilo potrebne naložbe zasebnih 

podjetij, s čimer bi konkuriralo konvencionalno 

pridobljenemu mesu, moralo 

tovrstno pridelavo izdatno podpreti še 

javno financiranje. V preteklosti je tako 

pridelavo mesa podprla nizozemska 

vlada, raziskave na tem področju je izdatno 

podprla tudi kitajska vlada. Tudi 

Evropska komisija je lani odobrila zahtevo 

za zbiranje podpisov za evropsko 

državljansko pobudo End The Slaughter 

Age (prev. Konec dobe zakola), katere 

namen je bil izključiti živinorejo iz 

subvencij skupne kmetijske politike, da 

bi ta sredstva usmerili v »bolj zelene in 

trajnostne alternative«, ki ne vključujejo 

ubijanja živali. Primer take alternative 

sta celično kmetijstvo in proizvodnja 

rastlinske hrane. A iniciativi v letu dni 

ni uspelo zbrati milijona podpisov podpore 

v sedmih članicah Unije. 

Tudi varnost takšnega mesa je 

lahko vprašljiva. Mesne celice so namreč 

žive in ob množičnem gojenju 

prav tako dovzetne za okužbe z virusi 

kot drugo meso. Poleg tega pride med 

takšno proizvodnjo do okužb še lažje 

kot pri klasični predelavi mesa. 

Posebno poglavje pa je tudi okus in 

sprejemanje potrošnikov. Raziskava 

britanske Agencije za standarde hrane 

je pokazala, da je tretjina britanskih 

»Varujemo našo hrano, naš sistem prehranjevanja, 

tako da ohranjamo razmerje med 

hrano, zemljo in človeškim delom, ki smo ga 

uživali tisočletja,« je ob prepovedi umetnega 

mesa dejal italijanski minister za kmetijstvo 

in prehransko suverenost Francesco Lollobrigida 

(51). 

SHUTTERSTOCK 

potrošnikov pripravljenih poizkusiti 

v laboratoriju izdelano meso. Analize 

okusa gredo vse od okusa, zelo primerljivega 

z okusom mesa živali, do 

primerkov, ki jih je treba še izboljšati. 

Do rednega uživanja umetnega mesa 

je tako še daleč, če bo do tega glede na 

vse protiargumente sploh prišlo. 

KOMENTARJI BRALCEV 

Stavim, da bo v primeru vsiljevanja takšne 

»hrane« poraslo število malignih obolenj. 

Baubau 

Pravite, da bo v hrani preveč kemije. 

Bodo pa obogateli pri tem razni »doktorji 

kemije«. Tudi pri proizvodnji hrane bi bilo 

koristno imeti kako »etično komisijo«, ki je 

ne bi sestavljali le kemiki, ampak pošteni 

ljudje, ki bi bedeli nad genetiko ljudi, 

rastlin in živali. 

Kraševka 

Saj se mi smilijo živali, ki jih ubijajo, da 

imam jaz kaj jesti, toda tudi sam se bom 

smilil sebi, če bom moral jesti neke packarije, 

ki najbrž tudi zdrave ne bodo, ker bo v 

njih preveč kemije. 

Andrej Muren 

127 14. 12. 2023

26 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

MATJAŽ NAPAST 

Gospodarstveniki niso 

(u)slišani: kaj pa, če so 

za to KRIVI TUDI SAMI 

Komentar 

Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelala 6,1 milijarde evrov 

neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem 

je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako 

ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno 

omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in 

enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu. 

Sliši se skoraj idilično, a hudič je 

vedno v podrobnostih. Inflacija, 

energetska draginja, nizka 

dodana vrednost in zimzelena 

melodija o visoki obdavčenosti in splošnem 

nestimulativnem podjetniškem 

okolju na videz idilično sliko postavljajo 

v nekoliko drugačen kontekst. A 

kako je mogoče, da ima nekdo s tako 

finančno kapaciteto domnevno tako 

malo vpliva na gospodarsko, davčno in 

zaposlovalno politiko države? 

Če vemo, da denar pomeni tudi 

moč in vpliv, zakaj potem poslušamo 

vsakokratno jadikovanje naših gospodarstvenikov 

(pregovorno po izvedenih 

volitvah) o tem, kako jih država 

ne upošteva in ne razume, kako so deprivilegirani, 

kako se jim jemlje vedno 

več, kako … bla, bla, bla? Že leta ista 

mantra. »Nategovanja« v ekonomsko- 

-socialnih svetih, sindikalna obtoževanja, 

referendumi … Vedno in samo 

na škodo »ubogega« gospodarstva. 

Res nerazumljivo. Rekli bi, da imajo v 

rokah škarje (denar) in platno (moč), a 

očitno ob vsem svojem »inputu« nimajo 

nobene moči, ko gre za odločanje o 

gospodarski politiki države. 

In če to sliko razumemo v letih Slovencem 

tako ljubega socialističnega 

raja, je ta mantra v zadnjih 30 letih demokracije 

in volitev precej deplasirana. 

V čem je pravzaprav problem? 

Vsi se še spomnimo upokojenskega 

Desusa, ki je v parlamentu leta in leta 

»zastopal« ozko interesno združenje 

upokojencev, unikum v svetovnem 

merilu, a je imel v vladi vedno nekaj 

ministrov, ki so lahko izsiljevali, lobirali 

in izčrpavali vsakokratni sistem. 

Pa recimo že pozabljena Stranka mladih 

Slovenije? Tudi v njej so se organizirali 

okoli ozko definiranega kroga 

volilnega telesa in uspeli. Na dolgi rok 

sicer niso prinesli bistvene dodane 

vrednosti, a prišli so v parlament, v 

katerem so lahko neposredno vplivali 

na politiko v okviru lastnih interesov. 

Da niso vedeli, kaj s tem početi, je že 

druga zgodba. 

18. Vrh gospodarstva 29. novembra. Z leve: Igor Papič (57), Matjaž Han (52), 

Robert Golob (56), Tibor Šimonka (70), Vesna Nahtigal, Janez Janša (65), 

Tone Rop (62), Alenka Bratušek (53). 

Tudi Slovenska ljudska stranka je, 

morda ne čisto tipičen primer, bila v 

svojem strogo vsebinskem smislu predvsem 

stranka kmečkega podeželja in 

kot taka je jasno zastopala in »izsiljevala« 

politiko, ki je ustrezala njeni interesni 

sferi. Vsi se še spomnimo gradnje 

mostov, po katerih se je na koncu odpe- 

127 14. 12. 2023

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

27 

Če vemo, da denar 

pomeni tudi moč in vpliv, 

zakaj potem poslušamo 

vsakokratno jadikovanje 

naših gospodarstvenikov 

(pregovorno po izvedenih 

volitvah) o tem, kako jih 

država ne upošteva in 

ne razume? 

ljala naravnost iz parlamenta. 

Še proticepilci z Resni.co so se uspeli 

organizirati in na podlagi teorij zarot 

in skoraj fantastičnih zgodb skoraj 

prilezli v parlament. Skoraj. Vsekakor 

pa so uspeli zbrati zgolj nekaj malega 

glasov manj kot Povežimo Slovenijo, 

naveza strank, ki je ponujala točno 

to, kar naj bi gospodarstvo pogrešalo 

– gospodarske teme. Z natančnim 

in obsežnim programom ukrepov za 

stimulativno podjetniško okolje, s poudarkom 

na znižanju obdavčitev, večji 

ekonomski svobodi in ob zastopanju 

logike »manj je več« je ostala pred parlamentom 

z »bornimi« 40.000 glasovi. 

Pa razumi, če moreš. Ne moreš. 

NOVI OBRAZI 

Očitno gredo tudi »gospodarski« glasovi 

raje instant strankam, nekim »novim« 

obrazom. V zadnjem primeru celo 

osebku, ki sebe že od začetka dojema 

kot mesijo. Nekomu brez programa, z 

vprašljivimi karakternimi lastnostmi, 

nastrojenemu proti svobodni gospodarski 

pobudi in po splošnem prepričanju 

»dirigiranemu« iz t. i. »ozadij«. 

Istih ozadij, ki naj bi ves ta čas krojila to 

nevzpodbudno in škodljivo ekonomsko 

politiko naše države. 

A v politiki ni prostora za naivnost, 

zato sta lahko razlagi zgolj dve. 

Prva je, da imamo politično popolnoma 

neopravnomočeno gospodarstvo, 

ki ne razume in ne zmore zagotoviti 

pogojev, v katerih bi v okviru svoje 

participacije znalo zagotoviti tudi 

Facebook Gospodarske zbornice Slovenije 

uveljavitev lastnih interesov. In druga, 

verjetnejša, da je pravzaprav ta ekonomsko-socialni 

unikum, v katerem 

naše gospodarstvo vegetira že desetletja, 

pravzaprav realen okvir za doseganje 

njemu lastnega interesa. Z denarnim 

tokom izčrpavanje državnega 

proračuna, poslovanje preko davčnih 

oaz ter nepoštene prakse kreativnega 

knjigovodstva v smislu izogibanja »neživljenjskim« 

davkom ter izkoriščanja 

(namernih) luknjastih zakonodajnih 

okvirjev. Vse to v spregi s popolnoma 

nekompetentnim sodstvom pravzaprav 

uresničuje vse potenciale in cilje 

gospodarstva. Vse ostalo je zgolj 

folklora za »rajo«. 

Vsa čast izjemam tipa Boscarol, ki 

pa, kako simptomatično, med najbolj 

izpostavljenimi gospodarstveniki ne 

kotira visoko. Verjetno je moteč in kazi 

splošno »moralno gospodarsko« sliko 

v državi. 

NAJ PLJUNEJO V ROKE 

Če slovensko gospodarstvo z gospodom 

Tiborjem na čelu misli resno, skriti sestanki 

brez komentarjev v smislu filmske 

sage Boter ter netransparentni pogovori 

in dogovori z nekredibilnim predsednikom 

vlade niso pravi način. Ob 

vsem kapitalu, znanju in mednarodnih 

povezavah, ki jih imajo, naj že končno 

poiščejo svojega kredibilnega kandidata, 

ki jih je v zadnjem času naplavilo 

kar nekaj, pripravijo konkreten gospodarski 

program, nastavijo kratkoročne, 

srednjeročne in dolgoročne cilje, del 

svojih milijonov investirajo v nakup kakšnega 

medija (po zadnjih informacijah 

se Požareport.si »ponuja« celo POP TV) 

in končno prispevajo k tako želenemu 

gospodarskemu preboju ter posledično 

normalizaciji Slovenije. 

Z zdravo gospodarsko politiko bi 

namreč sledilo tudi (o)čiščenje vplivov 

iz raznih »ozadij«, kar bi na dolgi 

rok rezultiralo v pravičnejši socialni 

obdavčitvi in porazdelitvi ustvarjenega 

(ne zgolj dodeljevanju zaslužnim) 

ter prispevalo k napredku slovenske 

družbe kot celote. 

Če tega iskreno niti ne želijo in je 

dejanski cilj zgolj nadaljnja razprodaja 

premoženja in čim več skritega denarja 

po raznih »davčnih otokih« za 

posvečene posameznike, pa naj vsaj 

nehajo jamrati in utihnejo za zmeraj. 

Bolj iritantni od nesposobnežev so 

samo še cincarji in osli, ki zgolj jamrajo, 

ukrepati pa niso sposobni. »Nomen 

est omen.« Amen. 

 

127 14. 12. 2023

28 

INTERVJU 

MIRKO VASLE, ARGENTINSKI ČASNIKAR 

Živite v RAJU, 

pa se tega NE ZAVEDATE 

Ne vmešavamo se ne v politiko ne v religijo, da smo lahko dostopni za vse Slovence 

in tudi za vse ostale. – Nenaravno je bilo to, da so morali iti, ne to, da so prišli tja 

in so se zaprli v neke vrste geto. – Človek je delal ves dan doma, potem je še zidal hišo, 

potem je šel konec tedna zidat še slovenske domove. – Pri nas se vedno hecamo, da je še pes lajal 

po slovensko in da razume samo slovensko. – Pomoči je zmeraj lahko več, ampak lahko je je tudi manj. 

TINO MAMIĆ 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

127 14. 12. 2023

INTERVJU 

29 

Gosta iz tako oddaljene dežele 

na uredništvu Domovine še nismo 

imeli. Ste urednik znamenite 

oddaje Okence v Slovenijo. 

Koliko let že oddaja, 35 let? 

Ja, zdajle bomo stari 36 let. 

Vi ste njen drugi urednik? 

Prvi urednik je bil leta 1987 ustanovitelj 

Albert Čuk, po njegovi smrti pa sem 

prevzel odgovorno uredništvo jaz. 

Kako ste se vi in vaša družina 

znašli v Argentini? 

Ja, mama in očka sta se preselila, to se 

pravi, najprej sta šla v taborišča v Italiji. 

Leta 1945, ob koncu vojne, so morali namreč 

mnogi zapustiti Slovenijo. Večina je 

šla na avstrijsko Koroško, drugi pa v Italijo. 

V begunskih taboriščih so bili skoraj 

tri leta. Vse države, ki so bile odprte za 

priseljence, ZDA, Kanada in Avstralija, so 

takrat sprejemale samo mlade delavce. 

Torej mlade in izobražene? 

Da. Po treh letih je v Argentini slovenski 

duhovnik Janez Hladnik, ki je imel 

poznanstva v višji politiki v Argentini 

dosegel, da je predsednik Peron dovolil 

priselitev. Da so šli ti Slovenci, cele 

družine v Argentino. In tako sta prišla 

mami in očka, ki se takrat še nista 

poznala, v Buenos Aires. 

Peron je vzel tudi starejše, 

tudi onemogle? 

Ja, starejše, otroke, vse. Tudi same 

mame, ženske z otroki ... 

In starši so se tam spoznali? 

Ja, in poročila sta se po nekaj letih. Potem 

pa smo se rodili štirje otroci. 

Zelo znan je tudi vaš brat, 

Juan Vasle. 

On je drugi, potem je še sestra Metka, 

najmlajša pa je Marija. 

Juana Vasleta poznamo kot pevca 

in tudi kot strastnega komentatorja 

nogometa. Je nogomet vsem 

Argentincem in argentinskim 

Slovencem tako blizu? 

Ja, ne vem, ali veste, da je v Argentini 

vsak Argentinec nogometni selektor. 

(smeh) Večinoma smo vsi igrali nogomet, 

ko smo bili mladi, jaz sem amatersko 

igral do 40. leta, drugi pa tudi. Šport 

je bila naša skupna točka. 

Ampak vendarle, ko je bila nogometna 

tekma Argentina-Slovenija, 

so argentinski Slovenci navijali 

večinoma za Slovenijo? 

Ja, zame je bilo najboljše, ko je bila tekma 

izenačena. Že vnaprej smo vedeli, 

da Slovenija ne bo zmagala. Jaz sem 

takrat bil na zelenici kot novinar. Dobil 

sem akreditacijo, da sem bil lahko na 

kateremkoli delu stadiona v La Plati, to 

je malo ven iz glavnega mesta. 

Nogomet Argentince spremlja 

tudi, ko pridejo v Evropo. Tako 

recimo papež redno gleda nogometne 

tekme. 

Tudi mi, ampak jaz grem spat, če so nogometne 

tekme v večernih urah. V tem 

primeru vse skupaj traja do dveh, treh 

zjutraj. Tak fanatik pa še nisem in nisem 

več tako mlad, zato raje počivam. 

(smeh) 

Slovenci v Argentini ne igrajo 

toliko nogometa, kot bi ga mogoče 

igrali, če ne bi imeli sobotne šole 

in drugih obveznosti. 

Ne, ne, vseeno igrajo. Tisti, ki ga zanima, 

že najde čas, da gre kdaj med tednom 

zvečer igrat. 

No, tudi enega reprezentanta 

imate, ali ne? 

Imeli smo ga, sedaj ne igra več v reprezentanci. 

To je Andrej Vombergar, ki 

je tu dvakrat igral za Olimpijo, zdaj pa 

igra že kar nekaj mesecev v Združenih 

arabskih emiratih. Začel je zabijati gole, 

tako da ima veliko možnost, da mu podaljšajo 

pogodbo. 

Vombergar je prišel v Olimpijo, 

čeprav so mu ponujali veliko več 

denarja v Braziliji. Pri mnogih 

argentinskih Slovencih je ljubezen 

do domovine veliko močnejša kot 

sicer pri izseljencih? 

Jaz nogometa ne bi mešal s tem. Nogometaši 

grejo tja, kjer je denar, to je 

danes profesionalni nogomet. Zdi se, 

da Vombergar tudi ni imel boljše priložnosti 

in je prišel igrat v Ljubljano, da 

se tukaj pokaže. Potem je šel v Rusijo 

za nekaj let, se vrnil v Slovenijo, potem 

je šel pa v Argentino igrat v moštvo, ki 

je med petimi najboljšimi. Tam je imel 

srečo, da je zabil pomembne gole. Prišel 

je v prvi tekmi zadnjih pet minut in je 

dal zmagoviti gol, potem so ga navijači 

vzljubili in postal je njihov idol. Potem 

so ga pa kmalu prodali v Združene 

arabske emirate. 

Ko pridem v Slovenijo, sta dve 

stvari, s katerima začnem 

predavanja. Prvič jim rečem: 

Fantje, dekleta, živite v raju, 

pa se tega ne zavedate. Druga 

pa je: Veste kaj me prevzame? 

Ko pridem v Slovenijo, vsi 

tako lepo govorite slovensko. 

Vi veliko prihajate v Slovenijo? 

Ja, sedaj prihajam enkrat letno, sem 

pridem delat intervjuje, pogledat vsakdanji 

utrip Slovenije in tudi predavat v 

srednje šole in v zadnje letnike osnovnih 

šol. 

In predstavljate Argentino? 

Argentino, predstavljam selitvene valove 

Slovencev. To so bili trije veliki 

valovi. Predstavim, zakaj so prišli in 

da imamo svoje domove. Ampak jaz ne 

govorim v imenu nobene organizacije, 

kajti naša radijska oddaja je nepolitična: 

mi se ne vmešavamo ne v politiko 

ne v religijo, to pa zato, da smo lahko 

dostopni za vse Slovence in tudi za vse 

druge, ker je naša oddaja dvojezična. Mi 

imamo dve tretjini poslušalcev, ki niso 

Slovenci, zato smo samosvoji, delamo 

zgolj za Slovenijo. 

Torej vaši poslušalci niso Slovenci, 

ampak Argentinci? So to Slovenci, 

ki ne znajo več slovensko? 

Ne, dve tretjini je teh, ki niso Slovenci, 

posluša pa nas tudi skupnost, to vemo. 

Ampak oddaja je dvojezična ravno zato, 

ker naši Slovenci slovensko ne govorijo 

tako dobro, vsaj večina ne. Zmeraj imaš 

izjeme, ki jih je pri nas še kar nekaj, 

čeprav po toliko letih. 

Ampak večina vaših poslušalcev 

ni Slovencev? So večinski poslušalci 

argentinski Argentinci ali 

Argentinci, ki so priseljenci? 

Ne ne, to so Argentinci, domačini in 

pripadniki drugih narodnostnih skupin 

– Nemci, Avstrijci, Čehi, vsi iz srednje 

Evrope. 

Torej gre glasba preko kulturnih 

meja in očitno, tudi preko jezikovnih. 

Ja, mi imamo ravno zato narodno-zabavno 

glasbo. Zanimivo je, zakaj naro- 

127 14. 12. 2023

30 

INTERVJU 

Mirko Vasle (1951) je argentinski Slovenec, ki se rad 

vrača v domovino svojih prednikov, Slovenijo, v kateri 

živi tudi njegov brat, operni pevec in nogometni komentator 

Juan Vasle. V slovenski skupnosti v Argentini 

je dejaven kot novinar. Od od leta 1987 sodeluje pri 

slovenski radijski oddaji Okence v Slovenijo, od leta 

1993 pa je tudi njen urednik. V oddaji je več let predstavljal 

slovenske pesnike in pisatelje, iz česar je leta 

2003 nastala monografija »Breve historia de la literatura 

eslovena«, ki je prvo strokovno delo o slovenski 

literaturi v španščini, leta 2014 pa »Científicos eslovenos 

a través del tiempo« ki je tudi prvo strokovno delo 

o slovenskih znastvenikih v španskem jeziku. 

127 14. 12. 2023 

Vidim, da se smisel narodno-zabavne glasbe 

nekako na novo rojeva. 

dno-zabavno glasbo. Prvič: harmonika 

pritegne. Vsi narodi, ki sem jih imenoval, 

imajo harmoniko kot temelj glasbe. 

In v Argentini je to tudi zelo priljubljen 

inštrument. Sedaj pa samo en primer: 

v notranjosti dežele v Argentini, v provinci 

Cordoba, to je kakšnih 800 km severno 

od Buenos Airesa, leži velika vas, 

ki se imenuje Villa General Belgrano. 

Tam živijo Nemci in njihovi potomci. 

Ko hodiš tam po cestah, imajo na cesti 

zvočnike in slišiš recimo Avsenika, 

Modrijane in tako dalje, kako pojejo v 

slovenščini. Oni imajo vsako leto zabavo, 

Oktoberfest, in vedno začnejo s 

pesmijo Na Golici. Zanimivo, mar ne? 

Sredi Argentine, v nekem izgubljenem 

kraju, slišiš slovensko glasbo. Ansambli, 

ki igrajo po gostilnah, igrajo tudi 

slovenske pesmi - a jih seveda ne pojejo. 

Se vam zdi zanimivo, da mnogi 

tujci bolj cenijo slovensko narodno 

glasbo kot mnogi Slovenci? Ko 

hodite po šolah, mladi oz. otroci 

oz. velik del Slovencev, če ne celo 

večinski, zavrača harmoniko. 

Ampak to je normalno. Pri nas v Argentini 

je enako. Mladina zavrača argentinsko 

folkloro. Ni res, da jo zavrača, 

ampak je ne posluša. To pa je isto. 

Čeprav vidim, da se pomen narodno- 

-zabavne glasbe nekako na novo rojeva. 

A se vrača? 

Vrača se, ja. Po mojem mnenju vsaj med 

ljudmi, ne vem pa, kako je med otroki. 

Prej ste omenili valove priseljevanja 

v Argentino. Kdaj je bil prvi val 

in kakšen odmev je imel? 

Prvi val je prišel med letom 1860 in 

1865. Takrat jih je argentinski predsednik 

sprejel, ker je bila Argentina 

prazna, kakor je še danes. Argentina je 

po površini osma dežela na svetu. In 

imamo samo 46 milijonov prebivalcev, 

od katerih 13,5 milijonov živi v Buenos 

Airesu in okolici. To je ena tretjina prebivalstva, 

torej je večina dežele prazne. 

Prvi Slovenci, ki so prišli, so bili kmetje. 

Takrat je argentinski predsednik prosil 

Avstro-Ogrsko, naj mu pošlje kmete. In 

res so prišli predvsem Primorci, ki so šli 

v notranjost dežele. Zanimivo pa je, da 

so se potomci – sedanji so že peta generacija 

– pred osamosvojitvijo Slovenije 

imeli za Avstrijce ali pa Italijane. Potem 

so se pa zavedli, da so Slovenci. Našli so 

svojo identiteto. Ti so po mojem mnenju 

danes zelo zavedni, če ne najbolj 

zavedni Slovenci v Argentini. Ne znajo 

slovensko, pozdravijo te še dober dan, 

za dober večer pa nisem prepričan, da 

znajo pozdraviti. Zanimivo pa je, da je 

neka profesorica plesa, ki ima slovenske 

prednike po očetovi strani, dobila 

štipendijo in prišla v Slovenijo študirat 

slovenske plese. Danes ima v tej provinci 

slovensko folklorno skupino. 

Se Slovenci iz prvega vala 

še združujejo? 

Ja, imajo en dom, imenuje se Triglav, in 

fundacijo Slovenski duh. To sta dve organizaciji. 

Ampak ne družijo se z drugimi. 

Imajo stike, ampak ne zelo aktivne, 

če bi se lahko tako izrazil. 

Drugi val je bil v času fašizma. 

Medvojni, v času fašizma in ekonomske 

krize. Prišli so predvsem Primorci 

in tudi nekaj Belokranjcev. Ti pa so se 

nastanili v provinci Chaco, to je na severu, 

in njih potomci se danes tudi čutijo 

za Slovence. Nekatere poznam, med 

te Slovence, ki ne znajo slovensko, sem 

hodil prepevat. 

Imajo ti Primorci svojo organizacijo? 

Imeli so dom Triglav, ampak zdaj so v 

njem samo Argentinci, domačini. Ne 

govori se slovensko, ampak na vhodu, 

ko prideš v ta dom, imajo doprsni kip 

Simona Gregorčiča in njegov verz. To še 

obstaja, sicer pa se je slovenska beseda 

čisto opustila. Takrat je bilo krivo tudi 

to, da argentinska oblast pred drugo 

svetovno vojno ni dopuščala, da bi govorili 

svoj jezik, zato se je še hitreje vse 

skupaj zrušilo. 

Nato pa sledi tretji val, ki ga sicer 

zelo težko primerjamo s prvima 

dvema. Gre za kulturno in izobraženo 

elito. Taras Kermauner je tej 

skupnosti rekel čudež v Argentini,

INTERVJU 

31 

saj tretja in četrta generacija še 

vedno govori slovensko. 

Meni beseda čudež ne potegne, to je 

bilo naravno. Nenaravno je bilo to, da 

so morali iti, ne to, da so prišli tja in so 

se zaprli v neke vrste geto. Ta emigracija 

je imela prednost, da je bilo z njimi duhovništvo 

in intelektualci. Ti so ustanovili 

slovenske šole, slovenske gledališče 

skupine. Zanimivo je, da so, ko so 

si sami gradili hiše, zraven gradili tudi 

slovenske domove. In te sobotne slovenske 

šole še danes obstajajo, čeprav 

ne s poklicnimi učitelji. Vse to deluje 

na podlagi dobre volje in je brezplačno. 

Prostovoljno, mi smo vedno delali prostovoljno. 

Vedno. V vseh organizacijah. 

Akademik Zorko Simčič je rekel 

nekaj podobnega: To ni noben 

čudež, to je trdo delo. 

Trdo delo, seveda. In trdna volja. Veliko 

volje je treba imeti, da se to doseže. 

Kaj to pomeni? 

To se pravi prostovoljno delo brez plačila. 

Človek je delal ves dan doma, obenem je še 

zidal hišo, potem je šel konec tedna zidat 

še slovenske domove. To je bilo trdo delo. 

Kaj pa vzgoja? Kako se je ohranil 

jezik do četrte generacije? 

Mi smo seveda hodili v argentinske šole 

in v sobotne slovenske šole. To mi kot 

otroku ni bilo všeč. Tisti dan, ko si bil 

prost, si moral iti v šolo. Ampak danes 

se zahvaljujem vsem, staršem na prvem 

mestu in učiteljem, ki so se z nami trudili, 

da je ostala slovenska beseda v nas. 

Mnogi argentinski Slovenci so 

rekli, da ob vstopu v osnovno šolo 

niso znali besede špansko. 

Eden od teh sem bil skoraj jaz, moj sin in 

moja hči enako, prav tako moja vnuka. 

Torej so pred vstopom v šolo 

v Buenos Airesu govorili samo 

slovensko? 

Samo slovensko. Veste, kako mi učimo 

mala dva? Ko vprašam svojega vnuka, 

kam je šel večerjat, ni šel večerjat v restavracijo, 

on je šel v gostilno. Vprašali 

boste, kako pozna to besedo. Ugotovili 

smo, da so slovenske risanke, ki so dostopne 

na spletu, več vredne kot kakšen 

tečaj iz slovenščine. Govorita pristno 

slovenščino. Učiteljice iz slovenske šole 

so večkrat rekle moji hčerki, kakšen besedni 

zaklad imajo njeni otroci. Pri nas 

se vedno hecamo, da je še pes lajal po 

slovensko in da razume samo slovensko. 

Poročiš se z nekom, da si srečen, iščeš tistega, 

ki ga boš imel rad, ne pa ker je Slovenec. 

Slikar Marko Jerman, ki je bil tudi 

rojen v Barilochah, je dejal, da jim 

je, ko so prišli nazaj, padel kamen 

od srca. Za ohranjanje slovenstva 

ni bilo več treba vlagati izjemnega 

truda in vsega prostega časa. 

Je to veliko breme? 

Ko pridem v Slovenijo, sta dve stvari, s 

katerima začnem predavanja. Prvič jim 

rečem: Fantje, dekleta, živite v raju, pa 

se tega ne zavedate. Potem utemeljim 

zakaj. Druga pa je: Veste kaj me prevzame? 

Ko pridem v Slovenijo, vsi tako lepo 

govorite slovensko. 

V Argentini sem videl kakih pet 

zaključnih šolskih proslav. Ker 

sem v Sloveniji videl kar veliko 

podobnih proslav, me je presenetilo, 

da so bile v Buenos Airesu na 

veliko višjem nivoju. 

Jaz pa tega ne morem komentirati, ker 

ne morem primerjati. Ne vem, kako tukaj 

potekajo zaključki šole. 

Težko bi našli še kak drug 

narod, v katerem bi se recimo 

druga ali tretja generacija tako 

množično vračala v domovino 

svojih prednikov. 

To pa povzroča argentinska kriza – ekonomska, 

gospodarska kriza. V Argentini 

živimo iz krize v krizo in stalno je kaj 

novega. In sedaj je spet, čedalje huje. 

No, ampak prvi, ki so se vračali, 

so prišli že leta 1990. 

Velika večina šele po letu 2001. Od 2001 

do sedaj se jih je vrnilo oziroma je prišlo 

v Slovenijo 700 izseljencev. Za obdobje 

med letoma 1990 in 2001 pa nimam 

podatkov. Ko ti “povratniki” pridejo v 

Slovenijo, vidijo, da se tu živi v miru, 

zato pravim, da živite v raju, pa se tega 

ne zavedate. Šole, kakršne imate tukaj, 

poslopja, to je luksuz napram argentinskim. 

Govorim o državnih šolah, imamo 

tudi privatne šole, ki pa so luksuzne, 

zato nima vsak dostopa od njih. 

V argentinski skupnosti je še ena 

zanimivost, in sicer da število ne 

pada. Če je bilo leta 1947 priseljenih 

Slovencev v Argentino 5000, 

jih imate na seznamih organizacij 

sedaj recimo okoli 15.000. 

Ampak nimamo točnih seznamov. Zakaj? 

Predvsem je težko pri Slovenkah 

ali potomkah Slovencev, ki se poročijo z 

domačinom ali članom druge narodnostne 

skupine. Če ne pridejo v slovenski 

dom, se porazgubijo. Ne moremo jih 

najti po priimku, ker imajo tuje priimke. 

Malo drugače je, če je obratno, če je 

mož Slovenec, sin Slovencev. Tam pri- 

127 14. 12. 2023

32 

INTERVJU 

padnost vidiš že po priimku. Zadnjič 

sem zasledil enega Batagela, ampak 

Batagel ni Turk, to je Slovenec, a ni res? 

Ampak jaz ga ne poznam. Prepoznaven 

pa je zaradi svojega priimka. 

V drugi in tretji generaciji 

so se precej poročali med sabo? 

Poglejte, to je povzročilo veliko problemov. 

Poročiš se z nekom, da si srečen, 

iščeš tistega, ki ga boš imel rad, ne pa 

ker je Slovenec. To po mojem mnenju ni 

najbolje. Sam tega ne bi nikoli naredil. 

Moj sin je poročen z domačinko in sem 

najbolj srečen človek na svetu. Dobro 

se razumeta, dobra punca je, uči se slovensko 

na lektoratu na univerzi. Tam 

poteka študij na univerzitetni ravni. 

Kaj pa število otrok? 

Sedaj upada, zdaj se standardizira – 

dva, največ trije. Mogoče je res, da zagotovo 

nimajo enega, imajo dva, tri. 

Ampak še 10 let nazaj so imeli po 

štiri, pet otrok, medtem ko je bil pri 

nas ta proces tak, da smo šli na dva otroka 

že 50 let nazaj. 

Ja, to ja, ampak ta kriza in moderni 

čas. Računajte, da danes delata oba, mož 

in žena, da lahko približno preživijo. 

Kako živi skupnost tretjega vala? 

Kako je organizirana? 

Obstaja krovna organizacija, ki pokriva 

vsa društva, ki pripadajo tej politični 

migraciji. Ne pokriva pa starih predvojnih 

naseljencev. Za slovenske domove 

skrbijoZedinjena Slovenija, Medorganizacijski 

svet,slovenski domovi in 

mladinske organizacije. 

Kaj pa kulturni domovi? 

Kako izgledajo? 

No, to niso kulturni domovi v splošnem 

pomenu. To so slovenski domovi, tu se 

razvija kultura, v vseh ozirih se razvijajo 

gledališče, šola, šport. Imajo športna 

igrišča za odbojko, nekateri imajo tudi 

mini nogometno igrišče za 5 ali 6 ljudi, 

mali nogomet. Pripravljajo tudi plese. 

Župnije so tudi slovenske? 

Ne, samo ena je, tista v Slovenski hiši. 

To je osrednja slovenska hiša, ki je v 

mestu. Tam je cerkev, sicer pa se ob nedeljah 

po domovih pripravijo oltarji, in 

se tam daruje maša. Ampak sedaj imamo 

problem, ker ni več slovenskih duhovnikov. 

Samo eden je še. In sedaj je to 

velik problem. V Sloveniji iščejo, kako 

bi to rešili. Izgleda, da je eno okence, ki 

se bo morda odprlo, da bi nekdo šel tja 

127 14. 12. 2023 

ali celo več, tako sem slišal, ampak ne 

znam povedati nič več o tem. 

Koliko domov je v Buenos Airesu? 

Šest. 

In teh šest domov je kot neke vrste 

šest župnij? 

To so ob nedeljah, pride duhovnik, postavi 

oltar, ima mašo in konec. Ne vem, 

ali je to župnija. Uradno ni. Imajo pa v 

slovenskih šolah verouk. Pripravljajo 

pa jih za obhajilo, birmo, vse to poteka 

v teh domovih. 

Zorko Simčič je dejal, da je za ohranjanje 

slovenstva po eni strani 

ključna ta kultura, narodnost in 

ohranjanje jezika, po drugi pa 

krščanstvo. To sta dva stebra. Je to 

ključ, formula za uspeh? 

Ne vem, jaz nisem sociolog. Vse, kar bi 

rekel, je iz lastne izkušnje, ne morem 

govoriti kot sociolog. Ampak povem 

vam, da je v tej politični migraciji to gotovo. 

Zorko Simčič ima prav. 

Kako se povezujejo argentinski 

Slovenci iz prvega, drugega in 

tretjega vala? Je kakšna povezovalna 

točka razen veleposlaništva 

in vaše oddaje? Se kje srečujejo, 

imajo kakšne stike? 

Imajo skupni dan, slovenski dan, največ 

jih pride na slovenski dan. Lansko 

leto je bil v Mendozi in tam je bilo 500 

Slovencev, 50 iz Kanade, iz cele južne 

Amerike, iz Slovenije je prišel minister 

Matej Arčon in del njegovega kabineta. 

Trajalo je štiri dni in bilo mi je 

zelo v redu. Še en ansambel je prišel 

iz Slovenije in je bilo zelo lepo. Zdaj 

sta bila tu novogoriški zbor Motiv, in 

sicer na slovenskem dnevu v Slomškovem 

domu. In te dni se v Buenos 

Airesu in Mendozi mudi moški pevski 

zbor iz Frankolovega. 

Se vam zdi, da se Slovenci kot narod 

in Slovenci kot država, vlada dovolj 

zanimamo za Slovence, ki živijo 

izven meja Republike Slovenije? 

Takole vam bom povedal. Zanima se 

tisti, ki ima tam sorodnike ali pa kakšne 

daljne sorodnike. Mislim, da se večina 

naroda ne zanima. Jaz imam tak vtis. 

Ampak ali država Slovenija stori 

dovolj za izseljence? 

Vem, da je ta tema šolskih programov. 

Urad za Slovence po svetu financira 

aktivnosti Slovencev po svetu, to je 

velika skrb. Našo oddajo financira ta 

urad. Če ne bi bilo te finančne pomoči, 

nas ne bi bilo. Mi smo zelo hvaležni. 

Zmeraj pa je lahko več, ampak lahko 

je tudi manj. Ne dajo samo oddaji, pomagajo 

tudi kakšni instituciji, kot je 

Kulturna akcija. Ko dobi denar tudi iz 

Slovenije lahko vrši svoje poslanstvo. 

Govoril sem s pripadniki drugih narodov 

v Argentini in sem jim povedal, 

kako Slovenija pomaga Slovencem v 

Argentini in naši radijski oddaji in so 

kar gledali. Njim nič ne dajo. Če gledaš 

s tega vidika, hvala, Slovenija! 

Pri slovenskemu čudežu v Argentini 

je zanimivo tudi, da se je precej 

ljudi vrnilo. Gospodarske krize 

so bile tudi v drugih državah, a 

se razen iz Venezuele Slovenci v 

bistvu niso vračali. Ali ima država 

Slovenija možnost, da bi več izseljencev 

od vsepovsod prišlo nazaj? 

Bi bilo mogoče, da bi Slovenija na 

nek način povabila argentinske 

Slovence, da pridejo v Slovenijo in 

ali bi se odzvali? 

Ja, ampak ne bi smelo ostati samo pri 

vabilu. Tu bi morali pomagati pri iskanju 

stanovanj in služb. Ne vem, koliko je 

država pripravljena tu pomagati? Lahko 

bi jih prišlo še nekaj, ne tako malo. 

Sami pa ne morejo priti, ker ni denarja. 

Kot je rekel komik Tof že pred leti: Če 

denar kvari ljudi, sem jaz povsem nepokvarjen 

človek. In to se dogaja z nami: 

Kaj bom jaz, jaz ne morem priti sem kar 

na slepo. 

Slovenija potrebuje delovno silo, 

potrebuje priseljence in aktualna 

vlada si zelo prizadeva, da bi Arabci, 

ki gredo čez Slovenijo, ostali 

pri nas. Ampak mladega Arabca se 

veliko težje integrira v to družbo 

in bo veliko manj dal tej družbi 

kot recimo družina, mlad par iz 

Argentine, torej Slovenci, ki znajo 

slovensko in so tudi izobraženi. 

To je logično: če bi se slovenske družine 

iz Argentine ali pa iz drugih krajev, 

ki še kolikor toliko govorijo slovensko 

ali pa tudi ne, bi se integrirali 

prej kot recimo Arabci.

ANDRAŽ ARKO 

UROŠ RANFL 

Ki si ga DEVICA 

v templju darovala 

DUHOVNOST 

Evangelist Luka uvede prizor Jezusovega darovanja v templju z navajanjem dveh različnih 

običajev iz Mojzesove postave, kot ju navaja Peteroknjižje. Gre za darovanje otroka 

in očiščevanje matere, a se zdi, kakor da je Luka oboje malo pomešal. Kako to? 

33 

Prvi običaj je povezan s posvetitvijo 

oziroma darovanjem otroka, 

ki izvira iz dogodka, ko je 

Bog v egiptovskem suženjstvu 

pri deseti nadlogi prizanesel izraelskim 

prvorojencem, ne pa egipčanskim: 

»Prvorojenega človeka moraš zagotovo 

odkupiti … Tiste, ki jih je treba odkupiti, 

odkupi po svoji cenitvi, ko so stari en 

mesec, za pet šeklov srebra po svetiščnem 

šeklu.« (4 Mz 18,15-16) Ta znesek je 

bilo treba plačati v svetišču (templju). 

Toda kolikor je znano, ni bilo nobene 

obveznosti ali običaja, da bi pri tem morali 

otroka prinesti v svetišče. 

OČIŠČENJE 

Drugi običaj pa je vezan na očiščenje 

matere po otrokovem rojstvu: »Ženska, 

ki spočne in rodi dečka, bo nečista sedem 

dni … Potem naj mati ostane še triintrideset 

dni v krvi očiščevanja … Ko 

se dopolnijo dnevi njenega očiščevanja, 

… naj prinese duhovniku k vhodu v 

shodni šotor enoletno jagnje za žgalno 

daritev in golobčka ali grlico za daritev 

za greh. Ta naj to daruje pred Gospodom, 

da opravi zanjo spravo in bo očiščena 

od svojega krvotoka. … Če pa ne 

zmore ovce, naj vzame dve grlici ali dva 

golobčka.« (3 Mz 12,2-8) V Jezusovem 

času je to verjetno bilo pri Nikánorjevih 

vratih, ki so na zahodni strani vodila na 

žensko dvorišče v templju. 

Pietro Cavalini: Darovanje v templju. Mozaik v apsidi bazilike Santa Maria in Trastevere v Rimu. 

Z odhodom v tempelj 

se prizorišče prestavi 

iz Betlehema v Jeruzalem. 

TEOLOŠKI RAZLOG 

Luka navede vzrok za obisk templja: »Ko 

so se dopolnili dnevi njenega očiščevanja 

po Mojzesovi postavi.« (Lk 2,22) 

Rojstvo otroka (in ne spočetje!) je žensko 

torej naredilo obredno nečisto. Zato je 

tudi Marijo, čeprav je deviško spočela, 

prav zaradi rojstva vezal običaj obrednega 

očiščevanja. Čeprav je obisk templja 

povezan s predpisom očiščevanja, se zdi, 

da Luka izpostavlja kot prvenstveni razlog 

za odhod v tempelj posvetitev ali darovanje 

Jezusa. Po drugi strani pa Luka 

sploh ne omenja denarja – pet šeklov, ki 

so bili potrebni za odkupitev prvorojenca, 

ampak to poveže z darovanjem dveh 

golobov ali grlic, kar pa je dejansko bilo 

povezano z očiščenjem matere. Je mogoče 

razlog za to teološki motiv, in ne 

Lukovo nepoznavanje judovskih predpisov? 

Vsekakor se z odhodom v tempelj 

prizorišče prestavi iz Betlehema v Jeruzalem. 

A ne toliko zaradi obreda očiščevanja 

ali darovanja, ampak zato, da pride 

do srečanja s Simeonom in Ano. Izpolnjevanje 

Mojzesove postave je za Luka 

zunanji razlog, ki Sveto družino pripelje 

v tempelj, kjer pa evangelist izpostavi teološki 

razlog. 

LUČ V RAZODETJE POGANOM 

Evangelist Matej je v pripoved o Jezusovem 

rojstvu eksplicitno vključil pogane 

– modre z Vzhoda, ki so se mu prišli 

poklonit – nasproti njim pa je postavil 

Izraelce, ki so ga zavrnili ali celo preganjali 

– kralj Herod. Na prvi pogled 

se zdi, kot da Luka ni vključil teh dveh 

elementov – vere poganov in zavrnitve 

s strani Izraela. Ob bolj natančnem 

branju lahko ugotovimo, da ju je uvedel 

na bolj subtilen način takoj po Jezusovem 

rojstvu, in sicer v prizoru njegovega 

darovanja v templju. Ko Simeon 

vidi novorojenčka, napove, da bo Jezus 

»luč v razodetje poganom«, hkrati pa 

prerokuje Mariji, da bo »postavljen v 

padec in vstajenje mnogih v Izraelu in 

v znamenje, ki se mu nasprotuje«. (Lk 

2,32.34) Tisti, ki se imenuje »Sveti« (Lk 

1,35), je prišel na sveti kraj za Izraelce 

in začenja utelešati večino tega, kar je 

bilo povezano s templjem. Najbolj ponosna 

hvalnica tempeljskih teologov je 

bila, da Božja slava prebiva v svetišču in 

zdaj, ko Simeon stoji pred tem svetiščem, 

razglaša Jezusa za slavo Božjega 

ljudstva Izraela. 

 

800 let jaslic 

127 14. 12. 2023

34 

AKTUALNO 

Predsednica Nataša Pirc Musar (55) je 

kljub nasprotovanju Ministrstva za pravosodje 

pomilostila tri tihotapce ljudi. 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

GOV.SI 

Zakaj je PREDSEDNICA 

pomilostila TIHOTAPCE 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pomilostila tri tihotapce ljudi, 

in sicer avstrijsko državljanko ter srbskega in ukrajinskega državljana. 

Pomilostitvi je nasprotovalo Državno tožilstvo in Ministrstvo za pravosodje, neuradno 

pa naj bi pomilostitvi nasprotovali tudi sodniki, ki so odločali o zaporni kazni tihotapcev. 

Poslanci opozicije in koalicije so od predsednice 

zahtevali dodatna pojasnila. V uradu 

predsednice so dejali, da pomilostitve 

nikakor ne ogrožajo varnosti prebivalk in 

prebivalcev Slovenije in da je »zloraba migracijske 

problematike in težkih osebnih zgodb v populistične 

namene z namenom poceni pridobivanja 

političnih točk zavržno dejanje«. 

KDO JE BIL POMILOŠČEN 

Predsednica je pomilostila avstrijsko državljanko 

Ozgur Dogan, ki jo je sicer čakal izgon iz države. 

Razlog za pomilostitev Doganove so »posebne 

osebne okoliščine obsojenke, ki je glavno kazen 

že prestala, pomilostitev pa se nanaša na stransko 

kazen«. Pomiloščen je bil tudi srbski državljan 

Nemanja Kuzmanović, ki je že bil v zaporu, prvotno 

pa je bil obsojen na dveletno zaporno kazen. 

Pomilostitev je Kuzmanoviću omogočila znižanje 

zaporne kazni za šest mesecev. Policisti so ga sicer 

ujeli na Ptuju, ko je v svojem kombiju prevažal 

tuje državljane. 

Tretji pomiloščeni je ukrajinski državljan Valerij 

Arakčejev. V zameno za plačilo je skušal čez 

mejo v Italijo prepeljati 18 državljanov Pakistana. 

Še preden mu je to uspelo, pa so ga opazili pripadniki 

vojske in policije. Pakistanci so se razbežali, 

Arakčejevemu pa so odvzeli prostost. Arakčejev je 

bil sicer obsojen na tri leta in šest mesecev zapor- 

127 14. 12. 2023

AKTUALNO 

35 

ne kazni, poleg tega pa bi moral plačati 

tudi kazen v višini 1.200 evrov. Za tri 

leta je bil izgnan iz Slovenije. S pomilostitvijo 

je Arakčejev oproščen izvršitve 

preostanka izrečene kazni. 

Pomilostitev je sicer možnost, ki 

jo ima predsednik republike, z njo se 

lahko osebi odpusti pregon oziroma 

izrečeno kazen spremeni v milejšo ali 

pogojno. Skrajša se tudi lahko trajanje 

pravne posledice obsodbe. 

PRESTROGE KAZNI 

Iz urada predsednice so nato sporočili, 

da pomilostitve »nikakor ne ogrožajo 

varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije«. 

Varnost v državi zagotavljajo 

pristojne institucije in ne posamezne 

poslanske skupine v Državnem zboru, 

dodajajo v uradu. Poleg tega so povedali 

še, da je vsaka pomilostitev neizogibno 

povezana z obsojenimi posamezniki 

s kriminalno preteklostjo. Predsednica 

republike poleg tega poudarja, da je 

»zloraba migracijske problematike in 

težkih osebnih zgodb v populistične 

namene z namenom poceni pridobivanja 

političnih točk zavržno dejanje«. 

Ob tem se zgodba še dodatno zaplete. 

Pomilostitvi tihotapcev je nasprotovalo 

tožilstvo (ta informacija je uradna), 

neuradno pa naj bi pomilostitvi nasprotovali 

tudi sodniki ter celo Ministrstvo 

za pravosodje. Informacija o nasprotovanju 

tožilcev je uradna, saj so jo potrdili 

sami tožilci, tako tisti iz Okrožnega 

državnega tožilstva na Ptuju kot iz Kopra, 

ki sta v različnih postopkih vodila 

pregon zoper vse tri kasneje pomiloščene 

tihotapce. Razlogi, navedeni v prošnji 

za pomilostitev, po mnenju tožilstev 

pomilostitve ne upravičujejo. 

Predsednica republike 

je do sedaj odločala 

o 27 pomilostitvah, ugodila 

pa je štirim prošnjam. 

Iz urada predsednice 

so sporočili, da 

pomilostitve »nikakor 

ne ogrožajo varnosti 

prebivalk in prebivalcev 

Slovenije«. 

TIHOTAPEC ZAVAJAL 

Kot smo že omenili, naj bi (sicer neuradno) 

pomilostitvi Ukrajinca Arakčejeva 

nasprotovali sodniki v Kopru, 

ki so ga sprva poslali v zapor. Sodišče 

je med drugim povedalo, da je Arakčejev 

pristojne zavajal pri razlagi 

osebnih okoliščin, zaradi katerih je 

zaprosil za pomilostitev. 

Arakčejev je med drugim trdil, da 

žena in otroka živita na Poljskem in 

da ga njegova družina potrebuje. Otroka 

naj bi zaradi izgube vseh bližnjih 

sorodnikov utrpela hude posledice 

pri duševnem zdravju. Hkrati pa je 

na zaslišanju povedal, da je v bistvu 

ločen ter da ne plačuje preživnine. Na 

koprskem sodišču so tako ugotovili, da 

tudi že pred tem kazenskim postopkom 

otroka nista bila deležna očetove 

podpore – vsaj finančne ne. 

Tihotapec je trdil tudi, da njegovo 

pomoč potrebuje mama v Ukrajini, ki 

je invalidka druge kategorije, ter da bi 

se rad pridružil ukrajinskim silam pri 

obrambi domovine. Koprsko sodišče 

je povedalo, da obsojenec v prošnji za 

pomilostitev zasleduje tri med seboj 

izključujoče se cilje. Šel bi v vojsko, 

posledično pa ne bi mogel hkrati pomagati 

ne svoji materi v Ukrajini ne 

otrokoma, ki sta na Poljskem. Sam se je 

sicer sprenevedal, češ da se je na meji 

znašel po naključju, v kombi je hotel 

spraviti starinske stole in kavče, nakar 

se mu je približala skupina ljudi (migrantov). 

Sodišča seveda ni prepričal. 

MINISTRSTVO PROTI 

Pomilostitvi je nasprotovalo tudi Ministrstvo 

za pravosodje. Pri tem pa je treba 

poudariti, da predsednica republike ni 

vezana na mnenje sodišča, tožilstev in 

ministrstva, čeprav ima, kot je povedal 

poslanec SDS Dejan Kaloh (48), moralno 

in etično dolžnost do državljanov, sploh 

ko gre za njihovo varnost. Ministrstvo 

za pravosodje še ni pojasnilo razlogov, 

zakaj domnevno nasprotuje odločitvi 

predsednice republike o pomilostitvi 

treh tihotapcev. 

Predsednica republike je do sedaj 

odločala o 27 pomilostitvah, ugodila 

pa je štirim prošnjam. V SDS bodo v torek 

priporočili vladi, naj Zakon o pomilostitvah 

spremeni tako, da bi morala 

predsednica republike svoje odločitve 

obrazložiti. Isti dan naj bi v Državnem 

zboru prejeli tudi mnenje predsednice 

republike. Glasovanja o predlogu pa ne 

bo, saj ga je matični odbor zavrnil. 

Po oceni domače pravne stroke 

je slovenska zakonodaja do tihotapcev 

ljudi preveč stroga, saj so se kazni 

močno povečale in lahko znašajo tudi 

do deset let zapora. Neuradno naj bi 

urad predsednice republike pomilostil 

tihotapce tudi zato, ker želi v takšnih 

primerih delovati kot nekakšen korektiv 

zakonodaje. 

PU Celje 

DODATNA POJASNILA 

PREDSEDNICE 

Predsednica republike je kasneje 

podrobneje pojasnila razloge za pomilostitev 

tihotapcev. Obsojenko je pomilostila, 

saj je glavno kazen že prestala, 

poplačala denarno kazen in bila predčasno 

pogojno odpuščena s prestajanja 

zaporne kazni, pomilostitev pa se nanaša 

le na stransko kazen. Pomilostitev 

enega izmed obsojencev je bila izvedena 

zaradi njegovega poslabšanega zdravstvenega 

stanja, tretji obsojeni pa je že 

bil na pogojnem odpustu, v celoti je plačal 

denarno kazen kot stransko kazen 

ter je zgledno prestajal zaporno kazen. 

Po predsedničini odločitvi je bil o njem 

objavljen zelo pozitiven prispevek v oddaji 

Preverjeno. 

 

127 14. 12. 2023

36 

SVET 

Mosab Hassan Yousef (45), sin soustanovitelja 

Hamasa, je sodeloval z izraelsko 

varnostno agencijo. 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

PROFIMEDIA 

Sin soustanovitelja Hamasa 

OBŽALUJE, DA JE OČETU 

REŠIL ŽIVLJENJE 

Mosab Hassan Yousef, sin soustanovitelja Hamasa, je pozval Izrael, naj teroristični 

skupini določi rok za izpustitev preostalih talcev. V nasprotnem primeru naj voditelje 

Hamasa v izraelskih zaporih – vključno z njegovim lastnim očetom – usmrtijo. 

Mosab Hassan Yousef (45), 

sin soustanovitelja Hamasa 

šejka Hassana Yousefa 

(68), je v videoposnetku, objavljenem 

na X, pozval Izrael, naj teroristični 

skupini določi rok za izpustitev 

preostalih talcev. Ob tem jih je tudi pozval, 

naj voditelje Hamasa v izraelskih 

zaporih – vključno z njegovim lastnim 

očetom – usmrtijo, če tega ne storijo. 

Posnetek je sedaj že umaknjen in 

račun izbrisan. 

»Ko rečem usmrtiti najvišje voditelje, 

ne mislim nobenih izjem, vključno 

z lastnim očetom,« je nadaljeval. »Naredil 

sem napako, pred 10 ali 15 leti, 

127 14. 12. 2023 

ko sem mu velikokrat rešil življenje ... 

Umrl naj bi zaradi svojih dejanj. Rešil 

sem mu življenje. Stvari se niso spremenile, 

stvari so se poslabšale.« Opozoril 

je, da Hamas namerno zavlačuje 

pogajanja o podaljšanju prekinitve ognja 

z Izraelom. 

»Hamas ne gre nikamor in če se 

bomo še naprej pogajali z njim, bo še 

naprej raztegoval ta pogajanja in nas 

popeljal v zajčjo luknjo, ki se ne bo nikoli 

končala. In to je njegov cilj: pobegniti 

za svoje zločine. Tega ne moremo 

dovoliti,« je poudaril. Dejal je tudi, da 

se ne strinja z izraelskim kompromisom 

o izpustitvi zapornikov v zameno 

za talce, ker bodo nekdanji zaporniki 

ubili še veliko nedolžnih ljudi, in da 

zločinci ne bi smeli biti nagrajeni za 

svoje zločine. 

Kot je poudaril, razume, zakaj je Izrael 

sklenil kompromis, vendar je dejal, 

da bi morala država talce obravnavati 

kot vojne ujetnike in naj »svojo prednostno 

nalogo premakne z misije reševanja 

talcev na ofenzivo, ki se osredotoča 

na izkoreninjenje Hamasa«. 

NI SLEDIL OČETU 

Sin Mosab je bil rojen v Ramali in se je 

že kot mladostnik vključil v dejavnosti 

Hamasa. Nanj so gledali kot na more-

itnega naslednika svojega očeta v teroristični 

organizaciji. Toda ko je bil v 

izraelskem zaporu Megiddo v zgodnji 

odraslosti, je začel dvomiti o Hamasovi 

ideologiji in taktiki ter postal razočaran 

nad organizacijo. 

Sprejel je ponudbo izraelske varnostne 

agencije (Shin Bet), da postane 

obveščevalec pod pogojem, da bo Izrael 

poskušal aretirati, ne pa ubiti tarče 

njegovih obveščevalnih namigov. Kot 

sin šejka Yousefa je bil seznanjen s 

številnimi načrti Hamasa. Približno 

desetletje so obveščevalni podatki, 

ki jih je zagotavljal Shin Betu, preprečevali 

številne samomorilske bombne 

napade in poskuse atentatov ter 

razkrili teroristične celice. Znotraj 

Shin Beta so ga imenovali »Zeleni 

princ«. Kasneje se je spreobrnil v krščanstvo 

in trenutno živi v ZDA. 

Njegovega očeta so od leta 1993 izraelske 

sile večkrat aretirale in je skupno 

24 let preživel v izraelskih zaporih 

zaradi različnih obtožb hujskanja, 

vstopa v Jeruzalem brez dovoljenja in 

ker je član Hamasa. Nazadnje je bil iz 

izraelskega zapora izpuščen julija letos, 

vendar pa je bil po napadih 7. oktobra 

znova aretiran. 

LOČITI PALESTINO IN HAMAS 

Mosab Yousef je sicer že konec oktobra 

britanskemu novinarju Piersu Morganu 

(58) povedal, da ni bil presenečen nad 

Hamasovo brutalnostjo med napadom 

7. oktobra, vendar pa je bil presenečen 

nad njegovim obsegom. »Izbris celih 

skupnosti, igranje z jedrsko silo, najmočnejša 

država v regiji, državo z veliko 

travmo iz preteklosti, s spominom 

na holokavst in vsem, kar so nacisti počeli 

v preteklem stoletju. Palestincem 

so odprli vrata pekla,« je dejal Yousef v 

oddaji Piers Morgan Uncensored. 

»Od svoje ustanovitve ima Hamas 

v mislih en cilj, to je uničenje države 

Izrael,« je dejal Yousef. »Ni skrivnost, 

da hoče Hamas uničiti državo Izrael. 

Ne morejo sprejeti Izraela ali sprejeti 

pravice Izraela do obstoja.« Povedal je, 

da je bil več kot dve leti zaprt v Izraelu 

in da je bil priča, kako Hamas v zaporih 

muči svoje člane. 

»Pravzaprav so ubili in mučili na 

stotine ujetnikov. In takrat se začnem 

spraševati, kaj če Hamas na neki točki 

postane vladar? Kaj bodo storili našim 

ljudem? In mnogo let pozneje je 

Hamas postal vladar Gaze. In njihova 

brutalnost me ni presenetila,« je dejal. 

Napovedal je, da bodo Palestinci, 

ko bo Izrael odstranil Hamas z oblasti 

na območju Gaze, kot je Izrael obljubil 

po terorističnem napadu 7. oktobra, 

slavili in se zahvaljevali Izraelu, ker je 

končal njihovo zatiranje. 

»Ločiti moramo med tako imenovano 

palestinsko zadevo in Hamasovimi 

cilji. Hamasov cilj je bolan. 

Prihaja iz peklenskega brezna in 

odstraniti ga je treba z oblasti. To je 

moje sporočilo kot nekdanjega člana 

Hamasa, kot sina enega od ustanoviteljev 

Hamasa; dovolj je tega. Če jih 

ne ustavimo zdaj, bo naslednja vojna 

smrtonosnejša in samo Bog ve, kaj se 

bo zgodilo naprej,« je dejal. 

»PALESTINSKO 

DRUŽBO SO UGRABILI« 

Ko ga je Morgan opozoril glede na Zahodu 

razširjenega prepričanja, da je Izrael 

kriv za Hamasov pokol zaradi izraelske 

okupacije večjega dela Zahodnega 

brega in tega, da je območje Gaze postalo 

»ujetniško taborišče za prebivalce 

Gaze«, se ni strinjal. »Poglejte, že od 

otroštva poslušam zgodbe propalestinskih 

aktivistov in tistih, ki izkoriščajo 

tako imenovano palestinsko stvar: najmanj 

jim je mar za palestinske otroke in 

njihovo prihodnost.« 

»Sem zakoniti predstavnik palestinskih 

otrok. Otrok v meni govori: 

Nočem, da mi nekdo, ki prihaja iz Londona 

ali nekdo, ki prihaja z drugega 

konca sveta, govori, kakšen je boj palestinskih 

otrok. Palestinsko družbo 

so ugrabili kriminalci in vsak, ki se 

postavi na njihovo stran, sodeluje pri 

njihovem zločinu,« je dejal. Morgan ga 

je vprašal, ali je vodstvo Hamasa sploh 

mogoče strmoglaviti. Yousef je odgovoril, 

da ni več nobene izbire. 

»Poslušajte to: Hamas bomo odstranili 

z oblasti. Zapomnite si moje besede, 

prav? In Hamas ni le prinesel jeze 

Izraela nad Gazo, Hamas je prinesel 

božjo jezo. Odstranili jih bomo z oblasti 

in preganjali njihove voditelje. In 

privedli jih bomo pred sodišče in svet 

bo priča njihovi kazni ... In vsem, ki se 

danes postavljate na njihovo stran, v 

tem stanju zmede, misleč, da je to šala, 

tem ljudem rečem, da boste obžalovali, 

da ste se postavili na stran Hamasa. 

Obžalovali boste, da ste se postavili 

na stran tistih zločincev, ki ubijajo palestinsko 

ljudstvo,« je zaključil. 

SVET 37 

KOMENTARJI BRALCEV 

Izdajalec svojega naroda, ki je sprejel vlogo 

izraelskega agenta in poziva na očetomor, 

je zdaj postal vzor? Česa? Zahrbtnosti in 

pokvarjenosti?! S takimi »heroji« ni moč 

zasenčiti izraelskih zločinov nad okupiranimi 

Palestinci. Neprepričljivi so vsi poskusi diskreditacije 

palestinskega boja za svobodo 

izpod jarma izraelske okupacije, če niti z 

besedo niso omenjeni zločini Izraela, ki se 

vrstijo že 50 let in so kulminirali v sedanjem 

barbarskem rušenju Gaze in izganjanju ter 

ubijanju njenih prebivalcev, ki nima primere 

v sodobnem svetu. Toda svetovna javnost 

spoznava, da ima v Izraelu opravka s pojavom 

novega fašizma, ki ni nič manj nevaren 

in zločest kot njegove pretekle različice. 

Izrael obvladuje skrajno nacionalistična 

ideologija, ki goji predstavo o posebnem 

statusu »izvoljenega ljudstva«, ki mu je po 

Božji volji podeljena Palestina, zaradi česar 

si Izraelci jemljejo pravico, da izvajajo genocid 

nad Palestinci. V čem so potem boljši od 

nacistov, ki so izvajali genocid nad Judi? 

Rasputin 

Rasputin, kristjan Mosab Hassan Yousef, 

sin soustanovitelja Hamasa, šejka Hassana 

Yousefa, vam sporoča: »In vsem, ki se danes 

postavljate na njihovo stran, v tem stanju 

zmede, misleč, da je to šala, tem ljudem rečem, 

da boste obžalovali, da ste se postavili 

na stran Hamasa. Obžalovali boste, da ste se 

postavili na stran tistih zločincev, ki ubijajo 

palestinsko ljudstvo.« A glejte, čudo čudno – 

Mosab ni edini šejkov sin, ki se je odvrnil od 

Hamasa, ko je ugotovil, da Hamas ne deluje 

v interesu palestinskega ljudstva! Tudi mlajši 

sin ustanovitelja Hamasa, Suheib Yousef, 

je leta 2019 novinarjem izpričal o svojih 

izkušnjah s teroristi iz Hamasa. Povedal je, 

da je Hamas rasistična teroristična skupina, 

ki je za Palestince nevarna. 

Madison 

Glas palestinskega razuma. Arabcem je sovraštvo 

zameglilo razum, tako kot je sovraštvo 

zameglilo razum levičarjem v Evropi. Zato se 

imata islam in marksizem tako rada. 

Teodor 

Hamasu analogna je slovenska Komunistična 

partija. Tudi njo vodijo kriminalci kot 

Hamas in tudi ona je ugrabila oblast, kot jo 

je Hamas v Gazi. Obe združbi bi bilo treba 

izkoreniniti. 

Andrej Muren 

127 14. 12. 2023

38 

ŠPORT 

Zavoljo LGBT je Uefa tokrat pozabila 

na vse ostale primere iz nogometne 

zgodovine, pri katerih je bila še trša, 

ko je politika vdirala v nogomet. 

Mavrično obarvana Allianz Arena v Münchnu 

v podporo gibanju LGBT julija 2021. 

TOMAŽ KAVČIČ 

PROFIMEDIA 

ALEKSANDER ČEFERIN 

odprl vrata evropskega 

prvenstva LGBT ideologiji 

Na evropskem prvenstvu v Nemčiji bodo dovoljeni tudi mavrični trakovi, ki simbolizirajo 

podporo gibanju LGBT. Gre za nekakšen precedens v Evropski nogometni zvezi, saj so 

Čeferin in druščina na prejšnjem evropskem prvenstvu še zagovarjali, da politika ne sme 

posegati v nogomet, sedaj pa nogomet prepuščajo svobodi. Hkrati upajo, da ne bo 

izrabljena za osebno ali politično agendo. 

Predsednik Evropske nogometne 

zveze (Uefa) Aleksander 

Čeferin (56) je po žrebu za 

evropsko prvenstvo 2024 dejal, 

da je prepričan, da so z izbiro Nemčije 

za organizatorja prvenstva izbrali pravega 

gostitelja. Ob tem pa je poudaril 

tudi, da si Uefa želi turnir brez političnih 

razprav. 

»Pričakujem okolje brez kontroverznosti, 

na kar kaže tudi prosta izbira 

kapetanskih trakov na vseh naših 

tekmovanjih,« je dejal Čeferin ter 

dodal: »Prizadevamo si preprečevati 

diskriminacije in zlorabe in se boriti 

proti vsaki njihovi obliki. Toda nihče 

127 14. 12. 2023 

ne bi smel zlorabiti turnirja za osebno 

ali politično agendo.« 

LGBT OSVETLITEV 

Čeferinove besede se navezujejo na 

razprave glede kapetanskih trakov na 

svetovnem prvenstvu 2022 v Katarju, 

na katerih je bil zapis One Love (Ena 

ljubezen). Trakove, ki so jih nekateri 

kapetani želeli nositi v protest zaradi 

diskriminacije LGBT skupnosti v arabskem 

svetu, je Mednarodna nogometna 

zveza (Fifa) prepovedala, češ da politika 

nima prostora v nogometu. 

Takšno stališče sta na prejšnjem 

evropskem prvenstvu zavzela tudi Uefa 

in Čeferin. Ravno v času evropskega prvenstva 

je namreč Madžarska sprejela 

kontroverzni zakon o LGBT skupnosti, 

na kar so želeli opozoriti tudi Nemci, 

ki so takrat igrali proti Madžarski. A 

münchenski stadion med to tekmo ni 

bil osvetljen v mavričnih barvah, saj je 

Evropska nogometna zveza zavrnila prošnjo 

münchenskega župana Dieterja Reiterja 

(65) (SPD), ki je pisal za dovoljenje, da 

bi stadion osvetlili v barvah mavrice. 

Uefa je »zaradi svojih statutov politično 

in versko nevtralna organizacija. 

Glede na politični kontekst te posebne 

zahteve mora Uefa to zahtevo zavrniti,« 

so pred dvema letoma in pol zapisali v

ŠPORT 

39 

Mustafa Mohamed (26) ni želel igrati v 

mavričnem dresu. 

evropski krovni nogometni organizaciji. 

Namesto tega je Uefa mestu predlagala, 

da stadion tako osvetli na nek drug dan. 

MAVRIČNA OBELEŽJA 

RAZDVAJAJO 

Da mavrična obeležja na športni opremi 

nogometašev še kako delijo tudi nogometaše 

same, smo že velikokrat pisali. 

Tak je bil tudi nedavni primer, ko so 

nekateri igralci Guingampa, Tolousa in 

Nantesa zavrnili igranje, ker bi morali 

obleči mavrični dres. Med temi igralci 

je bil tudi napadalec Nantesa Mustafa 

Mohamed (26), ki ga je zato njegov klub 

finančno kaznoval. 

AJC Central Europe 

@AJC_CE 

UEFA ni dovolila minute molka 

pred tekmo med Izraelom 

in Poljsko (do 21 let). 

Obe ekipi sta se zato odločili, 

da prve minute tekme ne 

bosta igrali, ampak so igralci 

imeli minuto molka v spomin 

na žrtve napada 7. oktobra. 

»Spoštujem vse razlike. Spoštujem 

vsa prepričanja in vere. To spoštovanje 

velja tudi za druge, vendar je treba spoštovati 

tudi moja osebna prepričanja 

in mojo vero,« je na Twitterju zapisal 

Mohamed in dodal: »Upoštevajoč moje 

korenine, mojo kulturo, pomen mojih 

prepričanj zame ni bilo mogoče, da bi 

sodeloval v tej kampanji. Upam, da boste 

spoštovali to mojo odločitev.« Mustafa 

Mohamed je predan musliman. 

SKUPINA C 

Slovenija bo igrala v skupini C z 

Dansko, Srbijo in Anglijo. 

Komentar avtorja 

KAJ BO UEFA STORILA, 

ČE BO NA SRBSKEM 

TRAKU PISALO »KOSOVO 

JE SRCE SRBIJE« 

Čeferin je že pred evropskim prvenstvom 

poskrbel za to, da je skupnosti 

LGBT dal pravi signal, da Uefa ne deluje 

kot Fifa. Uefa ne prepoveduje LGBT 

simbolike na stadionih, kar aktivistom 

daje že vnaprej vedeti, da njihovo zgražanje 

nad nemškim prvenstvom prihodnje 

leto ne pride v poštev, a pri tem 

pozablja, da je prav njegova organizacija 

(seveda ni bil on tisti, ki je v medije 

prinesel to novico) pod ravno nasprotno 

pretvezo utemeljila prepoved osvetlitve 

stadiona v Münchnu v mavrične barve. 

Jasno izraženo stališče »politika ne sodi 

v nogomet« je bilo nujno, saj je Uefa 

potrebovala našo vzhodno sosedo. 

Madžarsko je takrat potrebovala, saj je 

bila ena izmed redkih držav, ki je imela 

dovolj velik stadion ter dovolj ohlapno 

kovidno politiko, da je množica nogometnih 

navdušencev nemoteno uživala 

na polnem stadionu, medtem ko so 

drugi deli Evrope na stadione spustili le 

peščico ljudi. 

Za voljo LGBT pa je Uefa tokrat 

pozabila na vse ostale primere iz nogometne 

zgodovine, pri katerih je bila še 

trša, ko je politika vdirala v nogomet, 

npr. transparenti »Katalonija ni Španija« 

Gareth Bale (34, levo) in predsednik Uefe 

Aleksander Čeferin (56) držita zastavico evropskega 

prvenstva 2028, ki ga bosta gostila 

Združeno kraljestvo in Irska. Razglasitev je 

bila v Nyonu v Švici 10. oktobra. 

127 14. 12. 2023

40 

SVET 

ROK FRELIH 

Videli bomo, da je Zahod zajahal 

tigra, ki ga vse težje obvladuje. 

A žrtev vsega skupaj 

ne bo le Ukrajina. Morebiten 

neuspeh Zahoda kot enega od globalnih 

blokov bi dolgoročno lahko tlakoval 

pot v pekel vsem nam. V zadnjih 

dneh razkrita ozadja konflikta namreč 

ne obetajo nič dobrega. 

KRIVEC ZA NEUSPEH 

PROTIOFENZIVE 

Nedavno je ukrajinsko protiofenzivo 

kot neuspešno označil celo predsednik 

Volodimir Zelenski (45), medtem ko se 

je načelnik generalštaba Valerij Zalužni 

(50) na široko razpisal o neperspektivnosti 

nadaljevanja bojevanja po dosedanjem 

modelu. To smo že pred približno 

pol leta vedeli vsi in za neuspeh 

največji del krivde nosi Zahod. Preveč 

je bilo obotavljanja in obljub s figo v 

UKRAJINA: Zahod je 

zajahal tigra, ki ga vse 

težje obvladuje 

»Ukrajina lahko še vedno izgubi vojno. Nekatere stvari je treba povedati naravnost,« 

je bil za Kyiv Independent jasen vojni dopisnik Francis Farrell. Če po novem vemo, 

da je bila pred dobrim letom situacija že zrela za premirje, a je Zahod ni podprl, 

stvar postane še toliko bolj tragična. 

žepu. Govorim o strelivu za težka orožja, 

Leopardih, Abramsih, HIMARS-ih, 

ATACMS-ih in lovskih letalih. Dali so 

premalo in prepozno. Zakaj torej, če naj 

bi se na ukrajinskem bojišču odločalo o 

usodi sveta? 

Splošno sprejeto stališče je bilo, da 

Zahod Ukrajini ni zaupal; prvič, ker 

bi lahko z naprednimi sistemi delovali 

na občutljive ruske cilje ter s tem 

sprožili jedrsko vojno, ter drugič, v 

primeru ukrajinskega poraza bi velike 

količine zahodne tehnologije prišle v 

ruske roke. V tedaj javno znani paradigmi 

razumljivo; neizkušeni ukrajinski 

vrh bi lahko vojno pošteno zavozil. A 

niso povedali vsega. Tudi tega ne, da 

je skorajšnje premirje v režiji Turčije, 

ki bi lahko rešilo večino ozemeljske 

celovitosti Ukrajine in na deset tisoče 

življenj, padlo v vodo. 

Komentar 

POTENCIAL POGAJANJ 

Sicer nisem njegov navijač, a predsednik 

Erdogan (69) je tedaj resnično storil 

vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi 

med sprtima stranema zavladalo trajno 

premirje. Ukrajinsko delegacijo je tedaj 

vodil predsednik poslanske skupine 

stranke Zelenskega David Arahamija 

(44). Gruzijec je za ukrajinsko televizijo 

1+1 nedavno podal intervju, v katerem 

razkriva podrobnosti lani spomladi dogovorjenega 

premirja, ki je bilo glede na 

nadaljnji razvoj dogodkov za obe strani 

zelo, zelo ugodno. 

Ukrajina bi obdržala svoje celotno 

ozemlje razen Krima, Donbas bi dobil 

avtonomijo in ruščina status enega 

od uradnih jezikov, Ukrajinci pa bi 

se zavezali k nevtralnosti. V bistvu bi 

ponovno uveljavili protokol Minsk II, 

za izvajanje pa bi skrbela Nemčija in 

Varnostni svet OZN. Da je do dogovora 

Vidi se, da sta 

narod in politika 

nezadovoljna, in 

s tesnobo se vsi 

sprašujejo, do 

kdaj bo še trajala 

zahodna podpora 

Ukrajini. 

SHUTTERSTOCK 

127 14. 12. 2023

SVET 

41 

dejansko prišlo, je med drugimi potrdil 

tudi nemški kancler Olaf Scholz (65). 

Danes se takšen scenarij sliši sanjsko 

in verjeti je, da sta se tedaj za njegovo 

uveljavitev zavzemali obe strani. 

Ukrajina še ni imela vzpostavljenih 

logističnih tokov, posedovala pa je 

vsekakor premalo sredstev za resno 

vojno. Na drugi strani so Rusi tvegali 

točno to, kar se jim je kasneje zgodilo: 

ogromne človeške izgube, finančno ter 

materialno izčrpavanje in izobčenje s 

strani Zahoda ob velikih domačih političnih 

težavah. 

Ukrajina je sicer imela pomisleke 

in je za pristop k dogovoru zahtevala 

varnostne garancije. Kdor je že kdaj 

slepo zaupal Moskvi, ve, kako se je romanca 

končala, in tako bi lahko nevtralna 

Ukrajina v primeru vojne ostala 

na suhem. Obstajala je namreč velika 

verjetnost, da Kremelj kljub dogovoru 

izzove nove vstaje v LNR in DNR. Za 

varnostna zagotovila v slogu Natovega 

petega člena bi na ukrajinsko zahtevo 

skrbele tako Rusija in Kitajska kot tudi 

ZDA, Nemčija, Kanada, Velika Britanija, 

Francija, Italija, Poljska, Izrael in 

Turčija. Glede na resnost in interese 

nedvomno pravi izbor držav, ki bi z 

uravnoteženjem interesov lahko zagotovile 

dolgoročno varnost. 

NISO HOTELI 

ALI NISO SMELI PODPISATI 

A Kijev je kmalu odstopil od dogovora. 

Kot razloge je slišati različne navedbe, 

ki pa jim je težko verjeti. Ena je, denimo, 

da bi morali spreminjati ustavo ter iz nje 

izvzeti zastavljeni vstop v NATO. Ustava 

se s takšno enotnostjo, kot jo ima trenutno 

Verhovna rada, spremeni v nekaj 

dneh. Še posebno, če prepreči grozote 

vojne. Drugi razlog naj bi bila grozodejstva 

v Buči; Ukrajinci naj bi se zaradi 

njih ne bili več pripravljeni pogovarjati 

z Rusi. A tudi v tem ni logike: premirje 

bi takšna grozodejstva lahko le preprečilo, 

vojna pa jih je zagotovo pomnožila. 

In ob premirju bi Rusija dobila možnost 

recimo temu »častnega« izhoda iz konflikta, 

kot je v začetku vojne svetoval 

nekdanji šef britanske MI6. Za storjeno 

bi se lahko celo pokesala (verjetno se ne 

bi, a to možnost bi imela) in skupaj s pajdaši 

dala obsoditi tistega Kirgiza, ki je 

poveljeval zločinski brigadi. 

Kot sem že večkrat izpostavljal, so 

odločitve Kijeva podrejene dejavnikom 

iz tujine. S podrejenostjo so pogojena 

sredstva, s katerimi se Ukrajina 

lahko bojuje za svobodo. Farrell na tem 

PROFIMEDIA 

mestu celo trdi, da Zahod noče popolne 

ukrajinske zmage. To seveda ne velja 

za kakšne Poljake ali Fince, ampak 

za tiste, ki trenutno odločajo. Z veliko 

tesnobe moram temu vsaj delno pritrditi, 

saj dejstva govorijo temu v prid. 

Kmalu za tem, ko sta v Turčiji strani 

dosegli dogovor, je v Kijev nenapovedano 

priletel tedanji britanski premier 

Boris Johnson (59) ter dejal, naj 

Ukrajina sploh ničesar ne podpiše, naj 

se le bojuje. Tako se je tudi zgodilo. 

Kljub temu, da to niso iz trte izvite 

zgodbe, saj o njih ne pišejo neki obskurni 

»resnicoljubni« mediji v službi 

Moskve, temveč ugledni portali, kot so 

Business Insider, Newsweek in Financial 

Times, pa tudi Jerusalem Post ali 

The Times of Israel, je večina politike 

in diplomacije na Zahodu tiho. V Ukrajini 

pa je v medijih (Kyiv Post, Kyiv Independent) 

moč slediti odkriti debati o 

usodi vojne, naroda in države. In marsikatera 

ukrajinska ugotovitev Zahoda 

ne prikazuje v tako lepi luči, kod bi ga 

lahko, če bi se ta preudarneje obnašal. 

UKRAJINCI Z VSE 

MANJ PODPORE, RUSI 

V TOTALNO VOJNO 

Vidi se, da sta narod in politika nezadovoljna, 

in s tesnobo se vsi sprašujejo, 

do kdaj bo še trajala zahodna podpora 

Ukrajini. Kyiv Independent je, denimo, 

objavil podkast z naslovom »Ali Ukrajina 

izgublja vojno?«. V tej fazi je vojaško 

sicer ne izgublja, ker nobena stran 

ni sposobna priti čez utrjene položaje 

druge strani. Pomembno pa je, da gledamo 

srednje in dolgoročno. Tu pa je 

Primarni cilj Zahoda 

je bil izčrpati Rusijo do 

stopnje nezmožnosti 

vojaških operacij 

izven njenih meja. 

Francis Farrell je novinar 

pri mediju the Kyiv 

Independent. 

pomembna tudi geopolitika, ki izhaja iz 

pričujoče vojne. 

V omenjenem podkastu tako Frances 

Farrell pove, da je bil primarni 

cilj Zahoda izčrpati Rusijo do stopnje 

nezmožnosti vojaških operacij izven 

njenih meja. Temu verjamem, saj gre 

nenazadnje za nesporni nauk Sun Cuja 

in malo sodobnejšega von Clausewitza. 

A napačno je bilo mišljenje, da bo 

Rusija ostala samostojen dejavnik. Kot 

taka se je v resnici dodobra izčrpala 

in je izgubila svoj dosedanji status in 

vpliv, a je postala del protizahodnega 

bloka skupaj s Kitajsko in velikim delom 

muslimanskega sveta. Zahod je v 

tem primeru intelektualno zatajil in ni 

pokazal nikakršne strateške ali državniške 

modrosti. 

Rusija se po poročanju The Telegrapha 

pripravlja na totalno vojno s 

predvidenimi vojaškimi izdatki v višini 

10 % BDP za leto 2023. V tej fazi 

vrnitev na čas pogajanj politično ni več 

možna. Medtem pa, ko mi Zahodnjaki 

ugotavljamo, katerega od 369 spolov je 

kdo, se nasprotni blok resno oborožuje. 

Naša krivulja na grafu moči drastično 

pada, njihova pa že lep čas raste. 

Kot sem predvideval že pred časom, 

Ukrajinci počasi ostajajo brez podpore 

in brez orožja, predvsem sedaj, ko 

se pozornost preusmerja na Bližnji 

Vzhod. V teh temnih časih ukrajinski 

narodni boj proti ruskemu škornju 

podpiram bolj kot kadar koli prej. Enako 

velja za Zahod: napake slednjega 

izpostavljam, ker moramo biti iskreni 

in se izboljšati. Zavajati pa je treba 

nasprotnika, ne lastne strani. 

127 14. 12. 2023

42 

KULTURA 

MILAN GREGORIČ 

Komentar 

Vekoslav Batista in njegov 

prezrt (ter ogrožen) park 

staroslovanskih bogov 

Klesal je Vekoslav Batista, vztrajno klesal dve polni desetletji svoje mogočne, dva do tri 

metre visoke in dve toni težke, skulpture staroslovanskih bogov v skriti oazi na Robidi 

v dolini Rižane blizu Dekanov, ob regionalni cesti Koper–Ljubljana. 

Začelo se je v ranem otroštvu 

na Ilirskobistriškem, ko se je 

učiteljica v italijanski osnovno 

šoli zaradi nekaj izgovorjenih 

slovenskih besed spravila nanj z grobo 

psovko »Ti strappo questa brutta 

bocaccia« (»Ti raztrgam ta umazana 

usta«) in mu vtaknila v usta dva prsta 

ter mu začela raztegovati ustnice do 

neznosne bolečine. Otrokova duša je 

bila ranjena in svojo bol je zaupal stricu 

duhovniku. Ta se mu je posvetil 

in skušal razložiti, od kod tak odnos 

učiteljice do njega. Pri tem je malega 

Slavka uvajal v kulturni svet naših 

prednikov, pri čemer sta trčila tudi na 

njihovo mitologijo. V otroku je zrasla 

radovednost in začel je sanjariti, kako 

bi tudi on kaj ustvaril in prispeval k tej 

naši kulturni zakladnici. 

VELIČASTNA ZGODBA 

Slavko je zrasel v mladeniča, prišla 

so partizanska leta, poroka s soprogo 

Ireno in selitev v Istro, a njegova radovednost 

do staroslovanskih bogov 

je šla za njim in se je še bolj razrasla. 

Naključje je hotelo, da je po vojni začel 

prijateljevati s hrvaškim znanstvenikom 

dr. Franjem Delićem, ki je na stičišču 

romanskega in slovanskega sveta 

raziskoval, do kod so segali vplivi staroslovanske 

kulture, zlasti materialni, 

ki govorijo o mitološkem svetu naših 

prednikov. Človeška vez, ki se je razrasla 

med njima, je bila tako močna, da je 

Batista prijatelju pred smrtjo obljubil, 

da bo storil vse, kar je v njegovi moči, 

da se ostanki te kulture ohranijo. 

Sledilo je poldrugo desetletje iskanja 

virov in preučevanja literature, od 

Finžgarjevega romana Pod svobodnim 

soncem do poslednjih dostopnih informacij 

o staroslovanski mitologiji. 

In Batista si je počasi priklical pred oči 

in skiciral podobe staroslovanskih božanstev. 

Potem se je ponudil koprskim 

127 14. 12. 2023 

občinskim oblastem, da jim brezplačno 

izkleše staroslovanski Olimp. Prosil jih 

je samo, da mu določijo primerno lokacijo, 

pri čemer jim je predlagal razgledno 

točko na koprskem hribu Markovec 

ob restavraciji Belveder. Vse drugo bi 

postoril sam. Tudi materialne stroške 

je bil pripravljen prevzeti nase. Vendar 

takrat časi niso bili pravšnji za bogove 

in Batisto so občinski možje obzirno 

pospremili do izhodnih vrat s priporočilom, 

naj ne razglaša preveč naokoli 

svojih sanj o bogovih naših prednikov. 

Notranja zaveza, ki jo je dal umrlemu 

prijatelju in samemu sebi, pa je bila 

tako močna, da mu ni dala miru, dokler 

je ni ob nepopisnih težavah uresničil 

v svoji mali oazi v dolini Rižane, ki 

bo stoletja pričala o tem velikem sanjaču, 

ki se pri uresničitvi svojega sna ni 

ustavil pred nobeno oviro. 

BATISTOVI BOGOVI 

Najprej je iz kamnite gmote vzniknil 

Radogost, bog gostoljubja, ki s soljo in 

kruhom v rokah sprejema obiskovalce 

pred Batistovo poljsko hišico. Za njim 

se je iz kamnitega sklada izvil mogočni 

in strogi Svarog, bog stvarstva, glavni 

bog, in kot tretji Vodan, bog voda. Tudi 

Perun, boga groma, bliska in dežja, 

je že nared. Nasproti Radogosta stoji 

boginja Voloska, varuhinja živine in 

domačije. Izklesan in postavljen na 

svoje mesto je tudi Svarogov sin Svarožič, 

bog sonca. Triglav, troedini bog 

podzemlja, zemlje in neba, je tudi že 

nared, a še ni dobil svojega primernega 

prostora v tem edinstvenem parku 

staroslovanskih bogov, zato zaenkrat 

še počiva na delovišču, na katerem 

je bil izklesan. V kiparjevi zasnovi je 

bila tudi Vesna, boginja pomladi, a so 

stvarniku staroslovanskih bogov opešale 

moči in počasi se je poslovil od 

svojih bogov in tudi od nas. 

Blizu vhoda v oazo je postavil še leseno 

skulpturo Kurenta, ki je veselo 

pozdravljal obiskovalce parka. Vsa ta 

božanstva je ustvaril za nas in za naše 

potomce, da nam spregovorijo o naših 

prednikih in o njihovi kulturi, ki je segala 

do naših skrajnih zahodnih meja. Izklesal 

jih je trmasto, sam samcat, s svojimi 

rokami, s svojimi skromnimi sredstvi in 

brez vsakršne družbene podpore. Klesal 

je, vztrajal in hitel, da bi dokončal svoje 

poslanstvo, da se ne bi njemu prej kaj 

zgodilo, a vsega ni uspel dokončati. 

Park pa je prezrt, ker krajevna in 

občinska oblast ni pokazala nobenega 

interesa za enkraten podvig, čeprav 

so mediji opozarjali nanj. Oblast bi 

se lahko vključila in morda dogovorila 

z lastnico o vzdrževanju parka in 

primernem režimu obiskov (npr. šol). 

Park pa je zaradi nedavnih dogajanj 

okrog njega tudi ogrožen. Najprej zaradi 

elektro delavcev, ki so po navedbah 

lastnice parka pri obsekovanju trase 

pod daljnovodom posekali ogromno 

dreves in še več grmovja ter »poškodovali 

ograjo okrog vhoda ter posekana 

drevesa in grmovje lepo zložili 

na našo parcelo, od vhoda čez sredino 

parcele«. Pri tem je izginil tudi Kurent. 

Nato so se nenajavljeno pojavili še delavci 

vodnega gospodarstva z bagerji, 

kopači in kamioni, da očistijo zasute 

dele potoka, ki teče ob parku. Pri tem 

so morali najprej razširiti preozko 

dostopno gozdno pot do potoka in ob 

tem obsekali tudi lovorjevo živo mejo 

parcele. Na prošnjo lastnice so z gromozanskim 

mlinom vendarle »zmleli 

tudi dobršen del tistega, kar je elektro 

pustil za seboj«, a so na parceli ostali 

»ogromni kupi žagovine in kup večjih 

dreves, ki niso šla v mlin«. 

Častitljiv Batistov park je bil s temi 

posegi opustošen in lastnica se, ob resnih 

zdravstvenih problemih, muči, da 

bi ga vrnila v prejšnje stanje.

KULTURA 

43 

Kos Grabar/ abeautifulresistance.org 

Kos Grabar/ abeautifulresistance.org 

Vid Avdič/ abeautifulresistance.org 

Batistov park je prezrt, ker krajevna in 

občinska oblast ni pokazala nobenega 

interesa za enkraten podvig. 

PRIMORSKI DA VINCI 

Ko predstavljam Vekoslava Batisto, ga 

rad primerjam, malo za šalo, malo zares, 

z Leonardom da Vincijem. Dosegel 

je prek osemdeset let, a še vedno je zrl 

v svet z otroško zvedavim in zasanjanim 

pogledom, kot da vsak dan odkriva 

nova in nova čudesa okrog sebe. 

In česa vsega ni počel v življenju. 

Že v prvih povojnih letih je začel kipariti 

in je posejal Slovenijo s svojimi 

skulpturami, ki so črpale motive pretežno 

iz primorskega odporništva. 

Vendar ga je nemir gnal naprej. Začel 

je muzicirati na temo ljudskih motivov 

in največkrat jih je tudi sam posnel 

in uredil, glasbeno in tekstovno. 

Do kraja zvest svojemu izročilu je ostal 

pri ljudskih glasbilih, ki jih je celo 

sam konstruiral. S svojim nevsakdanjim 

glasbenim programom, pri katerem 

ga je zvesto spremljala najprej 

soproga Irena, po njeni smrti pa hči 

Irena ter vnuka Metka in Vid, je kar 

naprej prirejal prijetna presenečenja 

po slovenski Istri, Primorski, Sloveniji 

in tudi prek njenih meja. 

Bil je inovator, ki je sam sestavil 

vrsto domačih kmetijskih in gospodinjskih 

strojev. S šestimi križi na 

hrbtu je še vedno letel z zmajem in se 

z njim spuščal z Glema v dolino Dragonje. 

Prav rad je po malem tudi kmetoval, 

pasel svoje kozice in pripravljal 

odlične domače sire. 

Bil je korenit Slovenec, njegova hiša 

pa je bila ena od najbolj gostoljubnih 

na Koprskem. V njej se je rado zbiralo 

staro in mlado, zlasti v času slovenske 

politične pomladi in nastajanja slovenske 

države. 

 

127 14. 12. 2023

44 

SPOLNA VZGOJA 

NATAŠA RUPENA 

Komentar 

Osnovnošolske inštrukcije o 

seksu ali vzgoja za spolnost 

Lansko šolsko leto sva s soprogom zaradi spremenjene družinske dinamike najine 

otroke iz ljubljanske zasebne šole prepisala na lokalno šolo. Fanta dvojčka sta vstopila v 

sedmi razred in prva stvar, na katero smo v novem okolju naleteli, je bila neurejena 

in predčasna spolna aktivnost otrok. 

Drugi teden po začetku pouka 

je sledil teden aktivnosti na 

Krku. Zjutraj sva jima mahala 

v pozdrav in zdelo se nama 

je sila fajn … vse do večera, ko sem s 

strani učiteljice prejela klic. Povedala 

mi je, da nekaj ni v redu in da eden od 

sinov ne želi govoriti z nikomer. Dala 

mi ga je na telefon in spoznala sem, da 

je v krču. Zaupal mi je, da ga je sošolec 

vprašal, če se je že samozadovoljeval in 

gledal porno filme. Ker pa je bil njegov 

odgovor negativen, mu je ta zatrdil: 

»To moraš probat, ker je to res ful kul.« 

Po tej izkušnji je sledilo veliko 

razočaranje in žalostno spoznanje 

okolja, v katerega sva ravnokar vključila 

najine otroke. 

Na nas starših je, da svoje 

otroke obvarujemo hudega in 

jih opremimo za življenje, ki 

je vse prej kot varno. 

POUK O ANALNEM SEKSU 

Po dobrem letu dni je na dan spet privrela 

tema o spolnosti na bolj vroč način. 

V šoli so imeli namreč naravoslovni 

dan in ko je naš trinajstletnik prišel 

domov (drugi je zbolel in ostal doma) in 

začel pripovedovati o dogajanju v šoli, 

smo ostali odprtih ust. 

Kar vrelo je iz njega: »Rekli so nam, 

da se kondoma ne sme odpirati z zobmi, 

niti s škarjami, ker je to lahko usodno. 

En sošolec je na tulec moral natikati 

kondom, da bi lahko vsi videli, kako 

to gre. Ker mu ni šlo dobro, mu je tulec 

potisnila med noge. Je rekla, da bo tako 

lažje. Potem so pokazali kremo, brez 

katere ne gre. So imeli eno s seboj, res, 

mami, veš, kako to drsi! Vsi smo probali. 

In da obstaja oralni, analni, 69 odnos 

… in fantje in punce so se kregali, kdo 

mora na zmenek prinesti kondom …« 

Kosilo nam ni več teknilo. 

Poizvedovala sem v šoli, pa se učiteljici, 

ki je bila pri uri prisotna, predstavitev 

ni zdela sporna. Povprašala sem 

še pri drugih starših, vendar so se mi 

Otrokom bi morali vrniti zaupanje v lepoto 

odnosa, varnost in tehnične spodbude pa 

posredovati, ko bi bili mladostniki pripravljeni. 

SHUTTERSTOCK 

127 14. 12. 2023

SPOLNA VZGOJA 

45 

Zakaj se spolnost 

ločuje od ljubezni, 

nežnosti, odnosa? 

Je to res edini način 

spolne vzgoje, 

ki ga javni šolski 

sistem zmore? 

DEPOSITPHOTOS 

oglasili le dve zgroženi mamici. In obe 

sta rekli, da je otrok na vprašanje, o 

čem so se v šoli pogovarjali, odgovoril 

s: »Kr neki.« 

Kaj ta kr neki pomeni? Da ga tema 

ne zanima? Da ve veliko več in da se 

dolgočasi? Ali da ga je sram? 

JE TO VSE, 

KAR JIM LAHKO POVEMO 

V razredu s 27 trinajstletniki je zagotovo 

veliko takih, ki so bolj občutljive 

narave in za katere lahko taka predstavitev 

vzbuja globoke občutke sramu 

ali celo meji na travmo. Poglejte trinajstletnike! 

Večina so še otroci! Sicer 

pa se vprašam: zakaj morajo otrokom 

o tem govoriti neznanci? In to na način, 

ki je našemu družinskemu načinu 

pogovora o tako lepi in občutljivi temi 

tuj? In popačiti podobo o spolnosti, ki 

jo predajamo starši? Zakaj se spolnost 

ločuje od ljubezni, nežnosti, odnosa? 

Je to res edini način spolne vzgoje, ki 

ga javni šolski sistem zmore? 

Bolj kot sem o tem razmišljala, 

bolj sem postajala jezna. Res jezna. 

Saj je predčasna spolna aktivnost in 

pornografija med rosno mladimi že 

zastrupila in popačila podobo ljubezni 

ter izpolnjujoče spolnosti kot krone 

odnosa med moškim in žensko, možem 

in ženo. 

ČESA O SPOLNOSTI 

PA OTROCI NE VEDO 

Izhajam iz stališča, da je treba otrokom 

povedati to, česar ne vedo, česar 

se ne najde v družbi, erotiki ali pornografiji 

itd. Torej, od kod oni sami? Iz 

analnega odnosa morda? Iz naključnega 

spolnega odnosa? So nastali med 

gledanjem pornografskih vsebin? Ali 

ker si nismo znali natakniti preservativ? 

Ali pa morda takole: ste že kdaj 

slišali za ljubezen in lepoto spolnega 

odnosa? Nežnost, med dvema, ki se 

imata rada? Kaj pravite? Otrokom bi 

morali vrniti zaupanje v lepoto odnosa, 

varnost in tehnične spodbude 

pa posredovati, ko bi bili mladostniki 

pripravljeni na korak naprej. 

Koliko staršev si je vzelo čas in se 

po tem pogovorilo s svojimi otroki? 

Povem vam, zelo malo. Večina staršev 

je zaradi svojih stisk in preobremenjenosti 

izgubilo moč in sposobnost razločevanja. 

To pomeni, da hodimo okrog 

kot omamljeni in nismo sposobni 

uvida v razsežnost drame, ki jo živimo 

– to, da zlo požira naše otroke. 

ŠOLA, KI SODELUJE S STARŠI 

In kaj lahko storimo? Bi lahko šola obvestila 

starše o vsebini naravoslovnega 

dne, nam posredovala informacijo 

o izvajalcih? Tako bi lahko otroke bolj 

pripravili na temo, ne glede na način 

podajanja. Ali pa, v skrajnem primeru, 

jih pač tisti dan ne bi poslali v šolo? 

Kako lepo se sliši, ko s strani šole 

dobiš zagotovilo, da se vsi trudijo za celostni 

razvoj naših otrok. Vendar starši 

ne moremo računati, da bo šola glede 

vzgoje naredila to, česar mi nismo. Ne 

bi pa smela niti kvariti tega, kar smo. 

Na nas starših je, da svoje otroke 

obvarujemo hudega in jih opremimo 

za življenje, ki je vse prej kot varno. 

127 14. 12. 2023

46 AKTUALNO 

Pevec uspešnice Despacito 

se je SPREOBRNIL V KRŠČANSTVO 

Gotovo se še spomnite latinskoameriške uspešnice Despacito izpred nekaj let, 

na katero je plesalo staro in mlado. 

Komentar 

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET 

SHUTTERSTOCK 

Pevec Daddy Yankee 

(46) je na zaključnem 

koncertu poslovilne turneje v 

domačem mestu San Juan v 

Portoriku javno oznanil svoje 

spreobrnjenje v krščansko 

vero ter dejal, da se želi v 

prihodnosti posvetiti oznanjanju 

evangelija. 

Pesem (in predvsem njen spot) 

sicer ni delovala posebno krščansko, 

vsekakor pa je podrla 

vse rekorde predvajanosti 

in postala najbolj poslušana pesem 

v zgodovini. Daddy Yankee (46) je 

v glasbenem poslu že od svojega 17. 

leta in velja danes za najbolj znanega 

predstavnika latinskoameriške zvrsti 

127 14. 12. 2023 

reggaetona. Njegove pesmi in spremljajoči 

videospoti pogosto močno namigujejo 

na spolnost. 

SPREOBRNITEV 

Ne glede na to pa je pevec Daddy Yankee 

nedavno javno oznanil svojo spreobrnitev 

v krščansko vero. Na zaključnem 

koncertu poslovilne turneje v domačem 

mestu San Juan v Portoriku je dejal, da 

bo odslej živel za Jezusa. »Ni me sram 

povedati celemu svetu, da Jezus živi v 

meni,« je povedal Ramón Luis Ayala 

Rodríguez, kar je pevčevo pravo ime. 

V posnetku s koncerta je povedal: 

»Dolgo sem poskušal zapolniti praznino 

v svojem življenju, ki je nihče ni mogel 

zapolniti. Včasih sem bil videti zelo 

srečen, a nekaj je manjkalo, da bi bil 

popoln. Priznati moram, da je nekomu 

uspelo zapolniti to praznino, ki sem jo 

dolgo čutil. Dolga leta sem lahko potoval 

po svetu, požel veliko aplavzov, 

pohval in nagrad. Spoznal pa sem nekaj, 

kar pravi Jezus: ›Kaj koristi človeku, 

da pridobi ves svet, če izgubi svojo 

dušo.‹ Nocoj prepoznam in me ni sram 

vsemu svetu povedati, da Jezus živi v 

meni in da bom živel zanj. Sveto pismo 

nam pravi, da bo Jezus tistega, ki ga 

prepozna pred vsemi tukaj na zemlji, 

prepoznal tudi pred svojim Očetom v 

nebesih. Ena zgodba je končana in začenja 

se nova. Nov začetek. Vsa orodja, 

ki jih imam v lasti, kot so glasba, družbena 

omrežja, mikrofon, so zdaj za 

kraljestvo. Upam, da boš hodil z mano 

v tem novem začetku.« 

Posnetek govora si je na pevčevem Instagramu 

ogledalo že 34 milijonov ljudi. 

ŽIVLJENJE POSVETIL JEZUSU 

Daddy Yankee, ki je končal kariero glasbenika, 

je svoje oboževalce pozval, naj 

sledijo Jezusu, in napovedal, da bo vse, 

kar mu je dal Jezus, uporabil za božje 

kraljestvo. Pravi, da se želi v prihodnosti 

posvetiti oznanjanju evangelija. Podal 

ni sicer nobenih podrobnosti o svojem 

spreobrnjenju, prav tako ne o tem, kateri 

veroizpovedi ali skupnosti pripada. 

Na Twitterju (X-u) mu je za spreobrnitev 

v krščanstvo že čestital španski 

kardinal Juan José Omella (77) iz 

Barcelone. Zapisal je, da je pevčeva 

izpoved lep primer, kako lahko Kristus 

spremeni življenje, če ga sprejmeš 

v svoje srce.

MAJA VOVK 

S 

to 

nadlogo se vsaj občasno srečuje 

večina ljudi, strokovno pa 

se težava imenuje halitoza ali 

slab ustni zadah. Zelo pogosto 

se pojavi zjutraj ali po uživanju določene 

hrane, kar je v večini primerov 

povsem normalen pojav. Če pa se slab 

zadah pojavlja tudi tekom dneva, potem 

to lahko nakazuje na zdravstvene 

težave. 

JUTRANJI ZADAH 

Ustna sluznica se neprenehoma obnavlja, 

odmrle celice pa s pitjem tekočine 

in požiranjem sline speremo iz ust. Tekom 

dneva ta proces poteka spontano. 

Ponoči pa se nastajanje sline upočasni, 

še posebej ob spanju v suhem prostoru 

ali z odprtimi usti (ob zamašenem 

nosu). Takrat se usta izsušijo, človek pa 

se zjutraj zbudi z občutkom suhih ust 

in nič kaj prijetnim zadahom. 

Kako nad SLAB ZADAH 

Veliko ljudi se zjutraj zbudi 

in zgroženi ugotovijo, da jim zaudarja iz ust. 

VZROKI 

• Alkohol, ki izsušuje ustno sluznico, 

zaradi česar se bakterije dlje zadržujejo 

v ustih in povzročajo neprijetne 

vonjave. 

• Tobak, prav tako kot alkohol, izsuši 

usta, poleg tega pa v izdihanem 

zraku ostaja še vonj po cigaretnem 

dimu. 

• Kava, ki se odlaga na jezik, tam 

povzroča obloge in ustvarja idealno 

gojišče za bakterije. Poleg tega 

še zmanjša izločanje sline, kar še 

spodbudi razrast bakterij. 

• Hrana z močnejšim vonjem, recimo 

čebula, česen, vsebuje hlapne 

žveplove spojine, ki iz prebavil prehajajo 

v kri in nato v pljuča, kjer jih 

izločimo z izdihanim zrakom. 

• Dehidracija, ki izsušuje sluznico. 

• Obloge na jeziku, ki nastanejo iz odmrlih 

celic ustne sluznice in ostankov 

hrane in so dobro gojišče za 

bakterije. 

• Slaba ustna higiena, vnetje v ustni 

votlini, npr. vnetje dlesni, paradontoza. 

• Bolezen: pri sladkorni bolezni je 

značilen zadah z vonjem po acetonu. 

Spremeni se tudi pri vnetju 

zgornjih in spodnjih dihal, pri želodčnih 

težavah, vnetih mandljih. 

• Stres, ki lahko povzroči težave z refluksom, 

dodatno pa zmanjša tudi 

izločanje sline, kar privede do izsušene 

ustne sluznice in tako vpliva 

na zadah na več nivojih. 

POMOČ 

Obstaja kar nekaj načinov za uspešen 

boj z neprijetnim spremljevalcem: 

1. Čez dan in tudi pred spanjem je treba 

popiti dovolj vode. Z vodo iz ust 

se splaknejo ostanki hrane in bakterije, 

hkrati pa se preprečuje, da bi se 

sluznica izsušila. Suha usta so eden 

glavnih vzrokov za slab ustni zadah. 

Ob skrbi za redno hidracijo bodo 

sluznice bolj vlažne in tudi jutranji 

zadah bo bolj prijeten. 

2. Zvečer se je treba izogniti hrani z 

izrazitim vonjem. Če si privoščimo 

takšno hrano pred spanjem, se 

bomo skoraj zagotovo zbudil s slabim 

zadahom. 

3. Skrb za redno ustno higieno, kar 

vključuje redno čiščenje zob, medzobnih 

prostorov in tudi jezika. Na 

slednjem se hitro naberejo obloge, ki 

so privlačna namestitev za bakterije. 

SHUTTERSTOCK 

Žvečenje peteršilja, mete ali 

melise je eden od načinov 

boja proti slabemu zadahu. 

ŽIVLJENJSKI SLOG 

47 

Včasih je vzrok slabega 

zadaha tudi bolezen. 

4. Žvečenje peteršilja, mete, melise. 

5. Žvečenje surovega sadja in zelenjave. 

6. Ananasov sok ali grizljanje rezine 

ananasa. 

7. Jabolka nevtralizirajo smrdljive sestavine 

v česnu. 

8. Žvečenje žvečilnega gumija, vendar 

naj bo brez sladkorja in z dodanim 

ksilitolom. Žvečenje spodbuja nastajanje 

sline, ksilitol pa zavira rast 

bakterij. 

9. Uživanje jogurta, saj laktobacili, 

ki so prisotni v njem, pomagajo pri 

zmanjšanju slabega zadaha. 

10. Grgranje žajbljevega čaja. 

11. Pitje zelenega čaja, ki deluje razkuževalno 

in osvežujoče. 

12. Grizljanje semen sladkega komarčka 

ali koromača. To vsebuje aromatično 

eterično olje, ki osveži dah. 

Naj slab zadah ne pokvari dneva 

vam in vsem v vaši okolici! 

127 14. 12. 2023

48 

VZGOJA 

MOJCA BELCL 

MAGDIČ 

POSNETEK 

ZASLONA 

DARJA BARBORIČ VESEL, SOCIALNA PEDAGOGINJA 

»Vsakič, ko vidim pred seboj 

najstnico, vidim človeka, 

KI NASTAJA« 

Darja Barborič Vesel je magistrica socialne pedagogike, ki ji je delo z najstniki zelo blizu. 

Vsakodnevno jih srečuje na šolskih hodnikih in tudi pri sebi na pogovorih. »Vedno znova 

mi je jasno, da biti najstnica ni najlažja stvar na svetu,« pove. Ravno zaradi svoje odprtosti, 

pristnosti in spoštljivega odnosa do njih jim pomaga, da lažje sprejmejo sebe in vse, 

kar se okrog njih dogaja. 

Sogovornica, ki je hkrati tudi 

žena in mama treh hčera, v 

oddaji na zelo zanimiv način 

spregovori o tem, kako nase 

gledajo dekleta, ko vstopijo v puberteto. 

Kot pove, se dekleta v tem obdobju 

težko identificirajo s katerimkoli terminom 

in tudi individualizem ima nanje 

velik vpliv. Nočejo pripadati nobeni 

skupini, ampak biti samo to, kar so. 

Po imenu. Kar je po svoje v redu, pojasnjuje 

gostja, »vendar s tem izgubljajo 

referenčno točko skupnosti in potem 

se počutijo same«. 

NEVEŠČOST 

V ANALOGNEM SVETU 

Še ena pomembno stvar, ki jo Barborič 

Veselova omeni v oddaji, je težava deklet 

pri prehajanju med analognim in 

digitalnim svetom. To pomeni, kako 

komunicirajo v živo in kako preko digitalnih 

medijev. »V preseku je zmožnost 

»Če se jaz z njimi pogovarjam 

kot z razumnimi ljudmi, oni 

vedo in čutijo, da jih jemljem 

kot razumne, in s tem jih tudi 

učim obnašanja,« o pogovoru 

z najstniki pravi mag. 

Darja Barborič Vesel. 

najstnikov, kako ubesedijo svoje misli, 

emocije in občutja, vedno manjša, ker 

seveda vedno manj govorijo«, pojasni. 

»Če natipkaš enovrstično besedilo 

in za emocionalni del dodaš ›smejka‹, 

je to popolnoma nekaj drugega kot pa 

povedati, zakaj me nekaj tako moti,« 

izpostavlja gostja. Kot še pove, dekleta 

dandanes iščejo, kako svoj občutek povezati 

s primernim terminom. 

ČLOVEK, KI GA 

NISEM IZBRALA 

Najstnice se v puberteti sprašujejo: 

»Kako naj prenesem to, da postajam 

nek človek, ki ga nisem izbrala?« Prav 

tako izražajo nemoč, ko se spopadajo z 

negativnimi čustvi: »Kaj naj naredim, 

ko me prizadenejo? Kako naj se postavim 

zase, da bo nekdo še vedno govoril 

z mano?« Ta neveščost v komunikaciji 

pa med njimi ni prisotna samo zaradi 

digitalnih medijev, ampak tudi zaradi 

Zmožnost najstnikov, kako 

ubesedijo svoje misli, emocije 

in občutja, je vedno manjša. 

zmanjšane komunikacije v družinah. 

V oddaji, s pomočjo katere vstopimo 

v svet sodobnih najstnic in najstnikov, 

dobimo odgovore še na naslednja 

vprašanja: Kaj najstnici najbolj 

pomaga, da sprejme sebe? Zakaj je to 

fantom lažje kot puncam? Primerjanje 

med puncami in vpliv družbenih 

omrežij. Pomanjkanje drugih veščin, 

ki tarejo sodobne punce (in fante). 

Kako ohranjati dober odnos z najstnikom? 

Kaj najstnica pri starših (predvsem 

pri mami) najbolj išče? 

»Težava, ki jo imamo starši, ko govorimo 

z najstniki, tudi z otroki, je velikokrat 

to, da pogovor v praktičnem 

smislu izpeljemo kot govor,« je prepričana 

sogovornica. Prav tako pa je izredno 

pomembno, v kakšnem tonu govorimo 

z njimi. »Kot bomo naslavljali najstnike, 

takšno normo vedenja postavljamo,« 

dodaja: »Če se jaz z njimi pogovarjam 

kot z razumnimi ljudmi, oni vedo in 

čutijo, da jih jemljem kot razumne, in s 

tem jih tudi učim obnašanja.« 

VABLJENI K OGLEDU CELOTNE 

ODDAJE, KI DAJE VELIKO UVIDOV 

V TO, KJE SE NAHAJAJO SODOBNE 

NAJSTNICE, KAJ DOŽIVLJAJO IN 

NA KATERIH PODROČJIH POTRE- 

BUJEJO NAJVEČ PODPORE. 

127 14. 12. 2023

EVA MARKOVIČ 

SHUTTERSTOCK 

VZGOJA 

O mamah, ki otrokom 

DELAJO DOMAČE NALOGE 

Na družbenih omrežjih se vsake toliko razvname debata, ali je narobe, da starši otroku 

(občasno) naredijo domačo nalogo. Strokovnjaki pravijo, naj otroci skrb za šolo prevzamejo 

sami, s čimer se starši vsaj teoretično strinjamo. V praksi pa se je večini že zgodilo, 

da smo pomagali več, kot bi bilo treba. 

49 

Spletno debato seveda razpihujejo 

različne »spletne vplivnice«, 

ki po Tik Toku razlagajo, 

kako redno otrokom delajo 

domače naloge, ker jih nočejo obremenjevati 

in ker imajo otroci toliko 

drugih obveznosti. Mislim, da gre pri 

tem bolj za zbujanje pozornosti kot za 

kaj drugega. Večina staršev ne piše domačih 

nalog, medtem ko otroci počnejo 

druge stvari. Večina sedi zraven 

in dela stvari skupaj z otrokom. To ne 

bi bilo narobe, če bi imel otrok določene 

težave in bi prosil za pomoč, ampak 

starši vse prevečkrat delamo stvari 

skupaj z otroki (in kdaj tudi namesto 

njih), da bi bile narejene tako, kot se 

nam zdi, da je prav – torej odlično. Tukaj 

pa se odpre debata: je to, kar delamo, 

res najboljše za otroke? 

VTIKANJE V ŠOLSKO DELO 

Večino domačih nalog lahko otroci, 

ki nimajo specifičnih učnih težav ali 

nečloveških učiteljev (kamor jih na srečo 

spada večina), opravijo sami. In bi 

jih tudi morali. Oni so tisti, ki bi si v šoli 

morali zapomniti (ali si zapisati), kaj 

imajo za domačo nalogo. Oni so tisti, 

ki bi morali imeti v mislih, kaj morajo 

popoldne narediti. Oni bi morali nalogo 

opraviti oziroma oceniti, ali bi radi 

za pomoč pri razlagi prosili starše. In 

oni bi morali prevzeti odgovornost za 

neopravljeno ali slabo opravljeno nalogo. 

Tako se urijo v samostojnosti, organizaciji 

in prevzemanju odgovornosti, 

kar je mnogo pomembnejše od šolskih 

ocen. Če bodo za šolo skrbeli sami, je 

dejstvo, da stvari ne bodo vedno opravljene 

odlično. Pravzaprav včasih sploh 

ne bodo. Toda ali je res naš cilj, da ima 

otrok dobre ocene zaradi našega truda? 

Ker sem po naravi nagnjena k perfekcionizmu 

in imam pogosto težave s 

tem, da si želim imeti nad otroki več 

nadzora, kot bi bilo zanje dobro, sem 

sama sebi postavila nekaj osnovnih 

načel. Vsak dan se z njimi pogovarjam, 

kaj so počeli v šoli in kakšne obveznosti 

imajo. Če je treba, jim pomagam 

razporediti čas za različne obveznosti. 

In če jim kaj ne gre, jim z možem 

priskočiva na pomoč. Včasih skupaj 

pregledamo opravljeno delo. Nikoli pa 

ne delam naslednjega: 

• Ne pregledujem otroških zvezkov in 

beležk, da bi v njih našla navodila 

za domačo nalogo ali vprašanja za 

teste. Z mlajšimi otroki vsake toliko 

skupaj pregledamo šolsko torbo, 

da vidimo, kaj počnejo. V nobenem 

primeru pa nisem policaj, ki bi po 

njihovih torbah iskal sledi neopravljenih 

nalog. 

• Izogibam se viber skupinam, v katerih 

si starši izmenjujejo datume za 

teste in oddajo različnih nalog. Če 

otrok pozabi, kaj mora narediti, ne 

kličem jaz sošolčeve mame, ampak 

on kontaktira sošolca. 

• Ne vodim evidence, kdaj ima kateri 

otrok test ali domače branje. To je 

njihova naloga. 

• Izogibam se stavkom, kot so »Jutri 

pišemo matematiko« ali »Kdaj moramo 

oddati domače branje« Test 

piše otrok. Ednina, ne množina. 

Jasno je, da moram ob tem sprejeti, 

da bodo otroci občasno pozabili na 

kakšno obveznost. Kakšen test bodo 

pisali slabše, kot če bi jaz ves teden sedela 

z njimi in jih učila. Zato pa se učijo 

uporabljati svojo glavo. Urijo spomin 

in zavest, da cilj šole ni srečna mama. 

Večino domačih nalog lahko 

otroci, ki nimajo specifičnih 

učnih težav, opravijo sami. 

In bi jih tudi morali. 

In veste kaj? Kljub temu da v veliki 

meri sami skrbijo za svoje obveznosti, 

so njihovi rezultati precej solidni. Ne 

popolni, vsekakor pa dovolj dobri. 

ODLIČNJAKI 

Da ne bo pomote – seveda sem včasih 

slabe volje, ko vidim, da otroci kakšno 

stvar opravijo površno ali malomarno. 

Hkrati pa se zavedam, da imajo le redki 

otroci predispozicijo za odličnjaka, 

kakršnega bi si želeli starši. Le redki otroci 

so izredno bistri, vestni, natančni 

in marljivi – vse v enem. To so otroci, ki 

so odličnjaki v pravem pomenu besede. 

Ostalim starši zvišujemo uspeh tako, 

da jim ves čas dihamo za ovratnik in se 

z njimi ure in ure učimo. Vse, česar jih 

s tem naučimo, pa je, da namesto njih 

razmišlja in težave rešuje nekdo drug. 

Na koncu se čudimo, da obstaja toliko 

staršev, ki plačujejo, da njihovim 

otrokom nekdo napiše diplomsko ali 

seminarsko nalogo. So ocene in popolno 

opravljene naloge res najpomembnejše? 

Ali je morda pomembnejše, da 

otroka naučimo samostojnosti, s katero 

bo lahko šel v svet, čeprav morda ne 

na najelitnejšo gimnazijo? 

127 14. 12. 2023

50 

NARODNO-ZABAVNO 

IVAN SIVEC 

BREZ SKROMNOSTI 

in Božje iskrice ni uspeha 

Glasba 

Zadnja leta se je večkrat kdo od mlajših muzikantov oglasil v mojem delovnem kabinetu, 

se postavil samozavestno na široko pred menoj in zahteval besedilo-uspešnico. 

Ko sem mu skušal dopovedati, 

da to ni odvisno samo od 

mene, temveč tudi od avtorja 

glasbe in izvedbe, pa tudi od 

sloga, ki ga namerava nadaljevati, me 

je navadno podučil, da ima sam svoj 

slog in da ga Avseniki, Slaki, Miheliči 

in tako naprej prav nič ne zanimajo. 

Sam sem mu potem skušal razložiti, da 

je prav Avsenik vsem drugim glasbenikom 

odprl vrata na stežaj, ob tem pa 

tudi sam potil krvavi pot. 

Slavko je vsako melodijo najprej zaigral na 

klavir oz. pianino. 

127 14. 12. 2023 

Vido Repanšek 

SLAVC IN VILC 

Oba brata, Slavka in Vilka, po gorenjsko 

Slavca in Vilca, sem velikokrat obiskal. 

Ob nastajanju nove plošče tudi 

dvakrat na teden, sicer pa – vsaj Slavca 

– enkrat na mesec ali vsaj na dva meseca. 

Vedno mi je govoril: »Ivan, pa še 

kaj pridi! A me o tem nič ne obveščaj 

vnaprej. Če vem, da je nekaj pred menoj, 

celo noč slabo spim.« 

In res je bilo tako! Vesel me je bil 

prav vsakokrat, ob vsakem obisku sva 

na veliko razpravljala predvsem o glasbi, 

včasih pa naju je pot zanesla tudi v 

zavoženo jugoslovansko politiko. Ob 

takih priložnost mi je Slavc dejal: »V 

Nemčiji imajo marsikaj veliko bolje 

urejeno kot pri nas. Upam, da se bodo 

naši oblastniki streznili in da bo tudi 

pri nas krenilo na bolje.« A na žalost ni. 

VSAK SE TRUDI PO SVOJE 

Zanimivo se zdi, da je bil Slavc, o katerem 

bom tokrat zapisanih nekaj več 

besed, izjemno mirne, preudarne, že 

kar plahe narave. Ves čas je vase močno 

dvomil. Celo po največjih uspehih, 

ki jih je z ansamblom doživel v tujini in 

pozneje tudi doma. Ko mi je na pianino 

zaigral novo melodijo, me je vedno 

vprašujoče pogledal: »Kako se ti zdi? Je 

skladba sploh kaj vredna?« 

Vsi, ki smo v življenju naredili 

kaj izvirnega, vemo, da je prav dvom 

v lastno delo pravi napredek. Tisti 

ustvarjalci pa, ki so preveč prepričani 

vase, prej ko slej propadejo, ker pač ne 

vidijo naprej od svojega nosu. 

Zanimivo se mi je zdelo, da Slavc 

ni nikoli kritiziral drugih ansamblov. 

Kadar koli sem ga vprašal ali celo podvomil 

v kak drug sestav, je vedno odgovoril: 

»Vsak se trudi po svoje.« Mnogi 

muzikanti so veliko moči uporabljali, 

da bi boljše dajali v nič, Slavc pa tega ni 

storil nikoli. Tudi v tej osebni noti značaja 

je bila veličina njegove osebnosti. 

Mnogi muzikanti so veliko 

moči uporabljali, da bi boljše 

dajali v nič, Slavc pa tega ni 

storil nikoli. 

VSI NAJBOLJŠI MUZIKANTI 

Ko sem izdal dve veliki monografiji 

o razvoju narodno-zabavne glasbe – 

vsaka je enciklopedične velikosti –, 

sem ji dal naslov »Vsi najboljši muzikanti«. 

Jože Antonič, kitarist Alpskega 

kvinteta in tedanji vodja, mi je ob izidu 

dejal: »Vse lepo in prav, a naslov vsekakor 

ne ustreza resnici. Vsi pač niso 

najboljši.« Vprašal sem ga, ali sam sebe 

smatra za najboljšega. Odvrnil je: »Ja, 

jaz sem že, a vsi drugi res niso.« »No, 

vidiš,« sem mu odgovoril: »Tako kot ti 

mislijo tudi vsi drugi.« 

Potem sva se vendarle sporazumela, 

da je najboljši Avsenik, vsi drugi pa 

capljajo za njim. S tem pa se je hudomušni 

Jože, prav tako velik Slavčev 

oboževalec, močno strinjal. In Slavca 

je tudi mnogokrat obiskal. 

ZA BOŽIČ VEDNO DOMA 

Na začetku Avsenikovega fenomena 

pri poslušalcih ni vžgalo ime, temveč 

vsekakor nova zvrst popularne glasbe. 

Slavko mi je pripovedoval: »Ko so na 

nas postali pozorni nemški menedžerji, 

so nas priključili karavani glasbenikov, 

ki je gostovala po mnogih večjih 

dvoranah. V njej so bili znani evropski 

zabavnjaki, recimo Connie Francis, 

Marielle Mattieu, Ivo Robič itd. Pa tudi 

neka češka godba in mi. A kamor koli so 

nas v sporedu postavili, na začetek, na 

sredino ali na konec, smo najbolj vžgali 

z našo glasbo prav mi. Tedaj sem spoznal, 

da je v njej v resnici nekaj več, nekaj, 

kar je ljudem pri srcu.« 

Na višku popularnosti so imeli Avseniki 

tudi po tristo koncertov na leto. 

A nikoli za božič. Nad tem sem bil v 

času, ko je bil pri nas božič še delovni 

dan in je bil marsikdo dan na disciplinsko 

komisijo, če si je na božič vzel dopust, 

močno presenečen. Povedal mi 

je: »Na sveti večer grem vedno v mojih 

Begunjah k polnočnici. Tega si ne pustim 

vzeti. Le kaj je še lepšega, kot da 

gremo vsi k maši, potem pa se skupaj 

zberemo na božični večerji in si kot 

družina zapojemo Sveto noč!« 

KRVAVI POT ZA VSE DRUGE 

Za konec tega zapisa naj dodam še 

zgodbico, ki jo je Slavc povedal malokomu. 

Povedal pa je verjetno ni zato, 

ker ne bi rad videl, da bi se komu smilil. 

Ko sva se globlje spoznala, se je v 

spominih rad vračal k svojim začet-

NARODNO-ZABAVNO 

51 

Neločljiva brata Slavko in Vilko, po domače 

Slavc in Vilc. 

kom, ko ga občinstvo po imenu še ni 

poznalo, všeč pa mu je bila nova glasbena 

zvrst. Takole mi je pripovedoval: 

»Kot sem ti že povedal, smo na začetku 

veliko nastopali z drugimi izvajalci, 

sami pa smo imeli nastope v dvoranah 

z dvestotimi, tristotimi ljudmi. Seveda 

v prvih letih samo v tujini. Potem 

so nam tuji menedžerji ponudili, da 

bi nastopili v večji dvorani na obrobju 

Dunaja. Predlagali so nam, da ves mesec 

igramo v dunajskem zabaviščnem 

Prva slovenska plošča Kvinteta Avsenik. 

Arhivsko gradivo 

Vido Repanšek 

parku v Prater za stanovanje in golaž, 

hkrati pa prodajamo karte za dvorano 

s tri tisoč sedeži. Seveda smo to z veseljem 

sprejeli in igrali v parku v živo 

dan za dnem, in to z velikim veseljem. 

Tako smo prodali skoraj vse vstopnice 

in obetal se je res veličasten nastop. In 

tudi dober zaslužek. 

Ko je končno le prišel dan nastopa, 

pa smo v dvorani na vaji naleteli 

na naš ansambel iz Maribora, ki pa je 

igral – moje skladbe. Vprašali smo ga, 

kaj počne tam, in pokazal nam je pogodbo, 

da bo pač nastopil on in da mi 

tam nimamo česa iskati. Mi res nismo 

imeli nobene pogodbe in odšli smo domov, 

seveda z vlakom, žalostni in jezni 

za umret. 

Doma sem potem vrgel harmoniko v 

kot in se zaklel, da je v življenju ne bom 

več pogledal. Drugega dne sem se že 

malce omehčal in si priznal, da smo bili 

naivni kot malokdo na svetu in da se to 

pač zgodi. Tretjega dne sem si rekel, da 

je življenje najboljša šola, le šolnina je 

včasih precej visoka. Četrtega dne sem 

stopil po harmoniko in nanjo zaigral 

otožen valček. Petega dne sem stopil 

do telefona in zaprosil nemškega menedžerja, 

ali mi lahko ›zrihta‹ nastop v 

dvorani z dvestotimi obiskovalci.« 

Tudi sam sem šele ob takih dogodkih 

spoznal, kako težko so se na začetku 

prebijali Avseniki, kakšen krvavi 

pot so potili za vse druge ansamble in 

kako nespameten in vase zaverovan je 

tisti mladi glasbenik, ki jih ne spoštuje. 

Slavko Avsenik s svojo harmoniko Hohner. 

BREZ BOŽJE ISKRICE NI NIČ 

Ko sem Slavca spraševal, kdaj se mu 

utrne zamisel za novo melodijo, mi je 

razložil, da za to ni pravila: »Včasih me 

kakšna melodija prebudi sredi noči, 

večkrat si jo zaigram takoj zjutraj, še 

preden zajtrkujem, mnogo viž je priletelo 

vame sredi dolgih voženj po tujini. 

Predvsem take, ki so povezane s tujino, 

recimo Na avtocesti, V švicarskih Alpah 

in tako naprej. Doma pa ob pogledu 

na naše čudovite gore, na izjemno lepe 

slovenske kraje, na našo ljubo Slovenijo, 

na naše dobre ljudi. Vsak mali navdih 

je božja iskrica v človeku. Komur je 

dano, da se te iskrice krešejo v njem, je 

lahko presrečen. Sam sem se večkrat 

vprašal, zakaj je Bog izbral prav mene. 

Odgovora seveda nimam. Res pa je tudi, 

da zaradi te možnosti nisem prav nič 

večji ali boljši od drugih ljudi. Meni je 

pač dano, da lahko nekaj podarim drugim. 

In takih ljudi, na vseh področjih, je 

na svetu še ogromno. Le tiste iskrice, ki 

jo ima človek v sebi, ne smejo zatajiti.« 

Slavca je navdih obiskoval kar naprej 

in naprej. Vanj je priletela osnovna 

melodija, izvir izpod planin, njegov 

brat, akademsko izobraženi Vilc, pa je 

izvir oblikoval v čudovit potoček, velikokrat 

tudi v mogočno reko. 

127 14. 12. 2023

52 

MED(IJSKI) SOSEDI 

KRI IN DENAR 

127 14. 12. 2023 

Dr. Samo Zver v komentarju Kri in denar 

za Delo piše o dolgotrajnem opozarjanju 

na nepravilnosti, ki so vezane na 

poslovni model Zavoda RS za transfuzijsko 

medicino (ZTM), pri katerem 

poskuša spremeniti »utečeno dolgoletno 

prakso avtoritarnega in v lastne 

finančne koristi usmerjenega delovanja 

ZTM«, ki »poteka s prikritim sodelovanjem 

tistih, ki bi morali ZTM nadzirati, 

upravljati in skrbeti za njegovo pošteno 

nedobičkonosno delovanje«. 

Opiše tudi dva konkretna primera 

sožitja zaslužka in stoke na ZTM. Prvi je 

inaktivacija patogenov s psoralenom v 

krvnih pripravkih, ki ga na ZTM še vedno 

uporabljajo, čeprav »najnovejše raziskave 

kažejo, da dodatek amotosalena 

ne zmanjša in ne vpliva na pogostnost 

bakterijskih okužb, vpliva pa na delovanje 

trombocitov v krvnem pripravku, 

saj zmanjša njihovo učinkovitost za 

20−25 odstotkov. Posledično se lahko, 

paradoksalno, pojavijo celo pogostejše 

in obsežnejše krvavitve pri bolnikih, ki 

prejmejo tako obdelane trombocite, ker 

že krvavijo. Poleg tega dodani amotosalen 

(psoralen) krvni pripravek podraži 

za skoraj 170 evrov, število trombocitov 

v pripravku pa mora biti večje, zato 

namesto šestih krvodajalcev potrebujemo 

trombocite osmih«. Davkoplačevalci 

tako milijon na leto plačujemo za nekaj, 

kar nam ne prinaša dodatne koristi. 

Drugi primer je kriobanka, v kateri 

hranijo zamrznjene celice in tkiva. 

»Kriobanka deluje v okviru ZTM in 

za hrambo KMC za skoraj 600 hematoloških 

bolnikov izdaja UKC Ljubljana 

močno zasoljene, oderuške račune, ki 

jih zato sam na kliniki ne podpisujem 

in posledično tudi ne plačujemo ZTM,« 

piše Zver. ZTM namreč za strošek hrambe 

krvotvornih matičnih celic za enega 

bolnika za obdobje petih let računa 

6588 evrov, z začetnim zamrzovanjem 

skupaj 7010 evrov. V tujini je ta storitev 

precej cenejša. 

PRODAJA POP TV 

Bojan Požar v komentarju Nekdanji 

minister prodaja POP TV piše o tem, 

da se na slovenski politično-poslovni 

in medijski sceni (znova) širijo govorice, 

da se intenzivno iščejo kupci za 

medijsko hišo Pro Plus (POP TV, Kanal 

A), ki je prek družbe CME v lasti češke 

korporacije PPF. »Srbski tajkun Dragan 

Šolak, ki pri nas med drugim obvladuje 

Telemach, Šport TV in portal N1, išče 

slamnate kupce za (svoj) prevzem Pro 

Plusa, saj mu je slovenska država pred 

leti zaradi varstva konkurence nakup Pro 

Plusa že preprečila,« piše Požar. 

Šolaku je pred časom spodletel tudi 

nakup Planet TV. »Kupce, predvsem 

med tujimi finančnim skladi, pa išče 

tudi nekdanji finančni minister Uroš 

Čufer. Cena, ki jo po naših informacijah 

ponuja Čufer, menda 100 milijonov 

evrov za POP TV in Kanal A, oziroma 

200 milijonov evrov za paket Pro Plusa 

in hrvaške televizije RTL, ki je prav tako 

v lasti CME, je zelo visoka, toda Čufer 

naj bi prodajal tezo, da z nakupom Pro 

Plusa v Sloveniji ›dobite tudi politiko‹, 

češ POP TV in Kanal A lahko postavita 

ali zrušita slovensko vlado.« 

Požar ob tem izpostavlja, da je poslovna 

uspešnost POP TV in Kanala A 

odvisna predvsem od politike oziroma 

države, ki še vedno tolerira nezakoniti 

prevladujoči položaj Pro Plusa na 

oglaševalskem tržišču (odločba AVK iz 

leta 2014), podobno je tudi pri kabelskih 

operaterjih. 

LOGAR NAJ VOLIVCE 

SNUBI NA PODEŽELJU 

Zgodovinar in politični analitik Aleš 

Maver meni, da lahko Anže Logar na 

uspeh pri volivcih v Ljubljani in še 

nekaterih mestnih središčih kar pozabi. 

Kot je dejal za Reporter, je bilo doslej 

uspešnih sorazmerno malo političnih 

projektov, pri katerih so akterji zapičili 

zastavico in rekli, da so sredina. »Izjemi 

sta predvsem dve, Lista Gregorja Viranta 

leta 2011 in politični fenomen Boruta 

Pahorja, a Pahor se je vendarle potegoval 

za precej drugačno funkcijo.« Virant je 

bil sorazmerno uspešen, ker se je pojavil 

v začetnem obdobju novih obrazov, ko 

je izbranec levega bloka Zoran Janković 

vendarle marsikoga odbijal in je kot 

sprejemljiva vmesna pot med Janšo in 

njim marsikoga nagovarjal, je ocenil 

Maver. Logarju lahko sedaj koristi, »da 

je levi blok dolgoletna negativna selekcija 

močno načela in bi bil morda kdo, ki 

je sicer volil »nove obraze«, pripravljen 

pomisliti nanj kot sprejemljivo izbiro, 

kot je bilo deloma pri Virantu,« je ocenil 

politični analitik. 

Po njegovi oceni bi Logar naredil 

napako, če bi se preveč trudil za tako 

imenovani »urbani elektorat«, volivce 

predvsem v Ljubljani in še nekaterih 

mestnih središčih. »V trenutnem stanju, 

ki je posledica dolgoletne Jankovićeve 

vladavine v prestolnici in deloma tudi 

strukture volivcev, tam ne bi bila uspešna 

niti Angela Merkel,« je dejal. 

»Po mojem mnenju bi si moral prizadevati 

za okrepitev podpore na podeželju, 

predvsem na vzhodu Slovenije, kjer je že 

zmagoval na predsedniških volitvah, in 

ponekod v osrednji Sloveniji, kjer je na 

istih volitvah dosegel slabši izid kot Barbara 

Brezigar leta 2002,« je med drugim 

še povedal Maver.

EDVARD KADIČ, 

STROKOVNJAK 

ZA KOMUNIKACIJO 

GOVORICA TELESA 

Predsednici KRALJEVSKO 

Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednica 

Republike Madžarske Katalin Novák sta v Dobrovniku opravili pogovor s prebivalci 

in predstavniki lokalnih skupnosti ter gospodarstva. 

53 

predsednica-slo.si 

OPREMA PRIZORIŠČA 

Organizatorji so se potrudili pri opremi 

prizorišča v smeri, da so z izborom pohištva 

dodali pridih tradicije evropskih 

vladarjev. V povezavi z zastavami in 

cvetlično dekoracijo celotno prizorišče 

deluje svečano in primerno obisku na 

najvišji državni ravni. 

OBLAČILA 

Obe predsednici sta se z izbiro hlač elegantno 

izognili zadregam pri sedenju. 

Izbira krila bi bila v tem primeru precej 

delikatna, saj gre za sedenje na nekoliko 

dvignjenem prizorišču in bi zaradi pravil 

bontona krilo omejevalo gibanje nog 

obeh predsednic. Z izbiro hlač je ta 

problem razrešen in obema omogoča 

bistveno bolj sproščen nastop. 

ROKE 

Medtem, ko madžarska predsednica s 

svojo desno roko zapira intimno okno 

(izraz spoštovanja), svojo levo dlan uporablja 

kot pomoč pri ilustraciji besed. 

Slovenska predsednica posluša nagovor 

kolegice umirjeno in v precej nevtralni 

drži, z desno roko odloženo pred seboj 

in s t. i. evropskim križanjem nog. Dotikanje 

obraza z levo dlanjo kaže na rahlo 

potrebo po umirjanju in s tem povečani 

pozornosti. Glede na kontekst lahko 

upravičeno sklepamo, da zelo zbrano 

posluša z namenom, da se ali naveže na 

besede sogovornice ali komentira kaj 

v zvezi s povedanim. 

 

Nataša Pirc Musar (55) in Katalin Novák (46) v Dobrovniku (5. december). 

127 14. 12. 2023

54 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

Svinjski file v VINSKI 

OMAKI s suhimi slivami 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

SESTAVINE 

• 800 g svinjskega fileja 

• 750 ml rdečega vina 

• 12 suhih sliv 

• 6–8 jušnih žlic sladkorja 

• sončnično olje 

• sol 

4 OSEBE PREPROSTO 35–40 MINUT 

1. Svinjski file očistimo, operemo, 

osušimo s papirnato brisačko 

in ga narežemo na poševne 

rezine, debeline 3 centimetrov. 

V ponvi segrejemo malo olja. 

Narezane fileje popečemo z obeh 

strani, da dobijo lepo rjavo barvo. 

Solimo. Pokrite pečemo na zmerni 

temperaturi. Vmes po kapljicah 

na dno ponve prilivamo vodo. 

2. Medtem v manjšem loncu 

zavremo vino in sladkor. Vre naj 

toliko časa, da se zgosti. 

Vmes poskusimo, da je vino dovolj 

sladko. Ko se zgosti, ga prilijemo 

v ponev k mesu in takoj dodamo 

suhe slive. Počakamo, da malo 

povre in prilijemo nekaj kapljic 

mešanice vode in moke, da se 

omaka zgosti. Za zgostitev lahko 

uporabimo tudi jedilni škrob. 

3. Na krožnik serviramo dve ali tri 

rezine svinjskega fileja in dodamo 

tri suhe slive, ki so se kuhale v omaki. 

Vse skupaj prelijemo z vinsko 

omako in takoj postrežemo. 

BOG ŽEGNAJ! 

127 14. 12. 2023

Priporočila 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

55 

LUCIJA ČAKŠ 

KATJA GOREČAN, 

MATERINSKA KNJIŽICA 

Roman Materinska knjižica je bil eden od petih 

finalistov za letošnjo nagrado kresnik. Toplo in 

čuteče, a hkrati brutalno iskreno popisuje izkušnjo 

mlade ženske s spontanim splavom. 

Prikaže vse notranje turbulence, skozi katere se 

prebija ob takšni izgubi, in predvsem, kako je na 

tej poti sama, osamljena, saj okolica želi le, da 

čim prej preboli splav in gre dalje. 

Zgodbo kot vsevedni pripovedovalec pripoveduje 

pokojni otrok, ki ga je avtorica poimenovala 

Tobija. On je edini, ki z mamo ostane tudi v najtemnejših 

trenutkih. Drzna izbira Gorečanove 

je, da je roman napisan popolnoma brez velikih 

začetnic, zato se bere rapidno, brez predaha. 

To bralcu verjetno zelo jasno ponazori občutek 

preplavljajočih čustev, ki jih je ob izgubi nerojenega 

otroka doživljala avtorica. 

Za vse ženske z izkušnjo spontanega splava bo 

branje morda izjemno čustveno zahtevno, a tudi 

potrditev, da v doživljanju niso same, morda bo 

celo katarzično, tudi če bodo ob branju tekle 

solze. V vsakem primeru pa roman priporočam 

vsakomur, še posebej moškim, katerih žene so 

izgubile otroka v začetku nosečnosti in se težko 

poistovetijo z njihovo globoko žalostjo. 

Založba LUD Literatura, 2023, 152 strani, 21 evrov. 

DRAGO JANČAR, 

ZVENENJE V GLAVI 

Po nekaj letih sem se spet dotaknil knjige, ki je 

leta 1999 dobila Kresnika. Izšla je pri založbi 

Mladinska knjiga leta 1998. Gre se za družbeni 

roman, ki te objame s svojimi 235 strani. 

Avtor, večkrat nagrajeni Drago Jančar, je dogajanje 

v romanu Zvenenje v glavi postavil v zapor 

z izmišljenim imenom Livada. Glavni junak romana 

Keber velja za legendo med zaporniki, avtoriteto, 

rojenega voditelja, tudi branilca pravičnosti, 

vendar je zapor posebno mesto, v katerem 

veljajo drugačna pravila in drugačna lestvica 

vrednot kot v zunanjem življenju. 

Po avtorjevih besedah: »To so krila domišljije, 

ki vsako noč plahutajo okrog vseh zaprtih 

prostorov tega sveta. To so svobodna in mogočna 

krila. Čez najvišjo in najstarejšo legendo 

nesejo z enako močjo kot čez najnižjo in 

najnovejšo resničnost.« 

 

DAMIAN AHLIN 

Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, 235 strani. 

127 14. 12. 2023

56 

FILMSKI KAŽIPOT 

Hladni vrh, zgod. drama, 

ZDA 2003 

SOB, 16. 12., 01.25, TV 1000 

Zanosna zgodba se odvija v zadnjih dneh 

ameriške državljanske vojne. Inman (Jude Law) 

je mlad vojak, ki se poškodovan trudi vrniti 

domov v Hladni vrh v Severni Karolini, kjer ga 

čaka njegova ljubljena Ada (Nicole Kidman). 

Živalski vrt, drama, Irska 2017 

SOB, 16.12., 12.40, POP TV 

Belfast, začetek druge svetovne vojne. 

12-letni Tom je sin oskrbnika v mestnem 

živalskem vrtu. Ko bo dovolj star, bi tudi on 

rad opravljal očetovo službo. Ko v živalski vrt 

pripeljejo mladiča azijskega slona Busterja, 

vso pozornost nameni nerodnemu velikanu. 

Vojna se razplamti, oče je vpoklican v vojsko, 

Tom in mati pa ostaneta sama. Nemci grozijo 

z bombardiranjem mesta, Tom v strahu za 

Busterja s prijatelji skuje drzen načrt – slončka 

bodo ukradli in ga skrili na vrt starejše gospe. 

Izjemno topel in srčen film za vso družino, ki je 

nastal po neverjetni resnični zgodbi. 

Drinske mučenke, dok. film, 

BIH 2011 

SOB, 16. 12., 20.45, Exodus 

S pričevanji preživelih redovnic in duhovnika 

Anteja Bakovića je nastal film o drinskih 

mučenkah, redovnicah, ki so jih umorili 

srbski četniki decembra leta 1941 v Goraždu v 

Bosni. Tako kot okoli 8000 drugih žrtev so jih 

vrgli v reko Drino. Med peterico umorjenih 

redovnic sta bili tudi dve Slovenki, Antonija 

Fabjan in Marija Krizina Bojanc. Leta 2011 so 

bile razglašene za blažene. 

Mia in beli lev, drama, 

Francija 2018 

NED, 17. 12., 15.05, TVS 1 

Družina 10-letne Mie se preseli v Južno 

Afriko, kjer začne upravljati kmetijo z levi. 

Pretres ob selitvi ublaži dekličino prijateljstvo 

z malim levom po imenu Charlie. Čez tri leta 

Miino življenje znova pretrese nepričakovana 

novica, saj odkrije, da je njen oče prikrival 

skrivnost. Ker se boji, da je Charlie v nevarnosti, 

se odloči, da z njim pobegne. Prijatelja 

se znajdeta na popotovanju po južnoafriški 

savani v iskanju kraja, kjer bi Charlie znova 

lahko svobodno zaživel. 

mklj.si 

RTV Slovenija 

Stane Kregar, dok. film, 

Slovenija 2023 

TOR, 19. 12., 20.30, TVS 1 

Stane Kregar (1905–1973) je bil slikarki mojster 

in angažiran kulturnik, s svojim delom 

se je trajno zapisal v zgodovino slovenske 

likovne umetnosti 20. stoletja. Bil je domači 

pionir nadrealizma, abstrakcije in angažirane 

nove figuralike, s sakralnimi deli v raznolikih 

tehnikah monumentalnega slikarstva pa je 

opremil okrog sto cerkva širom Slovenije. 

Film predstavlja Kregarjeve osnovne življenjske 

postaje in ključne likovne dosežke, 

filmsko zgodbo pa pripoveduje strokovnjak 

za slikarjevo umetnost in scenarist Andrej 

Doblehar – obiskuje kraje, ki so osebno 

povezani s slikarjem, muzejske zbirke, v 

katerih hranijo njegova dela, in cerkve, ki jih 

je celostno opremil, ter se srečuje z ljudmi, 

ki so Kregarja osebno poznali ali se z njim 

strokovno ukvarjajo. 

Josip Ipavec, slovenski Mozart, 

dok. film, Slovenija 2022 

ČET, 21. 12., 14.50, TVS 2 

kamenjar.com 

127 14. 12. 2023 

Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) je izhajal 

iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov 

iz Šentjurja pri Celju. Javnosti je manj 

poznan kot njegov oče (Gustav) ali stric (Benjamin). 

Josip Ipavec velja za pomembnega 

skladatelja samospevov in skladb za zbore, v 

njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski 

balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. 

V svojih zborovskih skladbah je v času, ko se 

je na Slovenskem govorilo in pisalo nemško, 

jasno izpovedal ljubezen do domovine in 

slovenskega jezika.

Koledar dogodkov DECEMBER 

DOGODKI 

57 

17 

NED 

Odprtje tradicionalne 

razstave jaslic 

v skritih kotičkih 

Gradeža pri Turjaku 

17.30 

Gradež 28, 

Gradež pri Turjaku 

Razstava 

turisticna-zveza.si 

Ena od najštevilčnejših razstav jaslic pri nas ponuja na 

ogled jaslice po vsej vasi, in to najrazličnejših velikosti 

in iz različnih materialov. Avtorji so domači ustvarjalci 

in ustvarjalci iz drugih slovenskih krajev, veliko pa jih 

prihaja tudi iz tujine. Ogledi so med tednom od 16. do 

19. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 19. ure. 

Razstava bo na ogled do 7. januarja 2024. 

14 

Festival ustvarjalnosti, pravljic 

in doživetij Vilinsko mesto 

14 

Soočenja nove stvarnosti – 

gost msgr. Stanislav Zore 

ČET 

28 

ČET 

Maribor (Vetrinjski/Vilinski dvor, 

Gosposka ulica 11, Vojašniški trg 6, 

Lutkovni muzej, Trg svobode) 

Festival 

ČET 

18.00 

Knjižnica Otona Župančiča, 

Kersnikova ulica 2, Ljubljana 

Pogovorni večer 

16 

SOB 

Romantični predbožični 

koncert Giannija Rijavca 

z godalnim kvartetom 

19.00 

Sokolski dom, Poljanska cesta 87, 

Gorenja vas 

17 

NED 

Oddaja Intervju, 

gost dr. Matej Tušak 

21.40–22.05 

TV SLO 1 

Pogovorna oddaja 

Koncert 

17 

Adventna adoracija z Abendom 

in Gregorjem Čušinom 

20 

Božično-novoletni koncert štirih 

zborov ljubljanskih študentov 

NED 

19.30 

SRE 

20.00 

Župnija Ljubljana Dravlje, 

Vodnikova cesta 279, Ljubljana 

Cerkev sv. Jakoba, 

Gornji trg 18, Ljubljana 

Adventni slavilni večer 

Koncert 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

127 14. 12. 2023

58 

SUDOKUJA, VSOTNICI 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

8 4 7 5 4 2 6 21 

6 2 5 6 6 2 9 34 

2 8 5 4 8 4 9 22 

2 3 8 6 2 7 2 21 

9 6 1 4 8 2 4 15 

6 4 1 1 6 7 6 5 

6 5 4 6 7 9 9 12 

10 21 14 16 35 17 17 

6 1 3 9 1 6 3 10 

5 6 4 7 4 4 9 19 

2 5 5 9 3 6 2 7 

8 2 7 7 1 4 6 21 

3 4 7 9 1 8 9 18 

9 1 3 5 2 2 2 5 

1 7 1 9 8 6 5 25 

9 7 20 16 14 26 13 

8 4 7 5 4 2 6 

6 2 5 6 6 2 9 

2 8 5 4 8 4 9 

2 3 8 6 2 7 2 

9 6 1 4 8 2 4 

6 4 1 1 6 7 6 

6 5 4 6 7 9 9 

6 1 3 9 1 6 3 

5 6 4 7 4 4 9 

2 5 5 9 3 6 2 

8 2 7 7 1 4 6 

3 4 7 9 1 8 9 

9 1 3 5 2 2 2 

1 7 1 9 8 6 5 

127 14. 12. 2023

Kolumna 

TINO MAMIĆ 

PETER MERŠE 

JEZUS ni bil copata 

DALMATINO 

Kristjan mora bojda udarce prenašati mirno in nastaviti drugo lice. Tako mnogi mislijo, 

oznanjajo in skušajo živeti. Če bi se vsi kristjani držali tega, danes Pedra Opeke ne bi bilo. 

Njegov pokojni oče namreč ni mirno čakal na 

usmrtitev, marveč je molil za rešitev in si, ko 

je uspel razvezati jekleno žico na zapestju, z 

udarci po stražarjih utrl pot v svobodo. Če 

ne bi z vso močjo planil na partizanske rablje, bi končal 

v enem od rudniških jaškov v bližini Hude jame. Ne bi 

emigriral v Argentino, ne bi se poročil in svojih otrok 

ne bi vzgojil v skromne, a nadvse odločne in ponosne 

ljudi. In danes na smetišču malgaškega glavnega mesta 

ne bi bilo lepega mesta, šole, gimnazije in univerze. 

Junaštvo Alojzija Opeke, ki se je začelo v gozdu 

pri Hrastniku, se je končalo z rojstvom novega gozda 

na Madagaskarju, ki so ga pogozdili na razgledni 

točki ob kapelici, posvečeni sveti družini. K le-tej je 

molil domobranski ujetnik, katerega zaobljubo, da 

bo Jezusu, Mariji in Jožefu zgradil kapelo, je izpolnil 

njegov sin lazarist. 

Pedro Opeka pred 

kapelo Sv. družine, 

ki je bila zaobljuba 

njegovega očeta. 

59 

NASTAVITI DRUGO LICE 

Nisem teolog, za sabo imam le dve leti vipavskega 

malega semenišča in nekaj prebranih knjig, a vendar 

lahko z vso odgovornostjo trdim, da je slovenski 

rek o kristjanu, ki mora ob udarcu nastaviti drugo 

lice, zlorabljen citat. Kaj pomeni ob udarcu nastaviti 

drugo lice in kaj dati vso obleko tistemu, ki hoče tvoj 

plašč, ne razumem povsem. Vsekakor pa gre za preneseni 

in ne dobesedni pomen. Semitska govorica v 

prispodobah je slikovita in prepričljiva, razlage pa 

niso vedno povsem jasne. 

A poglejmo, kaj je Jezus naredil, ko so ga udarili 

po licu. Trije evangelisti, ki iste dogodke velikokrat 

opisujejo različno, so ta dogodek opisali povsem 

enako. Med zaslišanjem pred Pilatom mu je služabnik 

prisolil zaušnico. Jezus pa mu ni nastavil drugega 

lica. Odgovoril mu je povsem drugače, junaško in 

odločno: »Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; 

če pa prav, zakaj me tolčeš?« 

Če Jezus ob udarcu ni nastavil drugega lica, zakaj 

bi to počeli kristjani? Očitno je mislil nekaj povsem 

drugega, ko je izrekel misel o drugem licu. 

Zanimivo je, da rek o nastavljanju drugega lica v 

Sloveniji poznajo vsi, tudi večina ateistov in antiteistov. 

Zelo radi so ga do onemoglosti ponavljali tudi 

oblastniki v komunizmu, čeprav se Biblije v šoli 

skorajda ni smelo niti omeniti. Nadvse priljubljen je 

tudi danes med socialisti, posebej takimi, ki veljajo 

za izobražene. Zakaj? Ker so kristjani levičarskim 

skrajnežem še vedno razredni sovražniki. In kaj je 

lahko bolj pripravnega v boju s sovražnikom kot 

slabljenje njegove moči? Posebej, ker to vdano sprejemanje 

nasilja mnogi kristjani sprejemajo kot božjo 

voljo. A božja volja to nikakor ni. 

KRŠČANSKI SOCIALISTI 

Če človeka prepričaš, da se ne sme upirati pretepanju, 

je logično, da se ne sme upirati ničemur. In nikomur. 

Ne šefu, ne policaju, ne nikomur, ki mu dela 

krivico. To pripelje v popolni defetizem. Kristjan 

postane popolna copata. Preprostež in naivnež. 

Politični analitiki imajo poseben izraz za kristjane, 

ki so copate v političnem smislu. Krščanski 

socialisti. Po zgledu Edvarda Kocbeka, ki je dušo 

prodal komunistom in jim pomembno pomagal na 

oblast, potem pa so ga zavrgli. Poteptali. Mu prisluškovali. 

Udbovski špicelj je bil celo ob njegovi 

smrtni postelji. Kocbek je mnogim komunističnim 

prevaram naivno verjel tudi po vojni. 

Danes se izraz krščanski socialist slabšalno 

uporablja za kristjane, ki v politiki in na volitvah 

naivno, včasih pa tudi ne najbolj brihtno, nasedajo 

prekanjenim levičarjem. Njihov defetizem je neverjeten, 

saj se iz nobene prevare nič ne naučijo in 

vedno znova nasedejo na iste trike. Redno hodijo k 

maši, na volilno nedeljo pa po maši naravnost na 

volišče volit ZSMS, LDS, Zares, Jankovića, Cerarja, 

Šarca in Goloba. Upam, da nisem izpustil kakšne 

reinkarnacije nekdanjih skojevcev. 

Biti ali ne biti copata. To je zdaj vprašanje. Vsak 

mož se mora sam odločiti, ali bo copata v zakonski 

zvezi, v službi, na občini in na volišču. Za kristjane 

naj povemo še, da Jezus ni bil copata. 

 

127 14. 12. 2023

60 RAZVEDRILO Humor 

Misijonar Pedro Opeka razmišlja 

o stalni vrnitvi v Slovenijo, 

ki bo ob sedanji vladi kmalu 

imela več ubogih kot Madagaskar 

Robert Golob navdušen 

nad adventnim koledarjem 

z novimi davki za vsak dan 

Buitengebieden @buitengebieden 

Ne! 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

Težko leto … 

Mr. Conformista @cnfrmstA 

Beseda »parkelj« izhaja iz »parkirati v LJ«. 

127 14. 12. 2023

KRIŽANKA 

61 

SHUTTERSTOCK 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

IZDELO- 

VALEC 

KOPIJ 

NOSILEC 

ZAVESE 

11 

DEŽELE 

V. OD SRE- 

DOZEM. 

MORJA 

GLAS 

PIŠČALKE 

IVAN 

JURKOVIČ 

FOND 

VAS NA 

BRKINIH 

PRIPAD- 

NICA 

ARIJSKE 

RASE 

9 

ZVER IZ 

DRUŽINE 

MAČK 

MEDIČINA 

UBIJALKA, 

MORILKA 

LOVRO 

TOMAN 

SAMO- 

DRŽEC 

16 

DOMOVINA 

ITALIJAN. 

KIPAR 

(FRAN- 

CESCO) 

ODLOČNO 

DEJANJE 

ZA DOSE- 

GO CILJA 

SKLADBA 

ZA DVA 

GLASOVA 

MEM- 

BRANA 

TEKOČE 

PREMAZ- 

NO SRED- 

STVO 

FILIP 

TERČELJ 

NAPRAVA 

ZA MLETJE 

OTOK SZ. 

OD ZADRA 

DAN V RIM. 

10 

KOLEDAR. 

SLIKAR 

SCHIELE 

6 

SLOV. 

GENERAL 

IN PESNIK 

OSVAJAL- 

KA, ZAVO- 

JEVALKA 

GLAS 

STRUNE 

DRUGA 

ČRKA 

GRŠKE 

ABECEDE 

ALENKA 

PUHAR 

DOMOVINA 

MATERINA 

DUŠICA 

ROBERT 

ZEMECKIS 

SLOV. 

NOGO- 

METAŠ 

(DAMJAN) 

ILOVICA 

(STAR.) 

POLDRAG 

KAMEN 

3 17 MESTO 

NA KO- 

ROŠKEM 

ITALIJAN. 

MESTO V 

KANALSKI 

DOLINI 

GOROVJE 

V RUSIJI 

MESTO Z. 

OD KOPRA 

GORSKA 

1 

ŽIVAL 

Z ROGOVI 

POGREB 

LITINA 

SLOV. SE- 

IZMOLOG 

(ALBIN) 

PRESTOL- 

NICA BA- 

BILONIJE 

ČASTNICA 

STROK. ZA 

METODIKO 

INTELEKT 

GL. MESTO 

LATVIJE 

SNOV ZA 

POGON 

STROJEV 

HOJA 

MESTO 

2 

V EVROP. 

DELU 

RUSIJE 

SVETNICA, 

KI GODU- 

JE 5. FEB- 

RUARJA 

MORSKA 

13 

ŽIVAL 

MESTO NA 

SLOVAŠK. 

ČLOVEK, 

18 

KI POLAGA 

TAPETE 

NOVICA 

8 KATRAN 

URBAN 

GOLOB 

POSODA 

ZA PEKO 

HRVAŠKA 

POKRAJ. 

15 ŽELJKO 

ERNOIČ 

14 

7 

KOROBAČ 

VINKO 

ENGEL- 

MAN 

12 

BISTVO 

GLAVNO GESLO 

2 3 4 5 6 7 

8 9 10 11 12 13 

19 14 15 16 17 18 19 

5 

4 

1 

IZDELO- 

VALEC 

SVEČ 

Mr. Conformista @cnfrmstA 

– Kaj so Grki naredili Perzijcem 

v bitki pri Salamini? 

– Narezali so jih. 

S P O D B U D A 

P O B R A T I M 

O B D E L A V A 

D R E V O M E R 

B A L O N A R 

U T A M A R O 

D I V E R O N 

A M A R 

Rešitev križanke (vodoravno): 

kopist, arijka, ris, LT, nektar, mlin, ide, Rudolf 

Maister, okupatorka, gams, brenk, liv, ponev, 

beta, Babilon, ŽE, AP, metodik, bič, Ural, rakovica, 

timijan, tapetar, RZ, gorivo, Bohar, ter, ilo, Kursk, 

žad, Agata. Glavno geslo: Piramida in Kalvarija. 

REŠITVE: 

Rešitev skritega pregovora: 

ČE SE MED OTROBE MEŠAŠ, TE SVINJE POŽRO! 

127 14. 12. 2023

62 

JU3 2052 

MILENA MIKLAVČIČ 

SHUTTERSTOCK 

RAJ, imenovan komunizem 

Starejši se pogosto zgražamo nad razmišljanji mladih, 

zmajujemo z glavo in mrmramo: »Le kam gre ta svet!« 

Res škoda, da pozabljamo, da smo se morali tudi mi vse življenje učiti. 

Kolumna 

Že od nekdaj pač velja, da je »mladost 

norost, čez potok skače, 

kjer je most«. Tudi ko me pokličejo 

za razsodnika v družinskih, 

medgeneracijskih prepirih, zmeraj 

rečem, da leži večji del krivde za razprtije 

na starejši generaciji. Iz preprostega 

razloga: ker ima za seboj več kilometrine, 

več izkušenj, ker se je iz vsega, kar jo 

je že doletelo, morala tudi česa naučiti. 

VEZALKE 

Zanimiva in tudi zgovorna je Laurina 

izkušnja. Obiskovala je že četrti razred, 

a si še zmeraj ni znala zavezati pentlje 

na čevljih. »Kako me je bilo sram!« se 

spominja: »Starši so vse počeli namesto 

mene, a ne vem, zakaj.« Njen sošolec 

Jakob (danes sta poročena) je že v vrtcu 

tudi drugim zlagal copate, čevlje, igrače, 

knjige. Doma so si vzeli čas in potrpežljivo 

čakali, da se je sam obul, se oblekel, si 

umil ušesa. »Še danes, ko sva poročena, 

mi je logično, da mi skuha čaj, ko sem 

bolna. Da bi mu tudi sama kdaj postregla? 

Temu daj - dam se šele privajam, saj 

sem bila do poroke navajena, da so drugi 

stregli meni, ne jaz njim.« 

POLITIČNA (NE)PRIMERNOST 

Na Knjižnem sejmu sem srečala Olgo, 

ki je obiskovala gimnazijo v istem času 

Romantika je eno, 

realno življenje pa je nekaj 

povsem drugega. 

127 14. 12. 2023 

kot jaz. Beseda je dala besedo, spomnili 

sva se, s kakšnim navdušenjem se 

je peščica nadobudnih deklic odločila, 

da bomo šle po gimnaziji študirat književnost 

– kam drugam kot v Sankt Peterburg 

(Leningrad). 

Razložila bom, zakaj. Ne vem, kako 

se poučuje književnost na gimnazijah 

danes, a takrat je bilo veliko poudarka 

na ruski književnosti, posredno pa tudi 

na romantiki pravic, ki jih je imel delavski 

razred v takratni Sovjetski zvezi. 

Prebirali smo klasike, tudi Tolstojevo 

zelo zajetno knjigo Vojna in mir, se 

na pamet učili pesmi pesnika Sergeja 

Aleksandroviča Jesenina … Ni bilo treba 

veliko, vsaj meni ne, da sem razmišljala, 

kako lepo je v Rusiji, kjer ljudje berejo 

knjige na vlakih, pri malici, na klopeh 

po mestu. Profesorica nam je preko Jesenina 

slikala otožno rusko pokrajino, 

posejano z brezami. Za povrh smo se 

aktivno učili tudi ruščine – ta predmet 

sem imela tudi na maturi. 

Kako točno je prišel Olgi v roke 

razpis za študij v Sankt Peterburgu, se 

nisva več spomnili. Spomnili pa sva se, 

da smo se tri z vsem mogočim navdušenjem 

odločile, da se po maturi preselimo 

tja. Potem nas je realno življenje prizemljilo: 

dobile smo odgovor, da nismo 

politično primerne za takšen študij. 

Prizor iz Leningrada 

okrog 1975. 

Jaz sem šla po maturi v Worthing v 

Anglijo, pot so mi omogočile tri nune, 

ki so živele v Žireh. Olga se je, ker je bila 

noseča, poročila, kaj se je zgodilo s tretjo 

(nisva se spomnili njenega imena), pa ne 

vem. Življenje mi je dalo lekcijo, ki sem 

si jo zelo dobro zapomnila: romantika je 

eno, realno življenje pa je nekaj povsem 

drugega. Politična (ne)primernost pa me 

razveseljuje še danes. 

PRANJE MOŽGANOV 

»Pa misliš, da mladi danes vedo, kakšna 

je bila Rusija leta 1968?« me je vprašala 

Olga. Ali vedo, kaj se še zmeraj dogaja 

na Kubi, v Venezueli, Severni Koreji? 

Kakšne bodo posledice »Gretinega sindroma«, 

se bo pokazalo šele čez čas. 

Droga ima, žal, različne oblike, a katastrofalne 

posledice. Tudi moja generacija 

ni bila izjema. 

Z Olgo sva se spomnili tudi, da nam 

je neka druga profesorica zelo vzneseno, 

ognjevito in prepričljivo razlagala, kako 

srečni bomo, ko bo ves svet živel pod komunizmom. 

A moč njenih besed je malo 

popustila, ko se je sredi leta skupaj z možem 

preselila v Ameriko. Morda sta tja 

celo pobegnila – tako se je govorilo, a ne 

morem reči. 

Kljub vsemu smo imeli nekoč srečo: 

imeli smo »le« komunizem, ki nam 

je pral možgane. Mladi so danes na 

slabšem: njim pere možgane malodane 

vsak, ki ima pet minut časa – družbena 

omrežja, vplivneži in vplivnice, različni 

ideologi, ki propagirajo spremembo 

spola, preprodajalci mamil, lastniki 

virtualnih igric, nerealnih pogledov na 

svet in na življenje nasploh ... Srce me 

boli, ko vidim, da se je temu verbalnemu 

nasilju, ki ponuja obilo korenčka, palico 

pa skriva za hrbtom, težko upreti. 

Če bi se predvsem znotraj družine z 

mladimi več pogovarjali tudi o pasteh, 

ki prežijo nanje izza čisto vsakega vogala, 

če bi jim povedali, kje in kdaj se lahko 

zgodi, da stopijo tudi v drek, bi marsikoga 

rešili pred zlorabami, v katere z 

najboljšimi nameni marsikdaj zakorakamo 

tudi odrasli.

Razvedrilo 

LLLLL+ 

63 

SHUTTERSTOCK 

SKRITI PREGOVOR 

ČESEN MEDNO TROBEC 

IME ŠAL ŠTEF 

SAVIN JOE POD ŽIRO 

V vsdaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale 

pa po vrsti prepišite v spodnja polja. Tu boste 

prebrali star slovenski pregovor. (jp) 

KOMBINACIJSKI 

MAGIČNI LIK 

BALONAR 

DREVOMER 

DIVERON AMAR UTAMARO 

SPODBUDA 

POBRATIM 

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, 

vodoravno in navpično, 

tako da se bodo besede ujemale. 

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, 

ki je končna rešitev. 

V polju, kjer se beseda križa s seboj, 

le še dodajte pravo črko. 

V liku je sedem črnih polj. (jp) 

127 14. 12. 2023

64 

SLIKOVITO 

Satira 

Janez Krstnik – El Greco 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART 

Si predstavljate Janeza Krstnika 

sredi decembrske Ljubljane? 

Kljub temu da je bil, tako ga 

vsaj opisuje evangelist Matej, 

v svojem času precej opažena pojava, 

dvomim, da bi ga slovenski potrošači, 

ki so se prejšnji petek zvečer gnetli na 

Prešernovem trgu samo zato, da so bili 

prisotni, ko sta posvečeni in pooblaščeni 

ročici podžupana in podpremierke 

prižgali stikalo za lučke na 

okinčanem osmrečju, sploh opazili. 

Mimogrede: besedo potrošač uporabljam 

kot slabšalni izraz za potrošnika, 

ki pa je že sam na sebi slabšalen 

izraz za človeka, ki živi iz dneva v dan 

in tja v en dan. 

Prerok, oblečen zgolj v kameljo 

dlako in prepasan z usnjem, bi se 

morda komu zasmilil in bi mu stisnil 

nekaj centov v roko, misleč, da je eden 

od mnogih, ki te dni prosjačijo po 

razširjenem centru najlepšega mesta 

na svetu med stojnicami s kuhanim 

vinom in kičem. Še bolj verjetno je, da 

bi se zaradi njegove obleke nanj spravila 

kaka aktivistka društva za pravice 

živali ali kak agresiven vegetarijanec 

oziroma vegan. 

Pravijo sicer, da takih ni. Agresivnih 

vegetarijancev namreč, a sam 

menim drugače. Čeprav sem mesojedec, 

nisem še nikoli ugriznil nobenega 

solatarja, medtem ko so mi slednji že 

premnogokrat besno škilili v krožnik. 

A vrnimo se h Krstniku. Ta je menda 

jedel le kobilice in divji med, a zato 

njegove besede niso bile prav nič sladke: 

»Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, 

kako naj ubežite prihodnji jezi?« Tako 

je menda vpil, ko je brodil do kolen v 

Jordanu. Jordan pa je, če prisluhnemo 

znani (duhovni) pesmi »Micheael row 

his boat ashore«, mrzla voda: »Ohladi 

telo, a ogreje duha.« Mrzla voda, torej. 

Za razliko od toplih voda, ki jih je 

polna naša prestolnica. In da: toplo 

vodo lahko razumete v obeh pomenih 

dvoumja. Če pač niste enoumni. 

Mimogrede: od citirane pesmi, 

ki opeva nadangela Mihaela, kako s 

čolnom prevaža duše preko Jordana 

na oni svet, smo si Slovenci izposodili 

zgolj melodijo in prepevamo jo kot 

»Molitev sv. Frančiška« oziroma »O, 

127 14. 12. 2023 

moj Bog, dopusti mi«. Samo v vednost. 

Mislim pa si svoje. 

Če bi se Krstnik postavil pred 

Mestno hišo in vpil »Gadja zalega!«, 

bi z njim opravili kar meščani sami. 

El Greco, Janez Krstnik 

(okrog 1600), Fine Arts 

Museums of San Francisco, 

Kalifornija, ZDA. 

Z Zokijem so zadovoljni, saj jim daje 

kruha in iger v zadostni meri, da se 

jim oči kar bleščijo. Odkar pa je prižgana 

še cenena, a nikakor ne poceni 

bleščava, pa so zaslepljeni do te mere,

da ne (spre)vidijo, da si bodo igre še 

dolgo plačevali iz lastnega žepa, za 

kruh pa jim že zdaj primanjkuje. 

Če bi Krstnik svojo »Gadjo zalego!« 

nesel pred stolnico, bi verjetno dobil 

kar precej somišljenikov. Družno bi 

na cerkveno steno morda našpricali 

še kak grafit o pedofilih, klerofašistih 

ali gozdovih in pri tem se jim 

ne bi bilo treba bati sankcij, saj gre 

le za svobodo govora in pravico do 

izražanja svojega mnenja. Ker pa 

nimamo natančnega podatka, da je 

bil Janez Krstnik pismen, bi lahko na 

steno mirno nasprejal kak moški ali 

ženski spolni organ. Take slike so ne 

nazadnje še poučne. Sploh na cerkveni 

steni, nje! 

Če pa bi se Krstnik sprehodil še do 

parlamenta ali predsedniške palače, 

bi se že težko prerinil skozi množico, 

ki se je (končno) začela zbirati pred 

omenjenima stavbama in »Gadja zalega!« 

bi bil pravzaprav eden milejših 

izrazov, ki se tam slišijo. 

A dvomim, da bi Krstnika tovrstno 

početje zanimalo. »Spreobrnite se! 

Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja! 

Sekira je že nastavljena 

drevesom na korenino! Vsako drevo, 

ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in 

vržejo v ogenj!« Te besed si lahko vsak 

vzame k srcu vsak. Prav nič veren in 

religiozen ni treba biti, da bi te besede 

razumel in doumel. In zgodovina jih 

vedno znova izpričuje. A to potrošačev 

sploh ne zanima. 

Ko bi se Krstnik s sekiro lotil smreke 

na Prešercu, pa bi zavrelo. Čeprav 

se da sklepati, da je bila že večkrat podrta, 

se Tine – kot se imenuje smreka 

– ne sme dotikati sleherni kdorsižebodi. 

Morda bi se z njim ukvarjala kaka 

posebna parlamentarna preiskovalna 

komisija, morda sam premier ali Inštitut 

8. marec. Če je bila smreka podrta 

v cerkvenih gozdovih, bi se mu morda 

še uspelo izvleči, če pa je županova, pa 

mu niti Čeferin ne bi mogel pomagati, 

ker bi šlo za navzkrižje interesov. 

Tako je naše adventno stanje. Bog 

nam pomagaj! In za vse, ki verjamete 

vanj ali pa ne: Bog ni birokrat, ni filozof, 

ni pesnik! Bog je kmet! »Velnico 

ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. 

Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve 

pa sežgal z neugasljivim ognjem.« 

Hvala Bogu! 

 

Mavricij Dodič OTOK SREDI KOPNA 

Trideset je let in nekaj tega 

kar ta otok so odkrili končno, 

sredi kopna je, podnebje sončno, 

raj dejanski, preobilje vsega. 

Vključil v svet se, zaživel normalno 

ta je otok, otok med gorami 

in nad morjem, ni bil več v osami, 

bi sklenili – skoraj idealno. 

A potem se čudežno zgodilo 

je po pandemiji, ko prestali 

so jo prebivalci in živali, 

vse na glavo se je obrnilo. 

Je takoj navzdol vse šlo rapidno, 

otok sredi kopna je privabljal 

vedno več vsiljivcev, sam zlorabljal 

svoje je resurse neprevidno. 

Glavna vrsta, ki se naselila 

nečloveška je na tem otoku, 

pravijo, da pokončala v roku 

nekaj let bo vse, ugonobila. 

Nekaj takega je to kot dodo, 

na Mauriciusu ptič nekdanji, 

ki preživel ni v ta naš sedanji, 

sam ki si podpisal je usodo. 

Fotomontaža CITRUS 

POLITIČNA POEZIJA 

Ko so Portugalci ga odkrili, 

so nadeli mu ime ustrezno, 

dodo, butec, ne obnaša trezno 

to se bitje, so ugotovili. 

Je užival ptič prej vso svobodo, 

brez sovražnikov se je šopiril, 

zakrnel ves, v plenjenje usmeril 

svoje je početje butec dodo. 

Znanstveniki zdaj ugotovili 

so o dodu, kakšne bil je vrste, 

letal ni, imel je zvite prste, 

med golobe so ga uvrstili. 

Evolucija je z njim storila, 

tisto le, kar sam si je pripravil, 

s svojim kar početjem je zapravil. 

rekli bi, ga je osvobodila. 

Tudi na otoku sredi kopna, 

močno upanje se zdaj razširja, 

invazivna vrsta tja da dirja, 

kjer je dodo, zadnja norcev stopnja. 

65 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

127 14. 12. 2023

VZDIHHHH...

Ustvarite svojo 

VESELI PRAZNIKI SE ZAČNEJO S 

Poiščite prikupne hišice in figurice v Mercatorju, 

kjer za vsakih 20 evrov nakupa in za vsak izdelek 

z oznako Praznična soseska prejmete en paketek 

brezplačno. Zberite vseh 24 elementov ter si skupaj 

s pravljično podlago in novoletnim drevescem 

pričarajte čudovito praznično vzdušje. 

ZA VSAKIH 20 € 

IN ZA VSAK 

IZDELEK Z OZNAKO 

= 

1 PAKETEK 

BREZPLAČNO 

ZBERI VSEH 

24 ELEMENTOV 

Aktivnost traja od 16. 11. do 31. 12. 2023 oz. do razdelitve vse zaloge. Več na mercator.si. 

Mercator, Dunajska 107, Ljubljana 

ANDRAŽ ARKO 

Pr(a)va božična zgodba 

Kot sta jo zapisala evangelista Matej in Luka 

NOVO 

NAROČI ZDAJ 

Pojdite onkraj predstav, 

kakršne smo si o 

Jezusovem rojstvu 

ustvarili ob domačih 

jaslicah. 

Cena: 

19,95 € 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/prava-bozicna-zgodba/

Iščetedarila? 

Ustavite sekaj. 

www.petrol.si

Domovina 127: Četrtina slovenskih 15-letnikov nepismenih (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?