Domovina 124: Kako Mesec »rešuje« težave delavcev (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
23. 11. 2023<br />
<strong>Kako</strong> <strong>Mesec</strong> <strong>»rešuje«</strong><br />
TEŽAVE DELAVCEV 12<br />
Inšpektorica z aktivistko zaplenila 24 krav 14<br />
Intervju s podjetnico, ki je zaradi Slovenije zapustila ZDA 20<br />
Zorko Simčič je praznoval 102. rojstni dan 26<br />
3,60 €<br />
<strong>124</strong>
Zavijte k nam<br />
po<br />
ki<br />
službo,<br />
ponuja<br />
več!<br />
Pridružite se nam na novem bencinskem<br />
servisu Barje, najbolj sodobnem<br />
prodajnem mestu v regiji.<br />
- Zaposlitev za nedoločen čas<br />
- Super delovno vzdušje<br />
- Priložnost za karierni razvoj<br />
petrol.si/barje
Kdo si upa IN KDO NE<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Živimo v državi, kjer se vici pišejo<br />
sami. In v državi, kjer vici<br />
niso več smešni, saj se - uresničujejo.<br />
Dan po tistem, ko je dr.<br />
Žiga Turk argumentirano logično, a<br />
obenem komično, predlagal, da premierka<br />
postane Urška Klakočar Zupančič,<br />
šala ni več bila smešna. Premierja je namreč<br />
nadomestil minister, ki je nedavno<br />
še v svoji mali stranki izgubil zaupanje,<br />
Luka <strong>Mesec</strong>.<br />
KILA(VOST)<br />
Rekli so sicer, da gre za začasno nadomestilo.<br />
Premier Robert Golob je imel<br />
namreč operacijo kile. Nekdo je cinično<br />
in zlobno pripomnil, da je bil premier<br />
kilav. To ni ravno prav, ker gre za žalitev.<br />
Čeprav kilavost pomeni šibkost in<br />
slabotnost. A roko na srce, aktualno<br />
vlado tudi mnogi njegovi somišljeniki,<br />
ki so ga na volitvah podprli, imenujejo<br />
neučinkovito, šibko in slabotno. Kilavo.<br />
Tako norih zakonov, kot sta<br />
o štempljanju in zaščiti živali,<br />
ni naredila še nobena vlada.<br />
Od obljubljenih sedmih reform po<br />
letu in pol vlade ni ostalo popolnoma<br />
nič. Še tisto, kar je vlada vendarle naredila,<br />
je bolj kilavo in sprejeto na silo.<br />
Zadnja v vrsti je sprememba zakona o<br />
evidentiranju delovnega časa. Veliki<br />
in ugledni slovenski podjetniki, zbrani<br />
v Slovenski poslovni klub (SBC), ki<br />
ga imenujejo po angleško, so družno<br />
protestirali. Tudi ministra za gospodarstvo<br />
Matjaža Hana so prepričali, da<br />
je zakon neživljenjski in neizvedljiv. Pa<br />
ne le to. Tudi drag je, saj bo poslej precej<br />
tehnologije in precej ljudi delalo za<br />
»štempljanje«. Kot da naše gospodarstvo<br />
še ni eno od najbolj davčno obremenjenih<br />
v Evropi.<br />
BILI SO TIHO<br />
Poslovneži imajo prav. Tako ne<br />
gre več. Obljubili so, da ne bodo<br />
več tiho. Upamo, da res ne bodo<br />
tiho. Pred zadnjimi volitvami so<br />
namreč bili tiho. Niso rekli, kar je logično<br />
in kar govorijo zdaj: da vlade ne<br />
morejo voditi ljudje brez izkušenj.<br />
So pa tudi rekli, da so bile doslej vse<br />
vlade enake. Kar pa ni ravno res. Desnosredinske<br />
vlade so bile sicer daleč od<br />
tega, kar bi morale biti, če jih gledamo<br />
skozi očala podjetnikov. A še vedno so<br />
bile Janševe vlade do gospodarstva prijaznejše<br />
od sedanje vlade. Tega menda<br />
ni treba posebej dokazovati? Lahko celo<br />
rečemo, da so bile za podjetnike vse vlade<br />
doslej, bolj leve in bolj desnosredinske,<br />
boljše od sedanje vlade. Tako norih<br />
zakonov – kot sta ta o štempljanju in<br />
oni o zaščiti živali, s katerim so zaplenili<br />
krave, ker so bile blatne – doslej ni<br />
naredila nobena vlada.<br />
VSEGLIHARSTVO<br />
Če bodo podjetniki še naprej govorili,<br />
da so vse vlade enake, bodo tako pomagali,<br />
da se bo pojavil še peti novi obraz.<br />
Podjetniško in medijsko vsegliharstvo<br />
je na oblast vedno pripeljalo nov obraz.<br />
Po Jankoviću, Cerarju, Šarcu in Golobu<br />
bo zato prišel novi, peti politični klon.<br />
Klovn, bi pripomnil zlobnež. A v resnici<br />
je plesanje po protokolarni rdeči preprogi<br />
na državniškem obisku v Rimu in pred<br />
častno četo v Ljubljani težko označiti<br />
drugače kot klovnovstvo.<br />
V politiki ni svetnikov. So samo ljudje.<br />
In vsi ljudje smo grešniki. Eni večji,<br />
drugi manjši. Zato se za politiko ne<br />
išče svetniških in brezmadežnih ljudi,<br />
ampak boljše od konkurence. Podobno<br />
kot v gospodarstvu. Noben avtomobil<br />
ni idealen. Zato si poiščemo takega, ki<br />
je optimalen za naše potrebe<br />
in naš žep. Lahko smo nad<br />
avtomobilom razočarani, a<br />
nikoli ne bomo rekli, da so<br />
vsi avti zanič in da bomo<br />
zato hodili peš.<br />
Tega bi se morali začeti zavedati tudi<br />
Joc Pečečnik in njegovi kolegi v SBC. Slovenija<br />
potrebuje njihov glas. Slovenija jih<br />
spoštuje zaradi poslovne uspešnosti, borbenosti<br />
in delavnosti. Zaradi poguma. A<br />
pogum je tudi, da si upaš glasno povedati<br />
tudi tisto, česar mediji in strici iz ozadja,<br />
ki vodijo mnoge gospodarske posle, nočejo<br />
slišati. Posebej pred volitvami.<br />
»ALI SI UPATE«<br />
Pisatelj Zorko Simčič, ki je praznoval<br />
102. rojstni dan, mi je pred nekaj meseci<br />
predlagal akcijo z velikimi, tako imenovanimi<br />
jumbo plakati za tednik <strong>Domovina</strong>,<br />
na katerih bi napisali vprašanje<br />
»Ali si upate prebrati Domovino?«. Simčič<br />
tega ni rekel na pamet, saj je več let<br />
svojega življenja potoval po svetu kot<br />
komercialist za veliko multinacionalko.<br />
Potem je donosen posel opustil in se<br />
povsem posvetil kulturi in ohranjanju<br />
slovenstva med izseljenci. Še vedno pa<br />
se je preživljal sam, z manjšo obrtjo, da<br />
je lahko v prostem času pisal. Veliko si<br />
je upal, brez dvoma.<br />
Smelost je tista, po kateri se meri<br />
veličina človeka, ne pa denar. To je<br />
Simčičevo sporočilo. Tudi slovenskim<br />
podjetnikom.<br />
<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
11 Neživljenjski zakon<br />
o »štempljanju« bo<br />
veljal, le inšpekcija bo<br />
pisala kazni kasneje<br />
Teo Petrovič Prelestnik<br />
13 Ivo Boscarol: Otroški<br />
vrtec in njegove<br />
peščene potičke<br />
Luka Svetina<br />
16<br />
20<br />
26<br />
34<br />
Inšpektorica kmetu odvzela<br />
24 krav, eno je domov<br />
odpeljala kar aktivistka<br />
Uredništvo<br />
Jana Krapež Trošt, ekonomistka<br />
in sodirektorica: Ne moreš<br />
uspeti, če kdaj ne padeš<br />
Tino Mamić · Intervju<br />
Miro Cerar, nekdanji premier:<br />
»Centri moči svoje stranke<br />
nekaj časa pustijo delovati,<br />
potem pa jim odrečejo podporo.<br />
To gledamo tudi sedaj«<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
Robert Golob<br />
je žrtev goljufije<br />
Žiga Turk · Komentar<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
<strong>Kako</strong> <strong>Mesec</strong> <strong>»rešuje«</strong><br />
TEŽAVE DELAVCEV 12<br />
Inšpektorica z aktivistko zaplenila 24 krav 14<br />
Intervju s podjetnico, ki je zaradi Slovenije zapustila ZDA 20<br />
Zorko Simčič je praznoval 102. rojstni dan 26<br />
23. 11. 2023<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>124</strong>, LETNIK 3,<br />
23. november 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik portala<br />
<strong>Domovina</strong>.je: ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala<br />
Iskreni.net: ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN, TADEJA<br />
ZABRET, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično in foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.,<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
3,60 €<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.je)<br />
Prelom in tisk: CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Zaključek redakcije: 21. november 2023<br />
<strong>124</strong><br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Naslovnica:<br />
BORIS OBLAK<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
VSEBINA<br />
5<br />
3 Kdo si upa in kdo ne<br />
Tino Mamić · Moja beseda<br />
6 Pregled tedna<br />
19 25<br />
Ali si slovenska reprezentanca zasluži<br />
Evropsko prvenstvo v nogometu<br />
Rok Čakš · Komentar<br />
Dimitrij Rupel in Janez Podobnik:<br />
Zakaj naj državo vodijo Janša, Kučan,<br />
Pahor ali Logar<br />
Alen Salihović<br />
8 Foto tedna<br />
9 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
18 Trije kandidati za mandatarja<br />
pri Kučanu, četrtega naj bi<br />
testiral celo Golob<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
30<br />
Peter Gregorčič:<br />
»Danes, ko je EU na razpotju,<br />
moramo tja poslati najboljše«<br />
Uredništvo<br />
38<br />
Damian Ahlin, predsednik SKA:<br />
Zorko Simčič je pravi kompas rojakom<br />
Urban Šifrar · Intervju<br />
32 Türk meša meglo<br />
Andrej Fink · Komentar<br />
33 Jezusov rojstni dan<br />
Andraž Arko<br />
36 Modrost desetega brata:<br />
naravne kreposti<br />
Urban Šifrar · Kolumna<br />
42 Moralni in pravni vidik eliminacije Hamasa<br />
Rok Frelih · Komentar<br />
50 Kakšen je obraz človeka,<br />
ki je bil zlorabljen<br />
Uredništvo iskreni.net<br />
52 Med(ijski) sosedi<br />
53 Slovenija si mane roke zaradi vesolja<br />
Govorica telesa<br />
46 48<br />
Ali je prav dovoliti otroku,<br />
da odneha<br />
Maja Vovk · Nasvet<br />
Dan, ko sem skoraj prevaral svojo ženo<br />
Izpoved<br />
55 Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />
56 Filmski kažipot<br />
57 Koledar dogodkov<br />
58 Sudokuja, vsotnici<br />
54<br />
Jabolčni kozarčki<br />
Selma Bizjak<br />
62<br />
Grenak in tanek pisateljski kruh<br />
Milena Miklavčič · Kolumna<br />
59 Kravja racija<br />
Tino Mamić · Kolumna<br />
60 Razvedrilo<br />
61 Križanka<br />
64 Operacija – Christian Schad<br />
Gregor Čušin · Satira<br />
65 Eugèn Delacroix (Evgen Križnik):<br />
Svoboda vodi ljudstvo<br />
66 Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
6<br />
PREGLED TEDNA<br />
dejanje pa je zagrožena kazen od šestih<br />
mesecev do osmih let zapora. Vsi osumljenci<br />
so polnoletni državljani Slovenije in<br />
pred tem niso bili znani policiji. Osumljenci<br />
imajo različne osebnostne profile, ki ne<br />
ustrezajo stereotipom starejših nezaposlenih<br />
moških, ki živijo pri mami. Med njimi<br />
so namreč tudi visoko izobraženi, dobro<br />
družbeno situirani in spoštovani posamezniki.<br />
Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali<br />
na medsebojno povezanost osumljencev.<br />
DRUŽINE TOŽIJO<br />
DRUŽBENA OMREŽJA<br />
Komisija za preprečevanje korupcije bo<br />
preiskovala Roberta Goloba (56).<br />
PREISKAVA ZOPER<br />
PREMIERJA GOLOBA<br />
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)<br />
je zoper predsednika vlade Roberta Goloba<br />
(56) uvedla preiskavo zaradi zaznanih<br />
sumov kršitve integritete v povezavi z<br />
domnevnim nedovoljenim izvajanjem<br />
pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico<br />
Tatjano Bobnar (54) in druge zaposlene<br />
na Ministrstvu za notranje zadeve. Pred<br />
preiskovalno komisijo Državnega zbora, ki<br />
preiskuje nedopustno politično vmešavanje<br />
v delo Policije in drugih pristojnih državnih<br />
organov, sta namreč nedavno pričala nekdanja<br />
notranja ministrica Tatjana Bobnar in<br />
nekdanji v. d. generalnega direktorja Policije<br />
Boštjan Lindav. Takrat je Tatjana Bobnar<br />
dejala: »Golob je od mene kot ministrice<br />
zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna<br />
in nesprejemljiva, ker se je neposredno<br />
vmešaval v kadrovanje v Policiji.«<br />
Xinhua/IMAGO<br />
Flickr @vladaRS<br />
Na stotine družin toži nekaj največjih<br />
svetovnih tehnoloških podjetij, ki, kot<br />
pravijo, zavestno izpostavljajo otroke<br />
svojim škodljivim izdelkom. Tožba proti<br />
Meti – lastnici Facebooka in Instagrama –<br />
ter TikToku, Googlu in Snap-Inc – lastniku<br />
Snapchata, je ena od največjih, ki so jih<br />
kdaj sprožili v Silicijevi dolini.<br />
Med tožniki so običajne družine in šolski<br />
okoliši iz vseh ZDA. Trdijo, da so platforme<br />
že po zasnovi škodljive. Odvetniki<br />
tožnikov so ubrali nov pristop k sodnemu<br />
sporu in se osredotočili na zasnovo platform<br />
in ne na posamezne objave, komentarje<br />
ali slike. Trdijo, da aplikacije vsebujejo<br />
oblikovne značilnosti, ki povzročajo<br />
odvisnost in škodo.<br />
NOVI PREDSEDNIK<br />
ARGENTINE<br />
V drugem krogu predsedniških volitev<br />
v Argentini je zmagal libertarni Javier<br />
Milei (53). Mileijev tekmec, peronistični<br />
Novi argentinski predsednik Javier Milei<br />
(53) je obljubil, da bo naredil konec<br />
gospodarskemu nazadovanju države.<br />
HIŠNE PREISKAVE<br />
PRI SPLETNIH PEDOFILIH<br />
Slovenski policisti so v okviru v mednarodne<br />
kriminalistične preiskave prejeli<br />
podatke, da je več slovenskih državljanov<br />
preko interneta dobivalo in razširjalo<br />
gradivo, ki prikazujejo spolno zlorabo<br />
otrok. Med žrtvami ni bilo slovenskih<br />
otrok. Pri vseh osmih osumljencih so v<br />
začetku novembra opravili hišne preiskave<br />
in zasegli elektronske naprave. Preiskava<br />
še ni zaključena, za navedeno kaznivo<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
PREGLED TEDNA<br />
7<br />
gov.si<br />
enostransko poročajo tudi mediji in da je<br />
bilo tudi s strani politikov izrečenih veliko<br />
negativnih komentarjev, izpostavil je<br />
predvsem poslanca Levice, Natašo Sukič<br />
(61) in Miho Kordiša (34). Ob komentarju<br />
propalestinskih demonstracij v Sloveniji je<br />
dejal, da je očitno nestrpnost tudi pri nas<br />
prisotna na vseh nivojih in na vseh straneh.<br />
NIŽJI RAČUN ZA ELEKTRIKO<br />
Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko je podaljšan do 9. decembra.<br />
gospodarski minister Sergio Massa (51), je<br />
priznal poraz. Milei je prejel 55,7 % glasov,<br />
Massa pa 44 %. Ob proslavljanju zmage<br />
je Milei obljubil, da bo naredil konec gospodarskemu<br />
nazadovanju države. »Danes<br />
se začenja obnova Argentine. Danes se<br />
začenja konec propadanja Argentine.<br />
Danes se končuje obubožajoči model<br />
vseprisotne države, ki koristi le nekaterim,<br />
medtem ko večina trpi,« je dejal.<br />
V državi, v kateri letna inflacija presega<br />
140 % in dva od petih ljudi živita v revščini,<br />
njegova zmaga nakazuje, da so Argentinci<br />
siti tradicionalne politike. Nekateri<br />
volivci so glasovanje označili kot izbiro<br />
manjšega zla sredi strahu pred Mileijevim<br />
bolečim ekonomskim zdravilom in jeze<br />
nad Masso zaradi gospodarske krize.<br />
NADZOR NA MEJAH<br />
PODALJŠAN<br />
SVASTIKA NA VRATIH<br />
Nestrpneži so pred tednom dni na vrata<br />
ljubljanskega judovskega centra narisali<br />
grafit, ki judovsko zvezdo enači s svastiko.<br />
Direktor centra Robert Waltl (58) je<br />
za medije med drugim dejal, da v centru<br />
razumejo, da so zaradi konflikta med<br />
Izraelom in Palestino čustva razgreta in da<br />
je v vojni težko obdržati trezno glavo, a<br />
je težko razumeti, kaj ima judovski center<br />
z neko politiko in konfliktom, starim več<br />
kot 70 let.<br />
Waltl je še povedal, da o konfliktu zelo<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
Kot je pretekli četrtek na seji odločila<br />
vlada, gospodinjski odjemalci elektrike<br />
od novembra do konca leta 2024 ne bodo<br />
plačali prispevka za podporo proizvodnji<br />
električne energije iz obnovljivih virov<br />
energije. Za povprečnega odjemalca to<br />
pomeni za šest evrov nižji račun za elektriko.<br />
Namen ukrepa je omilitev draginje<br />
in znižanje inflacije. Sprememba velja do<br />
konca leta 2024.<br />
PESTICIDI<br />
IN (NE)PLODNOST<br />
V zadnjih 50 letih se je število semenčic<br />
po vsem svetu prepolovilo. Sistematični<br />
pregled 25 študij, izvedenih v skoraj 50<br />
letih, je pokazal močno povezavo med<br />
pesticidi, ki jih običajno najdemo v hrani,<br />
in nižjo koncentracijo sperme. Študije so<br />
preučevale vplive izpostavljenosti dvema<br />
široko uporabljanima razredoma insekticidov,<br />
organofosfatom in N-metil karbamatom,<br />
pri čemer je raziskovalna skupina v<br />
študijah odkrila dosledne povezave z nižjo<br />
koncentracijo sperme.<br />
<br />
Vlada je pričakovano podaljšala nadzor<br />
na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko<br />
za 20 dni, in sicer do 9. decembra<br />
2023. Po 21. decembru pa bo Slovenija<br />
na mejah s Hrvaško in Madžarsko uvedla<br />
polletni nadzor.<br />
Kot je ob tem povedal notranji minister<br />
Boštjan Poklukar (52), je razlog za uvedbo<br />
takega režima po 21. decembru višja stopnja<br />
teroristične ogroženosti tako v Sloveniji, v<br />
kateri je stopnja teroristične ogroženosti<br />
srednja, kot v ostalih držav EU.<br />
Študije so pokazale korelacijo med pesticidi,<br />
ki jih običajno najdemo v hrani, in nižjo<br />
koncentracijo sperme.
8Tomo Strle/CITRUS<br />
FOTO TEDNA<br />
Sanjavo<br />
poplavljeno Planinsko polje
ČIVKARIJA<br />
9<br />
Jani Rugelj ml @DrRugeljJR<br />
NVO-ji že v akciji: Rejcu odvzeli 24 krav, ker so imele<br />
revice blatne noge in jih je bila kost in koža ... Realna<br />
slika priložena, presodite sami! Sedmim ministrom<br />
je bil zaradi kršitev izrečen opomin, kmetu<br />
takojšnji odvzem.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
Vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Večina kmetov ima krave v hlevih, kjer jejo kislo<br />
silažo. Le redke krave se prosto pasejo. In<br />
ravno eno tako čredo, več let izbiranih krav, so<br />
zdaj odpeljali inšpektorji, ker naj bi bile – umazane.<br />
Eno je vzela domov kar aktivistka, ki je<br />
kmeta zašpecala. Vrnili smo se v l. 1945.<br />
Marko Pavlišič @MarkoPavlisic<br />
Minister <strong>Mesec</strong> je ministra Hana označil<br />
za nezrelega.<br />
Novica Mihajlović @NovicaMihajlo<br />
Zagovornik načela enakosti ima 26 zaposlenih. Ali<br />
je to veliko ali malo, ne vem. Se mi pa zdi, da poznam<br />
odgovor na vprašanje, ali smo bolj ali manj<br />
enaki s tem uradom ali brez njega.<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Od tukaj do ponovnega pobijanja poštenih Slovencev<br />
na ljubljanskih ulicah je samo korak. Ljudje,<br />
ki bi radi pobijali, so med nami. Ljudje, ki bodo<br />
domislili moralno opravičilo za pobijanje, tudi.<br />
Manjkajo samo primerne okoliščine – razpad reda<br />
civilizacije, ki prve in druge drži nazaj.<br />
Peter Jančič @peterjancic<br />
Koruptivno: Kar sedem ministrov pozabilo prijaviti<br />
zasebne biznise. Pozabljivi so bili: Arčon, Fajonova,<br />
Poklukar, Stojmenova Duh, Švarc Pipanova,<br />
Ajanović Hovnikova in Bešič Loredan.<br />
Jaka Šoba @surfon<br />
Ne more se več zgoditi ...<br />
Jan Poniž @janponiz<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Petra Sovdat @petrasovdat<br />
Kaj pomen »še bolj bomo trdo delali«?<br />
50 novih davkov na leto?<br />
Robokopi za vse, ki se ne bodo znali na šihtu evidentirati<br />
po jusu?<br />
5 let čakalna doba za operacijo kolkov?<br />
Miro Haček @MHacek<br />
Toliko o tem, da gre pri 8. marcu za politično neodvisno<br />
nevladno organizacijo. So civilnodružbena<br />
izpostava Levice.<br />
Aljoša @ProfAljosa<br />
Danes se pogovarjamo o dodani vrednosti v<br />
ustvarjalnih poklicih, sprejemamo pa zakonodajo,<br />
»ki bi bila aktualna pred 50 leti«.<br />
Branko Cestnik @BCestnik<br />
Sovražijo kmeta, ampak vedo vse o kmetijstvu,<br />
zlasti o govedoreji. Sovražijo harmoniko, ampak<br />
vedo vse o narodni glasbi, zlasti, da je fašistoidna.<br />
Sovražijo duhovnika, ampak vedo vse o religiji,<br />
zlasti, katera je za mir. Ne vedo le, da sovraštvo ne<br />
more biti spoznavna metoda.<br />
Slavoj Žižek (Parodija) @DrBoberGolob<br />
V Robertu Golobu je nekaj pristno biblijskega.<br />
Primeren arhetip zanj bi bil Samson. Na volitvah<br />
je ubil leva. Toda ko mu je Dalila v obliki Tine Gaber<br />
odrezala lase, simbol njegove moči, je šlo le<br />
še navzdol. Pokončali ga bodo sodobni Filistejci<br />
– Palestinci iz Levice.<br />
Anton Tomažič @AntonTomazic<br />
Iz Pravne prakse št. 44: Če plezaš na skladovnico<br />
hlodov ...<br />
Federico V. Potočnik @FVPotocnik<br />
Zdravniki smo najmanj obremenjeni v Evropi,<br />
pravi Keber. Ravno gledam, da ta trenutek zaključujem<br />
13. zaporedni dan v službi, večinoma na<br />
urgentnih deloviščih. Če bodo Jenull & co. uspeli<br />
kaj spremeniti, bo to na slabše, ker o zdravstvu<br />
nimajo pojma. Pazite se takih!<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Neživljenjski zakon<br />
o »štempljanju« bo veljal,<br />
LE INŠPEKCIJA BO PISALA<br />
KAZNI KASNEJE<br />
TEMA TEDNA<br />
V ponedeljek so kljub izraženim pomislekom in kritikam začela veljati strožja pravila<br />
evidentiranja delovnega časa. Zakon je aprila v Državnem zboru vladna koalicija<br />
enotno podprla, sedaj pa nekateri znotraj vlade ugotavljajo, da je zakon za mnoge<br />
poklice in podjetja neživljenjski in v praksi neizvedljiv. Minister za delo Luka <strong>Mesec</strong><br />
je povedal, da bodo zakon, če bo treba, popravljali.<br />
11<br />
Zakon o evidencah sicer predvideva<br />
zapisovanje dodatnih<br />
podatkov o delovnem času,<br />
obveščanje delavca o podatkih<br />
iz evidence, obvezno trajno hrambo<br />
evidenc, obvezno vodenje elektronskih<br />
evidenc za kršilce zakonodaje ter<br />
višje globe in pooblastilo inšpektorjem<br />
za izrekanje glob v razponu.<br />
Gospodarski minister Matjaž Han<br />
(52) je priznal, da glede novega zakona<br />
prejema številne kritike in pritožbe.<br />
Meni, da zakon trenutno ni izvedljiv.<br />
»Zato je včasih, ko vidimo, da kaj ni<br />
mogoče, treba malo zadihati in poskusiti<br />
novelirati, kar se pač da,« je dejal.<br />
Zakon, ki velja za običajne državljane,<br />
za politično elito, ministre in<br />
poslance pa ne, je na noge dvignil delodajalce<br />
in marsikaterega zaposlenega.<br />
Po odločitvi koalicije Roberta<br />
Goloba (56) namreč delovnega časa ne<br />
bo treba evidentirati sodnikom, županom,<br />
visokošolskim učiteljem, državnim<br />
sekretarjem in tožilcem.<br />
PREOBREMENJENE BUTALE<br />
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije<br />
je vlado pozvala k zamrznitvi zakona,<br />
saj po njenem mnenju prinaša<br />
dodatno birokratsko oviro in finančno<br />
breme za gospodarstvo. Sami pa<br />
so, kot navajajo, predlogu zakona nasprotovali<br />
že od samega začetka in s<br />
konkretnimi primeri opozarjali na to,<br />
da zakona v praksi ne bo mogoče izvajati.<br />
»Zakon prinaša dodatno birokracijo,<br />
dodatne stroške delodajalcem,<br />
ne sledi novim oblikam dela, obenem<br />
pa ne prinaša nikakršnih zagotovil,<br />
da se zlorabe oz. kršitve ne bodo<br />
več dogajale,« je pojasnil predsednik<br />
OZS-ja Blaž Cvar.<br />
BORIS OBLAK<br />
Karikatura<br />
<strong>Mesec</strong> s štempljanjem<br />
<strong>»rešuje«</strong> <strong>težave</strong> <strong>delavcev</strong><br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
12 TEMA TEDNA<br />
»Nov sistem evidentiranja prinaša<br />
dodatno breme za delodajalce in delavce<br />
v storitvenih dejavnostih z visoko<br />
dodano vrednostjo. V naši panogi<br />
informacijske tehnologije si predvsem<br />
mladi želijo svobode na delovnem<br />
mestu in samostojnega razpolaganja<br />
s svojim delovnim časom. Ker jih tudi<br />
zaradi zakonodaje pri tem omejujemo,<br />
bežijo med normirane espeje in v tujino,«<br />
je za Forbes Slovenija dejal Igor<br />
Zorko, direktor IT podjetja ZZI. Dodal<br />
je: »Nalaganje dodatnih zakonskih<br />
bremen celotnemu gospodarstvu brez<br />
sposobnosti nadzora in ukrepanja nad<br />
tistimi, ki resnično kršijo pravice <strong>delavcev</strong>,<br />
ni pravi pristop. Kršitelje je treba<br />
učinkovito preganjati in kaznovati,<br />
ne pa zaradi tistih, ki izkoriščajo delavce,<br />
obremeniti tudi zaposlene.«<br />
»Vsa gospodarska združenja govorimo,<br />
kako je treba debirokratizirati<br />
gospodarstvo, ga poenostavljati, ne<br />
pa oteževati, narediti slovensko gospodarstvo<br />
konkurenčno. Zadnje čase<br />
pa se srečujemo le z dodatnimi obremenitvami<br />
gospodarstva,« je v oddaji<br />
24UR ZVEČER dejal predsednik<br />
Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški<br />
zbornici Slovenije Peter Pišek.<br />
»Gospodarstvo je tisto, ki ustvarja<br />
kapital. Kolikor je dobro gospodarstvu,<br />
toliko je dobro tudi družbi. Zdaj pa je gospodarstvo<br />
še dodatno kaznovano. To je<br />
nekorektno in nepošteno. Nimam drugega<br />
izraza, kot so Butale,« je bil kritičen.<br />
SINDIKATI KRITIČNI DO<br />
DELODAJALCEV<br />
Krovna sindikalna organizacija je kritična<br />
do delodajalcev, ki nasprotujejo<br />
novemu sistemu evidentiranja delovnega<br />
časa, in poziva politiko, naj v sistem<br />
ne posega. V Zvezi svobodnih sindikatov<br />
Slovenije (ZSSS), ki jo vodi Lidija Jerkič<br />
(61), so spomnili, da so na seji Ekonomsko-socialnega<br />
sveta septembra<br />
lani vsi trije socialni partnerji soglasno<br />
podprli spremembe Zakona o evidencah<br />
delovnega časa.<br />
V ZSSS ostro nasprotujejo »kakršnimkoli<br />
poskusom delodajalcev, ki bi<br />
pomenili zamrznitev oziroma prestavitev<br />
uporabe določb zakona o evidencah<br />
s področja dela in socialne varnosti<br />
in s tem povezane uporabe določb, ki<br />
se vežejo na evidenco delovnega časa«.<br />
»Ponovno želimo zelo jasno spomniti,<br />
da je delovni čas v skladu z Zakonom<br />
o delovnih razmerjih 40 ur in da je bilo<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
Luka <strong>Mesec</strong> (36) je<br />
uzakonil evidentiranje,<br />
ki pa zanj in druge<br />
funkcionarje ne velja.<br />
treba evidence delovnega časa voditi<br />
tudi do sedaj. Spremembe v zakonu pomenijo<br />
zgolj to, da postane povsem jasno,<br />
koliko časa je delavec v resnici delal,<br />
kdaj je izrabil odmore in počitke, koliko<br />
nadurnega dela je opravil in ali dela v<br />
običajnem oziroma prerazporejenem<br />
delovnem času. Transparentnost torej,<br />
ki si jo vsi želimo,« so zapisali.<br />
Kritični so tudi do ministra Hana.<br />
»Izražamo začudenje, da tovrstni<br />
predlogi prihajajo od tistih, ki imajo v<br />
okviru programov svojih strank zaščito<br />
zaposlenih, njihovo dostojanstvo in<br />
spoštovanje človekovih pravic uvrščeno<br />
izredno visoko,« so še zapisali.<br />
POPRAVLJANJE<br />
Minister za delo Luka <strong>Mesec</strong> (36) je zavrnil<br />
možnost zamrznitve zakona. »Zakona<br />
ne bomo ustavljali, naredili pa bomo<br />
naslednje: odprli bomo elektronski predal,<br />
na katerega bodo lahko vsi, ki bodo<br />
naleteli na <strong>težave</strong>, sporočili predloge. Po<br />
potrebi bomo zakon, če bo treba, čez tri<br />
mesece odprli in ga popravljali.«<br />
Dejal je, da gre za zakon, ki je prestal<br />
vse faze potrjevanja. Nastal je v<br />
Ekonomsko-socialnem svetu, potrdila<br />
ga je vlada in zaključil se je v parlamentu.<br />
Ima dolgo zgodovino, pripravljale<br />
pa so ga zadnje tri vlade. Pojasnil je, da<br />
zakon ni namenjen temu, da bi komur<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
koli omejeval svobodo, temveč da lahko<br />
inšpektorat izreče sankcijo v tistih<br />
panogah, v katerih se ljudem delovni<br />
čas ne plačuje.<br />
Glede izjem pri evidentiranju dela<br />
je dejal, da sami niso določali nobenih<br />
izjem. Delovni čas sodnikov odreja poseben<br />
zakon, funkcionarji in poslanci<br />
pa imajo svoje zakone, kar je več desetletij<br />
stara ureditev. Enako velja za<br />
visokošolske učitelje, ki so od nekdaj<br />
opredeljeni v svojem krovnem zakonu,<br />
je pojasnil.<br />
<strong>Mesec</strong> je poudaril tudi, da so evidence<br />
delovnega časa stare več desetletij<br />
in so bile narejene, da se zaščiti<br />
40-urni delovnik, da se ljudem plačujejo<br />
nadure, da se določi, kdaj je odmor<br />
za malico. Delodajalec pa na drugi<br />
strani lahko nadzira prihod in odhod<br />
na delo in lahko preverja opravljeno<br />
delo zaposlenih.<br />
Na Inšpektoratu RS za delo medtem<br />
napovedujejo zamik napovedane<br />
usmerjene akcije nadzora na začetek<br />
leta 2024. Kot so pojasnili za STA, so se<br />
za to odločili zaradi številnih novosti,<br />
ki čakajo podjetja. Ob tem so poudarili,<br />
da so vsem delodajalcem s sodelavci<br />
na Ministrstvu za delo »vedno na voljo,<br />
da nanje naslovijo strokovna vprašanja,<br />
preko katerih jim bodo nudili strokovno<br />
pomoč, da pravilno prenesejo<br />
novosti zakona«.
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Komentar avtorja<br />
SAMO »ŠALABAJZERSTVO« ALI SISTEMSKO »ŠALABAJZERSTVO«<br />
»Zastavlja se vprašanje, ali je zakon o<br />
štempljanju izjema ali so vsi zakoni podobno<br />
šalabajzerski, ta pa je edini, ki je šalabajzerski<br />
na način, ki ga ljudstvo razume,« je<br />
bistveno vprašanje v zvezi z nesmiselnim,<br />
neživljenjskim in celo po besedah pomembnega<br />
člana vlade neizvedljivim zakonom na<br />
omrežju X postavil dr. Žiga Turk. Dodal je:<br />
»Jaz bi sumil, da gre za sistemsko šalabajzerstvo.<br />
Razložili pa vam bodo, da ne, da je<br />
vse drugo švicarske kakovosti.«<br />
Z Žigo Turkom bi se glede na učinke te<br />
vlade po dobrem letu in pol težko ne strinjali.<br />
S tega vidika je sprejem zakona, pri katerem<br />
lahko vsi državljani jasno vidijo, kako zanič<br />
je pripravljen, lahko tudi koristen, če nas bo<br />
doseglo spoznanje, kakšne zakonodajne<br />
izdelke producira razglašena Golobova vlada.<br />
Zato velja pritrditi še eni Turkovi modrosti:<br />
»Hvala Bogu za takšno vladno neučinkovitost,<br />
saj vse, kar naredi, stanje v Sloveniji obrne še<br />
na slabše. Predstavljajte si, da bi morali živeti z<br />
reformami, ki bi jih izpeljala ta oblast.«<br />
In še na eno podrobnost je vredno opozoriti.<br />
Odgovorni minister za delo Luka <strong>Mesec</strong><br />
ima prav, ko se čudi, zakaj so zdaj vsi v zraku,<br />
če pa je zakon šel skozi vse parlamentarne<br />
procedure in tudi skozi Ekonomsko-socialni<br />
svet. Odgovor je enostaven: prej medijsko ni<br />
bil problematiziran, ker so mediji Goloba in<br />
njegovo vlado še jemali za svojo in so bili do nje<br />
protekcionistični. Zdaj, ko je Golob na levem<br />
zaledju odpisan, pa so seveda pri razkrivanju<br />
vladnih neumnosti pogumni tudi oni. Tokrat<br />
ima ta preobrat k sreči pozitivne posledice.<br />
LUKA SVETINA<br />
Ivo Boscarol: OTROŠKI VRTEC<br />
in njegove peščene potičke<br />
Zakon o evidencah delovnega časa, ki je stopil v veljavo, so v gospodarskih krogih soglasno<br />
raztrgali. Delodajalci so na nogah, ker gre po njihovem mnenju za nepotrebno dodatno<br />
administrativno obremenitev, ki se bo zažrla v njihovi dve najpomembnejši vrednoti: čas in<br />
denar. Dodatna papirologija prinaša dodatno delo lastnikom podjetij in uvaja socialistične<br />
metode v zdrava kapitalistično usmerjena zasebna podjetja. Dolgoletni podjetniki pravijo,<br />
da takšnih nesmislov ni bilo niti v Jugoslaviji.<br />
Delodajalci v uspešnih zasebnih<br />
podjetjih svojih delavk<br />
in <strong>delavcev</strong> z neživljenjskimi<br />
metodami, kot je natančno<br />
odmerjen čas za malico, praviloma<br />
ne obremenjujejo, saj vsak delavec pri<br />
sebi natančno ve, kaj mora narediti in<br />
prej niti ne gre domov. Tako večinoma<br />
povedo podjetniki, s katerimi smo se<br />
imeli v teh dneh možnost pogovarjati<br />
v uredništvu Domovine. Nekaterim se<br />
zdi zakon, ki ga je izsilila Levica tako<br />
bizaren, da jim je pod častjo karkoli komentirati,<br />
čeprav si nihče ne upa zakonu<br />
nasprotovati, saj vlada nepokornim<br />
že grozi z obiskom delovne inšpekcije.<br />
Pogovarjali smo se z Brankom Mehom,<br />
ki ima svoje mizarsko podjetje,<br />
tradicijo družina vodi že od leta 1937,<br />
posle je Branko Meh pred kratkim predal<br />
obema sinovoma. V najboljših časih<br />
so imeli več kot 20 zaposlenih, v<br />
zadnjih letih pa število variira med 5 in<br />
10, ker se je podjetje do neke mere tehnološko<br />
moderniziralo. »Seveda bomo<br />
sledili temu zakonu, ker so kazni, ki<br />
se napovedujejo, astronomske, vse od<br />
500 evrov do 20 tisoč evrov, takšna<br />
kazen pa lahko manjše podjetnike<br />
tudi uniči,« razlaga Branko Meh, ki<br />
se je slovenski javnosti v spomin najbolj<br />
zapisal kot dolgoletni predsednik<br />
Obrtno-podjetniške zbornice, ki se je<br />
zavzemal za čim bolj človeške pogoje<br />
za normalno delovanje podjetniškega<br />
sektorja tudi v času koronakrize in<br />
ukrepov tretje Janševe vlade.<br />
ŠTETJE MINUT<br />
»Zakon vidim kot dodatno obremenjevanje<br />
dela, podjetništva in gospodarstva.<br />
Je nepotreben, evidenca se je že<br />
zdaj uspešno izvajala. Striktno beleženje<br />
časov, kdaj je kdo prišel v službo in<br />
iz nje odšel ter koliko časa je bil na malici,<br />
ustvarja nepotrebne <strong>težave</strong>. Kaj pa<br />
bo s tistimi, ki bodo malo dlje na malici,«<br />
se sprašuje Meh, ki pravi, da kot<br />
lastnik podjetja nikoli ni kompliciral,<br />
če si je kdo za malico vzel več časa. »Se<br />
bodo zdaj tem delavcem po nepotrebnem<br />
odbijale ure, čeprav so naredili<br />
svoj posel?« Po njegovem gre za dodaten<br />
korak v napačno smer, saj nas birokratsko<br />
zapletanje na evropskem trgu<br />
dela gospodarsko nekonkurenčne.<br />
Meh pravi, da delodajalci nimajo<br />
veliko prostega časa. Privatni podjetniki<br />
se bodo zdaj namesto odmora<br />
morali ukvarjati s papirologijo in evidencami<br />
prostega časa: »V tistem času<br />
bi lahko počeli kaj koristnejšega, če že<br />
moramo delati. Ob udarcih, ki jih ta<br />
vlada zadaja slovenskemu gospodarstvu,<br />
se sprašujem, ali smo podjetniki<br />
res takšen nebodigatreba in ali so res<br />
vsi drugi več vredni.« Meh z ogorčenjem<br />
spremlja tudi napovedi delovne<br />
inšpekcije, da bo spoštovanje zakonodaje<br />
na terenu strogo preverjala že od<br />
začetka leta 2024. Po njegovih podatkih<br />
je primerov kršitev delovne zako-<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
14 TEMA TEDNA<br />
ŠTRANCAR O BUTALAH<br />
»Sedaj je svoboda in v imenu svobode<br />
bomo kmalu morali voditi tudi<br />
evidence o tem, kolikokrat gremo na<br />
WC, koliko časa smo na WC-ju, koliko<br />
vode porabimo za umivanje rok<br />
po veliki potrebi in koliko po mali. S<br />
tem bomo bistveno povečali konkurenčnost<br />
slovenskega gospodarstva<br />
in prisilili vse države na svetu, razen<br />
mogoče Kube in S. Koreje, da nam sledijo.<br />
S tem ukrepom bomo omogočili<br />
bistveno višje plače zaposlenim ter<br />
bistveno zmanjšali brezposelnost, saj<br />
bo za izvajanje teh ukrepov potrebna<br />
večmilijonska vojska ovaduhov. Še<br />
posebno bodo nad temi ukrepi navdušeni<br />
slovenski tajkuni in oligarhi,<br />
ki bodo s tem ukrepom podvojili svojo<br />
storilnost, še posebno v gradbenem<br />
sektorju. Slovenski parlament in vlada<br />
bosta pred dokončnim sprejetjem tega<br />
zakona ukrepe poskusno izvajala tri<br />
mesece in po potrebi dodala še ukrepe<br />
nadzora uporabe opojnih substanc.<br />
Nadzor nad tem poskusom bodo izvajali<br />
bivši predsedniki države,« je dejal<br />
direktor vipavske BIA Separations dr.<br />
Aleš Štrancar.<br />
Z razliko od podjetnikov v Slovenskem<br />
poslovnem klubu (SBC), ki so<br />
nodaje na leto med 200 in 800, zato bi<br />
se morala inšpekcija ukvarjati z delom,<br />
za katerega je poklicana, ne pa da se<br />
spravlja na vsa slovenska podjetja zaradi<br />
nekaj kršiteljev v množici več kot<br />
16 tisoč slovenskih podjetij.<br />
Meh, ki zase pravi, da je na trgu kot<br />
podjetnik preživel več kot 40 let, nikoli<br />
ni imel težav s svojimi delavci, niti s<br />
sindikati, vedno so se dogovorili v korist<br />
vseh. Pravi, da tudi njegovi delavci<br />
menijo, da je sprememba zakonodaje<br />
nepotrebna, saj bodo zdaj obremenjeni<br />
z vsako minuto na delovnem mestu.<br />
Delavci imajo večkrat za kakšno zamudo<br />
povsem legitimne razloge, denimo<br />
vremenske razmere na cesti. Meha<br />
obrtniki še vedno vsakodnevno kličejo<br />
in ga prosijo, naj jim nekako pomaga<br />
s svojimi vezami, saj so obremenitve<br />
gospodarstva neživljenjske. Zadnji<br />
udarec je napoved vlade, da bodo t.<br />
i. solidarnostni prispevek v državno<br />
blagajno prispevali samo delodajalci:<br />
»Politika se vmešava v odnos med delodajalci<br />
in delavci, ki deluje.«<br />
bili prejšnji teden na festivalu podjetništva<br />
na Brdu pri Kranju kritični do<br />
vlade, a so poudarili, da so bile doslej<br />
vse vlade enake, je Aleš Štrancar izpostavil:<br />
»To so res Butale. Minister<br />
Han je sedel v vladi, ki je ta zakon<br />
sprejela. Kot gospodarski minister ga<br />
očitno še pogledal ni, niti on niti četa<br />
njegovih svetovalcev na ministrstvu.<br />
Vse to so posledice kumrovške šole -<br />
»nikad radili, uvjek štrajkali...«. Če bi<br />
Han imel kanček vesti, bi se opravičil<br />
vsem zaposlenim in odstopil. Ampak<br />
od doktorjev s kumrovške akademije<br />
to ne moreš pričakovati.«<br />
Štrancar meni, da je aktualna<br />
levičarska vlada precej različna od<br />
prejšnjih desnosredinskih: »Mi je<br />
pravil eden od ministrov ene od Janševih<br />
vlad; na prvo sejo vlade je prišel<br />
nepripravljen. Ko ga je premier Janša<br />
povabil, da predstavi svojo točko na<br />
seji, se je zapletal. Pa je Janša še bolj<br />
vrtal, zelo konkretno, zelo podrobno,<br />
dokler ni minister začel jeclati. Janša<br />
mu je rekel, da če se to še enkrat ponovi,<br />
ga bo zamenjal. Janša je bil na<br />
sejah vlade vedno pripravljen. Vso<br />
noč pred sejo je študiral gradivo. Ampak<br />
za Butale je delo in sposobnost<br />
diktatorstvo, nesposobnost in lenoba<br />
pa demokracija.«<br />
SLABŠE KOT V JUGOSLAVIJI<br />
Meh, ki je v svoje podjetje še vedno vpet<br />
kot lastnik in prokurist, poudarja, da<br />
je njihovo podjetje obstajalo že v bivši<br />
državi, »ampak takih obremenitev<br />
nikoli ni bilo, takšnih nesmislov, ki se<br />
dogajajo pod to vlado – česa takega še<br />
nisem videl. Ne vem, kako bomo lahko<br />
še kakorkoli konkurenčni evropskim in<br />
Branko Meh (73), dolgoletni predsednik<br />
Obrtno-podjetniške zbornice.<br />
Facebook @branko.meh<br />
Ivo Boscarol (67), Pipistrel.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
svetovnim podjetjem«. Opozoril je še<br />
na ohlajanje nemškega gospodarstva.<br />
Zaradi zakona je prejšnji teden pred<br />
sejo vlade počilo tudi na relaciji SD -<br />
Levica. Gospodarski minister Matjaž<br />
Han (52) je, čeprav je bila novela zakona<br />
usklajena na Ekonomsko-socialnem<br />
svetu (ESS), ki pa ga delodajalci bojkotirajo,<br />
medijem priznal, da je zakon neživljenjski<br />
in v praksi neizvedljiv. Pod pritiski<br />
gospodarstva, katerega zastopa, je<br />
pozval, naj se zakon dodela, ker ne funkcionira,<br />
minister za delo Luka <strong>Mesec</strong> (36)<br />
pa je Hana demantiral, da govori na pamet<br />
in da ima Slovenija zakon o evidencah<br />
tako ali tako že od leta 2006 ter da je<br />
zdaj samo noveliran. Dodal je, da zakon<br />
stopa v veljavo, podjetnike pa pozval, naj<br />
ministrstvu pišejo po elektronski pošti,<br />
če bodo imeli kakršnekoli <strong>težave</strong>.<br />
»POD ČASTJO«<br />
Na Domovini smo za komentar prosili<br />
tudi enega od najuspešnejših slovenskih<br />
podjetnikov, Iva Boscarola (67), ki<br />
je ob prodaji Pipistrela več deset milijonov<br />
evrov doniral tudi ajdovski občini<br />
(in državi). O noveli zakona ni želel razpredati,<br />
v ostrem odzivu je bil kratek in<br />
jedrnat: »Resnično mi je pod častjo komentiranje<br />
produktov, ki jih producira<br />
ta otroški vrtec, ki se niti notranje ne<br />
»Takih obremenitev nikoli<br />
ni bilo, takšnih nesmislov,<br />
ki se dogajajo pod to vlado –<br />
česa takega še nisem videl.<br />
Ne vem, kako bomo<br />
lahko še kakorkoli<br />
konkurenčni evropskim<br />
in svetovnim podjetjem.«<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
TEMA TEDNA<br />
15<br />
TWITTER @ZormanMatjaz<br />
Matjaž Zorman (52), Slovenia Eco Resort.<br />
more uskladiti, ali so peščene potičke,<br />
ki jih ustvarja, uporabne ali ne«. Dodal<br />
je še, da mu lani nihče ni verjel, ko je<br />
javno napovedoval, da bo imela Levica<br />
slej ko prej predsednika vlade. To se<br />
zdaj z Mescem, ki je ob odsotnosti nadomeščal<br />
premierja Goloba, uresničuje.<br />
Da vse glede novega zakona ni<br />
tako slabo, pa meni uspešen kamniški<br />
podjetnik Matjaž Zorman (52), lastnik<br />
turističnega produkta Slovenia Eco<br />
Resort, ki je animacija planšarije Velika<br />
planina »Ob uvedbi novega zakona<br />
razumem problematiko podjetnikov,<br />
predvsem tistih, ki so pretežno na terenu,<br />
štempljanjanje v delovno intenzivni<br />
panogi, ki deluje izven podjetja,<br />
bo predstavljalo problem. Naše podjetje<br />
deluje kot turistična destinacija,<br />
torej delujemo na eni lokaciji. Zakon,<br />
ki se uveljavlja, izvajamo že od samega<br />
JURE KNEZ<br />
»V današnjem času so za podjetje najpomembnejše<br />
vrline produktivnost,<br />
inovativnost in dodana vrednost. V<br />
našem podjetju v razvoju že dolgo<br />
več ne merimo ur, temveč opravljeno<br />
delo. Podobne principe bomo uveljavili<br />
tudi v drugih oddelkih, po uspešnosti<br />
pa sodelavce tudi nagrajujemo.<br />
Merjenje ur je preteklost, predlog<br />
zakona pa velik korak nazaj v razvoju<br />
podjetniške miselnosti, ki bo ne<br />
samo obremenil podjetja, temveč jih<br />
tudi potisnil korak nazaj v razmišljanju<br />
in omejil svobodo so<strong>delavcev</strong> pri<br />
ustvarjanju,« je za Domovino dejal<br />
direktor trboveljskega Dewesofta in<br />
bivši predsednik Kluba slovenskih<br />
podjetnikov Jure Knez.<br />
odprtja, saj nam to olajšuje delo in evidence<br />
vseh delovnih področij,« pravi<br />
Zorman. Doda, da se njegovi zaposleni<br />
evidentirajo ob prihodu in odhodu, z<br />
novim zakonom pa bodo uvedli še evidenco<br />
malic in delovnih pavz.<br />
URESNIČEVANJE NAPOVEDI<br />
Matjaž Zorman pravi, da imajo njegovi<br />
zaposleni na striktnejše štempljanje«<br />
različne poglede. »Menim, da bodo zaposleni<br />
na slabšem, saj bodo evidentirali<br />
vsak odmor za cigaret, ki ga do sedaj<br />
niso, ampak po drugi strani bo sistem<br />
pravičnejši do nekadilcev.« Vendar je<br />
takšen sistem v letu 2023 preživet ali<br />
potreben? »Osebno menim, da je zakon<br />
nekoliko nepremišljen in na hitro uveden,<br />
ni potrebe po taki hitrosti. Lahko<br />
bi si vzeli čas in zadevo uvedli bolj premišljeno.<br />
Tako in tako vsa podjetja vodijo<br />
evidence o delovnem času, panika,<br />
ki nastaja, je nepotrebna.«<br />
O nepotrebnem birokratskem zaostrovanju<br />
v gospodarskem sektorju pa<br />
Zorman dodaja, da so volitve dale vlado,<br />
ki so jo ljudje izbrali. »V predvolilni kampanji<br />
so jasno napovedali znižanje plač<br />
in zvišanje davkov. In to sedaj imamo,<br />
saj izvajajo napovedano politiko. Iz vidika<br />
našega poslovanja bomo preživeli,<br />
ni pa to razvojni model. Ne moremo pa<br />
jamrati, ker je bilo to ponujeno na volitvah<br />
in narod je to izbral. Temu se sedaj<br />
prilagajamo. Trenutna vlada samo izvaja<br />
predvolilne napovedi,« še dodaja Zorman.<br />
Ali je to prava smer, pa bodo pokazale<br />
naslednje volitve, zaključuje. <br />
KAZNI<br />
Z globo od 1.500 do 20 tisoč evrov<br />
bo kaznovan vsak delodajalec, ki ne<br />
vodi, hrani ali ne posodablja evidenc<br />
in delavca pisno ne obvesti o podatkih<br />
iz evidence o izrabi delovnega<br />
časa. Za manjše delodajalce je predvidena<br />
globa od 300 do osem tisoč<br />
evrov, delodajalce posameznike pa<br />
od 150 do 1.200 evrov.<br />
Minister za delo Luka <strong>Mesec</strong> (36) je zavrnil možnost<br />
zamrznitve zakona. Levo Jure Knez (49), Dewesoft,<br />
desno Ivo Boscarol (67), Pipistrel.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
16<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
INŠPEKTORICA KMETU<br />
ODVZELA 24 KRAV, eno je domov<br />
odpeljala kar aktivistka<br />
Štiri dni po uveljavitvi novega zakona o zaščiti živali, ki so mu kmetje ostro nasprotovali,<br />
je inšpektorica v spremstvu aktivistke brez opozorila zaplenila 24 glav živine kmeta Rudija Možgana<br />
iz Veniš pri Krškem. Eno kravo je domov vzela kar aktivistka, druge gredo v prodajo ali zakol.<br />
UREDNIŠTVO<br />
DRUŽINA MOŽGAN<br />
Prvi večji inšpekcijski odvzem<br />
živali se je zgodil takoj po uveljavitvi<br />
zakona. Veterinarska<br />
inšpektorica je na kmetiji Možgan<br />
blizu Krškega v spremstvu policije<br />
odvzela 24 glav govedi. »Iz zapisnika<br />
ni razvidno stanje na moji kmetiji, saj<br />
ne vsebuje natančnega in nedvoumnega<br />
zapisa ugotovitev, kako naj bi bilo<br />
ogroženo zdravje in življenje mojih živali.<br />
Inšpekcija pavšalno in nekonkretizirano<br />
navaja, da naj bi šlo za hude<br />
kršitve Zakona o zaščiti živali,« je za<br />
Dnevnik situacijo opisal Rudi Možgan,<br />
kmet, ki mu je bila odvzeta živina.<br />
INŠPEKCIJA Z AKTIVISTKO<br />
»Z ukrepanjem inšpekcije in načinom<br />
vodenja postopka se ne strinjam,« je<br />
rejec Rudi Možgan iz okolice Krškega<br />
napisal v uvodu ugovora na inšpekcijski<br />
zapisnik z dne 14. novembra 2023 in<br />
ustno odločbo o odvzemu vseh 24 glav<br />
govedi, ki jih je redil. Kaj konkretno je<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
rejec zagrešil, v skopem inšpekcijskem<br />
zapisniku, pod katerega je podpisana<br />
veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic,<br />
ne piše, prav tako ne, koliko živali<br />
mu je odvzela. Inšpekcijski zapisnik ne<br />
vsebuje niti izjav prisotnih. Pravila o<br />
pripravi zapisnika namreč velevajo, da<br />
je treba vse izjave strank v postopku zapisati<br />
dobesedno.<br />
Gre za inšpektorico, ki jo je želel<br />
predsednik vlade Robert Golob (56)<br />
poleti postaviti na čelo Uprave za varno<br />
hrano, veterinarstvo in varstvo<br />
rastlin, vendar je zaradi revolta v veterinarskih<br />
vrstah misel na to (za zdaj)<br />
opustil. Po poročanju Dnevnika je bila<br />
pri inšpekcijskem odvzemu goveda ves<br />
čas navzoča tudi Valerija Podgornik iz<br />
Društva za zaščito konj, ki je na družbenih<br />
omrežjih objavila čustven zapis.<br />
»Prejšnji petek dobim namig o kravah,<br />
ki naj bi živele v obupnih življenjskih<br />
razmerah. Inšpektorica novomeške<br />
območne izpostave Uprave za varno<br />
hrano se je takoj odzvala in šli sva<br />
pogledat. Med vsemi tistimi kravami,<br />
ki so šle za mano do ograje, me gledale<br />
s prosečimi očmi, je bila kravica, ki<br />
je prva tekla za mano čisto do konca<br />
ograde in mukala, kakor da me prosi:<br />
Ne me pustiti tu! Ta kravica je prišla<br />
čisto do mene, pustila je, da sem ji<br />
dala vrv okrog rogov. Šla je z mano na<br />
prikolico kakor kuža. Ko smo jih v prav<br />
za to namenjenem hlevu razkladali, je<br />
ta kravica tekla okrog ograje za mano,<br />
in ko sem šla skozi vrata, je z najbolj<br />
jokajočim glasom zaklicala za mano:<br />
Neeeeeeee. Priznam, zlomila sem se.<br />
Solze so lile iz oči, v prsih me je tako<br />
zelo bolelo, da sem imela občutek, da<br />
bom vsak čas omedlela.«<br />
KMET VSE OČITKE ZAVRAČA<br />
»Poudarjam, da je imelo govedo na<br />
naši kmetiji dostop do hrane in vode.<br />
Odvzete živali niso bile shujšane, bile<br />
so v primernem rejnem stanju in imele
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
17<br />
Na roko napisan zapisnik je edini dokument,<br />
na podlagi katerega so zaplenili govedo.<br />
so možnost paše. Predel s hlevom, ki ga<br />
je inšpektorica fotografirala, je zaradi<br />
močnega deževja v preteklem tednu<br />
trenutno blaten. V nekaj dneh suhega<br />
vremena se bo stanje bistveno izboljšalo<br />
in tla ob napajalniku bodo suha,<br />
zbita in shojena. V ta del živina pride le<br />
po priboljške, se hladit in napajat. Napajalnik<br />
vsakodnevno pregledujem, ga<br />
po potrebi očistim in poskrbim, da ima<br />
živina na voljo pitno vodo,« je še zagotovil<br />
Rudi Možgan za časopis Dnevnik.<br />
»Takšne arogance še nisem doživel.<br />
Inšpektorica nam ni dala možnosti, da<br />
bi popravili, če je bilo kar koli narobe.<br />
Vedla se je, kot da živali napol mrtve<br />
ležijo v blatu ali da so polne parazitov.<br />
Ponavadi inšpektor najprej opozori,<br />
izda ureditveno odločbo, zdaj pa<br />
so kar prišli in na odprtem pašniku,<br />
velikem tri hektarje, na silo naložili<br />
vseh 24 glav živine. Ni res, da so bile<br />
živali shirane. S fotografij je vidno, da<br />
so bile lepo rejene in v dobri kondiciji.<br />
Če ne bi bile, jih ne bi štiri ure in pol<br />
lovili po pašniku, preden jim jih je uspelo<br />
natovoriti in odpeljati. Res pa je,<br />
da so bile blatne. Na mestu, kjer čakajo<br />
na priboljšek in kjer se napajajo, se je<br />
naredilo blato. V tem vremensko zelo<br />
neugodnem letu se borimo s hudournikom,<br />
zato prikolice s krmo prestavljamo<br />
meter po meter, da so živali, ki<br />
so od rojstva ves čas na paši, čim bolj<br />
na suhem. Ne redimo jih zato, da bi<br />
jih mučili. Sin je nameraval po novem<br />
letu postati mladi prevzemnik kmetije,<br />
toda zdaj je njena prihodnost uničena,«<br />
je vidno pretresen situacijo komenitral<br />
Rudi Možgan.<br />
Poleg tega je za več medijev pojasnil,<br />
da je kar 15 let ustvarjal to čredo,<br />
jo selekcioniral in skrbel zanjo. Krave<br />
in telice so bile breje, poleg je bil tudi<br />
plemenski bik za novo selekcijo. Krave<br />
so bile simentalke, bikec pa pasme limuzin.<br />
To ni klavna živina, ampak za<br />
nadaljnjo rejo, vredna preko 50.000<br />
evrov. Kmet Rudi Možgan se je sicer na<br />
sklep inšpektorice pritožil, saj odvzem<br />
brez navedbe skupnega števila živali<br />
in njihovih identifikacijskih številk<br />
predstavlja kršitev zakonodaje o označevanju<br />
živali. Nedopustno je tudi, da<br />
inšpekcijski zapisnik ne vsebuje podatkov,<br />
kaj se je zgodilo s potnimi listi,<br />
ki morajo vedno spremljati žival. Trdi,<br />
da je inšpekcija s premikom živali kršila<br />
zakonodajo s področja zdravja ter<br />
identifikacije in registracije živali.<br />
»Odločbe, s katero bi inšpekcija ugotovila<br />
neustrezno stanje živali in podala<br />
zahteve za sanacijo, nisem prejel,« je v<br />
ugovoru zatrdil Rudi Možgan. Posledično<br />
zahteva preklic vseh ustno izrečenih<br />
in v zapisniku navedenih inšpekcijskih<br />
ukrepov. Zahteva tudi, da mu nemudoma<br />
vrnejo vse odpeljane živali.<br />
Inšpekcija je več ur lovila preplašeno<br />
govedo po velikem pašniku.<br />
STROKA NA STRANI KMETA<br />
Odvzem 24 glav goveda na kmetiji Možgan<br />
blizu Krškega je bil pretiran, nesorazmeren<br />
in nezakonit ukrep, so ocenili<br />
na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije<br />
(KGZS). Po zakonu je odvzem živali<br />
skrajen ukrep, ko gre za ogrožanje<br />
zdravja ljudi in živali, v tem primeru pa<br />
ni bilo tako, so opozorili.<br />
Živali res niso bile rejene v povsem<br />
optimalnih pogojih, vendar pa niso<br />
imele nobenih negativnih posledic zaradi<br />
take reje. Imele so tudi možnost<br />
umakniti se iz blata na pašnike, so<br />
ocenili v zbornici. Navedli so, da pooblastilo<br />
o odvzemu po Zakonu o veterinarskih<br />
merilih velja samo v izjemno<br />
nujnih primerih, ko gre za ogrožanje<br />
zdravja živali ali ljudi. Ta primer po<br />
presoji zbornice ni bil izjemno nujen,<br />
zato bi moral skrbnik živali najprej dobiti<br />
odločbo, da popravi stanje, in rok,<br />
v katerem mora to storiti.<br />
Zbornica zato od Ministrstva za<br />
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano<br />
zahteva uvedbo takojšnjega izrednega<br />
strokovnega nadzora postopka ter ukrepanje<br />
v skladu z zakonom in povrnitev<br />
škode. Kaj konkretno je rejec zagrešil, v<br />
inšpekcijskem zapisniku ne piše, prav<br />
tako ne, koliko živali je bilo odvzetih.<br />
ODKUP AKTIVISTOV<br />
Na družbenih omrežjih je potekala akcija<br />
zbiranja donatorskih sredstev za odkup<br />
ene od krav, ki je še posebej ganila<br />
Valerijo Podgornik iz Društva za zaščito<br />
konj. Kot je samooklicana zaščitnica<br />
živali zapisala na družbenem omrežju,<br />
je bila Aja, tako je kravo poimenovala,<br />
»veterinarsko pregledana, razparazitena<br />
in odhaja domov. V domek, kjer bo<br />
srečna in zadovoljna živela še z dvema<br />
kravicama, kjer ne bo treba stati do trebuha<br />
v blatu, kjer jo bo vsak dan čakalo<br />
sveže nastlano in očiščeno ležišče, kjer<br />
bo imela dovolj hrane in sveže vode.« V<br />
čustvenem zapisu je kravi zaželela dolgo<br />
in srečno življenje in ji položila na srce:<br />
»Nekoč, ko bo prišla najina ura slovesa,<br />
se bova nekje spet srečali. Do takrat pa<br />
vedi, da bomo zate skrbeli bolj, kakor<br />
skrbimo marsikdaj zase.«<br />
»Moje živali so odpeljali z več tovornjaki.<br />
Dogajanje je zanje stresno, še posebej<br />
za mlajše, ker so teličke ločili od<br />
mam. Ni jasno, kam so živali odpeljali,<br />
niti kdo je njihov začasni oskrbnik,«<br />
pa je povedal rejec Rudi Možgan. Ker<br />
odvzem živali dojemajo kot krajo, so Možganovi<br />
na policijo vložili ovadbo. <br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
18<br />
POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
Komentar<br />
TRIJE KANDIDATI<br />
ZA MANDATARJA<br />
pri Kučanu, četrtega naj bi<br />
testiral celo Golob<br />
Nekaj se bo zagotovo zgodilo, vendar ni še čisto jasno kaj. Tudi Golob naj bi iskal<br />
izhod iz situacije. Govori se o treh imenih za zamenjavo: Zoran Janković, Stojan Petrič<br />
in Alenka Bratuškek.<br />
Tudi v vladni koaliciji<br />
ali blizu vlade je vse<br />
več prepričanih, pa<br />
naj se sliši še tako zarotniško,<br />
da je Vesna Vuković<br />
(52), zloglasna generalna sekretarka<br />
Gibanja Svoboda, res<br />
poslala Roberta Goloba v ljubljanski<br />
klinični center, da ga<br />
v javnost lansira kot žrtev. V<br />
ta – sicer velikokrat uspešen –<br />
scenarij žrtve naj bi sodila tudi<br />
najnovejša pisanja Tine Gaber<br />
(37) po družbenih omrežjih.<br />
Del tega naj bi bilo tudi Golobovo<br />
imenovanje Luke Mesca (36)<br />
Flickr @vladaRS<br />
za začasnega predsednika vlade (to naj<br />
bi po tem scenariju morda trajalo celo<br />
dlje, ne samo nekaj dni), kar naj bi po<br />
mnenju ožjega Golobovega kroga malo<br />
pomirilo Kučana (82).<br />
Toda kot pravi eden od vidnih politikov<br />
SD, se bo nekaj zagotovo zgodilo,<br />
vendar še ni čisto jasno kaj. Tudi Golob<br />
naj bi iskal izhod v sili, zato ni izključeno,<br />
da bi oz. bo kot premier odstopil iz<br />
zdravstvenih razlogov.<br />
ISKANJE MANDATARJA<br />
Kučanov krog naj bi imel tri kandidate<br />
za tako imenovanega tehničnega mandatarja,<br />
kar je seveda samo igra besed,<br />
da vse ne izgleda preveč politično. Vsi<br />
trije se sicer ponujajo predvsem sami.<br />
Ljubljanski župan Zoran Janković<br />
(70) z argumenti, da je absolutno<br />
najsprejemljivejši za poslanke in<br />
poslance Gibanja Svoboda, vendar ne<br />
sme izgledati, kot da on ruši Goloba.<br />
Težava za Jankovića pa je, da je zunaj<br />
Ljubljane praktično nesprejemljiv.<br />
Stojan Petrič (74), lastnik skupine<br />
Kolektor in Dela, se prav tako zelo<br />
ponuja sam. Star je 74 let (štiri leta<br />
Flickr @vladaRS<br />
Imena za možnega naslednika Goloba: Zoran Janković (70), ki mu po zmagi na volitvah 2011 ni uspelo sestaviti<br />
vlade, nekdanja premierka Alenka Bratušek (53) in poslovnež Stojan Petrič (74).<br />
starejši od Jankovića), a telesno povsem<br />
dobro, ima dovolj denarja, časnika<br />
Delo in Slovenske novice vodi s<br />
trdo roko, tudi direktno, rad pa bi še<br />
malo užival v oblasti in slavi (zakaj se<br />
ne bi namesto Goloba on rokoval in<br />
fotografiral s francoskim predsednikom<br />
Emmanuelom Macronom (45)), saj<br />
se ima celo za »cesarja iz Idrije«. No,<br />
del ljubljanske elite ga sicer obravnava<br />
kot tipičnega preveč ambicioznega<br />
provincialca. Petriča pa so kot kandidata<br />
za novega mandatarja očitno že<br />
identificirali tudi v nasprotnem levem<br />
taboru, zato sta Vukovićeva in Damir<br />
Črnčec (50), državni sekretar na Ministrstvu<br />
za obrambo, že izdala ukaze za<br />
napade nanj, in sicer v reviji Reporter.<br />
Tretja pa je neverjetna Alenka Bratušek<br />
(53), trenutno Golobova ministrica<br />
za infrastrukturo, ki je tako ali<br />
tako že ves čas prepričana, da je dejansko<br />
najsposobnejša oseba za vodenje<br />
države.<br />
TESTIRANJE ROPA<br />
Toda novega mandatarja naj bi iskal<br />
tudi Golob sam. Govori se namreč, da<br />
PROFIMEDIA<br />
je po telefonu klical Toneta Ropa (62),<br />
zadnjega predsednika vlade iz vrst<br />
LDS, ki je kasneje prestopil med Socialne<br />
demokrate, ali bi vskočil kot predsednik<br />
vlade, če bi se on moral iz zdravstvenih<br />
razlogov umakniti. Povedano<br />
drugače: Golob si misli, da če že res<br />
mora spakirati, je bolje, da on določi<br />
naslednika na Gregorčičevi.<br />
Mimogrede, Rop je tudi mož Melite<br />
Župevc (45), Golobove državne sekretarke<br />
za strateške komunikacije, in mu<br />
doslej, v času vlade Roberta Goloba, ni<br />
uspelo postati niti član nadzornega<br />
sveta Banke SID, zdaj ga pa Golob kliče,<br />
ali bi bil premier. Hja, vsaj nenavadno.<br />
Ampak med Ropom in Golobom se<br />
očitno res nekaj dogaja, saj neki drugi<br />
viri iz Gibanja Svoboda pripovedujejo,<br />
da se je Toneta Ropa kot kandidata<br />
za mandatarja res preverjalo med<br />
nekaterimi poslanci Gibanja Svoboda,<br />
ali bi bil sprejemljiv za mandatarja.<br />
Nekateri pa naj bi to razumeli, da<br />
gre za nagajanje Golobu.<br />
<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Komentar<br />
ROK ČAKŠ<br />
PROFIMEDIA<br />
Ali si slovenska<br />
reprezentanca zasluži<br />
EVROPSKO PRVENSTVO<br />
V NOGOMETU<br />
ŠPORT<br />
Slovenska nogometna reprezentanca je z zmago nad Kazahstanom osvojila 2. mesto<br />
v skupini H in se po 24 letih ponovno uvrstila na evropsko nogometno prvenstvo.<br />
Med 14. junijem in 14. julijem naslednje leto se bo s 23 drugimi evropskimi<br />
reprezentancami v Nemčiji borila za evropsko nogometno krono.<br />
19<br />
Ali si slovenski nogometaši s<br />
svojimi igrami nastop na četrtem<br />
velikem tekmovanju za<br />
Slovenijo res zaslužijo, so se<br />
vprašali mnogi potem, ko so jih pred<br />
dnevi Danci soočili z realnostjo, kam v<br />
evropskem nogometu spadajo. Ni malo<br />
ljudi, ki so že ob kvalifikacijskem žrebu<br />
izpostavili, da je Slovenija v eni od<br />
najlažjih skupin in da bo vse drugo kot<br />
uvrstitev na EURO 2024 razočaranje.<br />
ŠIRITEV ŠTEVILA<br />
Dejstvo je, da slovenska reprezentanca<br />
po kakovosti ne spada v prvi, morda niti<br />
ne v drugi razred evropskega nogometa.<br />
A Evropsko prvenstvo z razširitvijo<br />
iz leta 2016 sprejme 24 ekip in to je preveč,<br />
da bi nastopile le prvorazredne reprezentance.<br />
Ali so vedno nove širitve<br />
števila udeleženk evropskih in svetovnih<br />
prvenstev smiselne (za EURO že<br />
razmišljajo o 32 ekipah, na SP 2026 pa<br />
bo nastopilo 48 reprezentanc), je tema,<br />
vredna razprave. Nedavno se je o njej<br />
negativno izrekel selektor zlate slovenske<br />
generacije, Srečko Katanec (60): »Če<br />
ste dobri, se boste uvrstili. Če niste, iščete<br />
neke priložnosti in višate število<br />
udeleženih ekip. Kmalu bo vseeno, če<br />
vključimo 150 držav ali pa kar vse reprezentance<br />
sveta. Osebno imam raje<br />
manjše število ekip, da je kakovost nogometa<br />
višja in da se je treba boriti za<br />
to, da si zraven.«<br />
Jasno je, da so tovrstne širitve posledica<br />
komercialnih interesov, ki vse<br />
pogosteje nadvladajo tekmovalne. Po<br />
drugi strani pa manjšim državam in<br />
reprezentancam, kot je tudi slovenska,<br />
povečajo možnosti, da se tu in tam<br />
uvrstijo na katero od velikih tekmovanj.<br />
Sloveniji se je s skupino, iz katere<br />
je bila uvrstitev realno mogoča, saj so<br />
za 2. mesto kandidirale reprezentance<br />
istega kakovostnega razreda, priložnost<br />
ponudila. Selektor Kek (62) in naši<br />
nogometaši so jo izkoristili.<br />
POTENCIAL ZA NAPREDEK<br />
Vsakršna razmišljanja o tem, da Slovenci<br />
po kvaliteti na evropsko prvenstvo ne<br />
sodijo, so zato odveč, saj so si ga priigrali<br />
pošteno, na igrišču, z neposrednimi<br />
tekmeci za uvrstitev. Matjaž Kek je v petih<br />
letih svojega drugega selektorskega<br />
mandata postopoma, a zanesljivo zgradil<br />
trdno jedro ekipe. Hrbtenico tvorijo<br />
vratar najvišjega kakovostnega razreda<br />
Jan Oblak (30), kakovostni branilec, ki<br />
še napreduje, Jaka Bijol (24), prav tako<br />
kakovostni zadnji vezist Adam Gnezda<br />
Čerin (24) ter napadalec, ki se razvija v<br />
Spektakularni gol Slovenije v zadnji<br />
tekmi kvalifikacij v Ljubljani.<br />
svetovno klaso, Benjamin Šeško (20).<br />
Kek ima na razpolago še nekaj fantov,<br />
sposobnih prinesti dodano vrednost.<br />
Med njimi trenutno izstopata Aljaž<br />
Šporar (29) in na zadnji tekmi izvrstni<br />
Petar Stojanović (28).<br />
Veseli dejstvo, da omenjeno jedro<br />
ekipe še ni zaključilo s svojim razvojem,<br />
tako individualnim kot kolektivnim.<br />
Pri napredku posameznikov in<br />
kolektiva kot celote ima Slovenija dovolj<br />
rezerve za dvig kvalitete in lažje<br />
pariranje vrhunskim reprezentancam,<br />
s katerimi se bo pomerila v Nemčiji čez<br />
osem mesecev.<br />
Če bomo na EURO želeli igrati kolikor<br />
toliko vidno vlogo in morda prvič<br />
na velikih tekmovanjih narediti preboj<br />
iz skupine v nadaljnje tekmovanje, bo<br />
napredek nujen. A vendar, danes so<br />
dovoljene sanje, jutri je nov dan. <br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
20 INTERVJU<br />
JANA KRAPEŽ TROŠT, EKONOMISTKA IN SODIREKTORICA<br />
Ne moreš USPETI,<br />
če kdaj NE PADEŠ<br />
Zdravilo za raka se preizkuša. – Državna agencija Spirit je zaradi malenkosti<br />
skoraj uničila podjetje BIA Separations. – Mogoče je bil Aleš Štrancar preglasen pri kritiziranju<br />
nepoštene politike. – Slovenca je treba poriniti, da zapusti cono ugodja, kjer uspeh ni stoodstoten.<br />
– Slovenija je družini prijaznejša od ZDA. – Mama mi je v otroštvu prepustila vse, kar sem zmogla sama.<br />
– Od otrok zahtevam, da se ukvarjajo z enim kolektivnim športom.<br />
TINO MAMIĆ<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
INTERVJU<br />
21<br />
Bia Separations praznuje 25 let.<br />
Danes je to podjetje vredno več kot<br />
pol milijarde evrov, kako pa je bilo<br />
na začetku? Se je začelo v garaži,<br />
kot radi rečemo?<br />
Začelo se je, še preden je bilo podjetje<br />
ustanovljeno, z doktoratom Aleša<br />
Štrancarja. Več kot šest let je razvijal<br />
idejo, da je potem nastalo podjetje v<br />
tehnološkem parku v Ljubljani. Leta<br />
2011 smo se morali seliti zaradi potreb<br />
po prostoru in zahtev strank. Potrebovali<br />
smo stabilno okolje za proizvodnjo.<br />
Odločitev, da se gre ven iz Ljubljane, je<br />
bila Štrancarjeva: imeli smo več možnosti,<br />
med njimi Ljubljano, Ajdovščino<br />
in celo Avstrijo. Ljubljana je bila bistveno<br />
dražja, zato smo izbirali med<br />
Avstrijo in Ajdovščino. Občina nam je<br />
ponudila roko, od države pa smo dobili<br />
subvencijo, zato smo šli na Vipavsko.<br />
No, potem smo zaradi subvencije imeli<br />
velike probleme …<br />
Kakšno je bilo podjetje prej<br />
in kakšno je zdaj?<br />
Osebje je bilo na začetku bolj znanstveno<br />
orientirano. Delovali smo bolj kot<br />
znanstveni inštitut. Imeli smo ogromno<br />
strokovnega znanja, ne pa toliko<br />
praktičnosti in uporabnosti za stranke.<br />
Nismo tako poslovno razmišljali kot<br />
danes. To je bil proces skozi leta: treba<br />
se je bilo vedno bolj prilagajati stranki.<br />
Kaj proizvajate?<br />
Po domače ali strokovno? (smeh)<br />
Po domače.<br />
Izdelujemo filtre. Posamezne zdravilne<br />
učinkovine spustimo skozi filtre in odstranimo<br />
»umazanijo«, ki ne sme biti<br />
notri. Če pogledamo na primer cepivo<br />
– iz njega odstranimo vse oz. čim več<br />
snovi, ki povzročajo stranske učinke.<br />
Večina proizvodnje<br />
je usmerjena v filtre?<br />
Več kot 90 % prihodkov prinaša prodaja<br />
filtrov monolitnih kolon. Delno imamo<br />
tudi stranke, ki jim ponujamo storitve,<br />
da jim pomagamo pri procesu čiščenja<br />
zdravilnih učinkovin – poleg naših kolon<br />
prodajamo tudi znanje, kako se to<br />
naredi. Zadnja leta imamo tudi tržno vse<br />
pomembnejši produkt PATfix, to je HPCL<br />
produkt, za katerega smo razvili tudi<br />
računalniški progam, ki je stranki bolj<br />
prijazen in pomaga analizirati proces čiščenja,<br />
torej spremljanje in kvantitativno<br />
vrednotenje prisotnih beljakovin, virusov,<br />
pDNA in drugih velikih biomolekul.<br />
Znani ste tudi zaradi razvoja<br />
zdravila proti raku<br />
in zdravljenja malega Chrisa.<br />
<strong>Kako</strong> vam je to uspelo?<br />
Mislim, da nam vse stranke, s katerimi<br />
danes dolgoročno sodelujemo, zaupajo.<br />
V času, ko so bili v stiski, smo jim priskočili<br />
na pomoč. Iskali so rešitev, a je<br />
sami niso mogli najti ali pa za to niso<br />
imeli časa. Na podlagi tega zaupanja<br />
smo zgradili odnos. To je bilo tudi v<br />
primeru razvoja zdravila Zolgensma od<br />
podjetja Avexis (sedaj Novartis). V Sloveniji<br />
je to zdravilo poznano preko zbiranja<br />
sredstev za dečka Chrisa. Za razvoj<br />
je podjetje Avexis poslalo njihovega<br />
tehnološkega vodjo, ki je več kot pol leta<br />
preživel v Sloveniji; skupaj smo razvili<br />
proces čiščenja. Potem so lahko dovolj<br />
hitro spravili naprej na trg celoten produkt.<br />
Veliko vodilnih oseb Avexisa je<br />
pri prodaji podjetja Novartisu odšlo in<br />
sedaj sodelujemo s številnimi novimi<br />
podjetji, ki so jih nato ustanovili. Naš<br />
glavni doprinos k njim je ta, da smo jim<br />
stali ob strani in pomagali z rešitvijo, ko<br />
so to potrebovali.<br />
So vaši filtri namenjeni<br />
čiščenju cepiv?<br />
Ko narediš cepivo, vedno lahko pride<br />
do stranskih učinkov, ki so lahko<br />
škodljivi za zdravje. Vse je odvisno od<br />
procesa in uporabljenih produktov ter<br />
od tega, kako se cepivo očisti. Kjer sodelujemo,<br />
je naš cilj vedno doseči zelo<br />
visoko čistost. Ni pa nihče od proizvajalcev<br />
cepiv proti covid-19, s katerimi<br />
sodelujemo, iz Evrope.<br />
Na obletnici ste govorili tudi o zdravilu<br />
proti raku. V kakšni fazi je?<br />
Zdravilo se preizkuša in je v tretji klinični<br />
fazi. Torej je naša stranka že daleč,<br />
v zadnjih fazi testiranja.<br />
To je stvar mesecev ali let?<br />
Odvisno, kako dobri bodo rezultati.<br />
Lahko traja leto, če pa rezultati ne bodo<br />
popolni, če bo kakšen neuspeh, se lahko<br />
rezultati zavlečejo za 5–10 let. Komercializacija<br />
zdravil je vedno zelo dolg proces.<br />
Pri Zolgensma je testiranje potekalo zelo<br />
Vipavska dolina<br />
je slovenska<br />
Silicijeva dolina.<br />
hitro, saj gre za redko, življenjsko nevarno<br />
otroško bolezen. Običajno mine<br />
10–20 let, preden pride na trg, Zolgensma<br />
pa so naredili v petih letih.<br />
Vaše zdravilo za raka je samo<br />
za eno vrsto?<br />
Da, v tem primeru se osredotoča stranka<br />
na eno vrsto raka.<br />
Je to cepivo ali zdravilo?<br />
Zdravilo za zdravljenje raka. Tako kot<br />
pri sladkorni bolezni – namesto dodajanja<br />
inzulina bomo lahko bolezen zdravili<br />
z gensko terapijo.<br />
Ko vidimo vaše uspehe, vključno<br />
s prodajo podjetja za najmanj 440<br />
milijonov evrov, nas preseneti,<br />
da je bilo podjetje praktično pred<br />
stečajem, v katerega ga je hotela<br />
spraviti državna agencija Spirit.<br />
Pri tem je po mojih informacijah<br />
osebno sodeloval takratni minister<br />
Zdravko Počivalšek.<br />
<strong>Kako</strong> je to mogoče?<br />
Ko smo se selili v Ajdovščino, smo dobili<br />
subvencijo za gradnjo stavbe in smo se<br />
med drugim zavezali tudi o številu novih<br />
zaposlitev. Izpolnili smo vse pogoje<br />
pogodbe razen zahtevanih novih zaposlitev,<br />
saj smo s selitvijo v Ajdovščino<br />
nekaj zaposlenih izgubili, ker se niso<br />
bili pripravljeni seliti. Po 11. členu pogodbe<br />
bi morali samo proporcionalno<br />
vrniti subvencijo, saj smo več kot 50 %<br />
zahtev izpolnili, nam pa tega niso upoštevali,<br />
ampak so nam celo zaračunali<br />
visoke obresti. Tožbo smo na prvi stopnji<br />
dobili, a jo izgubili na drugi. Zaradi<br />
malenkosti so skoraj uničili podjetje.<br />
Človek se vpraša: zakaj je to hotel<br />
minister in zakaj je agencija Spirit<br />
hotela uničiti podjetje?<br />
Mogoče je bil Aleš Štrancar preglasen<br />
glede kritiziranja nepoštene politike?<br />
Ne vem, drugega razloga ne vidim. Kaj<br />
bi lahko oni imeli od tega?<br />
<strong>Kako</strong> so ti zunanji pritiski vplivali<br />
na kolektiv, na delo?<br />
Zaposleni se z vsebino niso ukvarjali, s<br />
tem se je ukvarjalo vodstvo. Finance pa<br />
so močno vplivale na celotno podjetje,<br />
ker so plače nekaj časa zaostajale. Zato<br />
se je precej ljudi odločilo oditi. Ko sem<br />
prišla leta 2014, nas je bilo okrog 90,<br />
potem smo del našega laboratorija v<br />
Ljubljani prodali Labeni in nas je ostalo<br />
okoli 70. Tik pred prisilno poravnavo<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
22 INTERVJU<br />
nas je bilo samo še okoli 40. Če me sedaj<br />
kdo vpraša, se je junija 2016 začelo najlepše<br />
obdobje – kljub dejstvu, da smo<br />
začeli s postopkom prisilne poravnave.<br />
Stvari so se normalizirale, poslovanje<br />
je začelo rasti, ekipa, ki je ostala, je bila<br />
zelo zagreta, vzdušje je bilo izjemno.<br />
Prečistili smo se, če rečem po domače.<br />
Ostali so samo tisti, ki so zaupali in<br />
verjeli v Štrancarjevo strategijo. To se je<br />
potem poplačalo.<br />
Na obletnici je bila s strani nemških<br />
lastnikov glavna pohvala ta,<br />
da je Aleš Štancar borec. V Sloveniji<br />
pa to lastnost radi označimo za<br />
konfliktnost?<br />
V podjetju vidimo dr. Štrancarja kot<br />
borca, ker se vedno bori za zaposlene in<br />
za stranke. Štrancar nikoli ne bo rekel,<br />
da se česa ne da, vedno bo iskal rešitve.<br />
Se temu reče konfliktnost? Dvomim.<br />
Predstavnik nemškega lastnika je,<br />
ko so kupili BIA, tudi rekel,<br />
da so dobili veliko več kot samo<br />
tehnologijo, da so dobili ekipo.<br />
To je bilo presenetljivo in spet je<br />
uporabil isti izraz: rekel je, da so<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
ljudje zelo borbeni.<br />
Kakšen je borben kolektiv?<br />
Da se borimo za projekte, za stranke. Tudi<br />
naši zaposleni se trudijo skupaj z vodilnimi.<br />
Sartorius je res veliko podjetje, sploh<br />
v zadnjih letih je zelo zraslo. Mislim, da<br />
so tudi oni opazili, da nismo tako majhni<br />
in nepomembni. Vidijo razliko, da je kdo<br />
lahko majhen, a hkrati borben, vztrajen,<br />
odločen. Mogoče nas jemljejo kot borbene,<br />
ker se tudi naproti njim v nekem smislu<br />
borimo za svoje pravice.<br />
Je ta borbenost Štrancarja in vašega<br />
kolektiva pripomogla k temu, da<br />
podjetje ostaja v Ajdovščini? Bi z<br />
drugačnim kolektivom, drugačnim<br />
vodstvom podjetje preselili? V času<br />
boja s Spiritom in avstrijskimi lastniki<br />
se je pojavila teza, da Avstrija<br />
pogojuje prihod Magne v Slovenijo<br />
z uničenjem podjetja BIA oziroma s<br />
selitvijo tehnologije na Dunaj.<br />
Če gledam podjetja, ki jih je kupil Sartorius,<br />
niso nikjer podjetij zapirali ali<br />
selili. Ne gre samo za borbenost, ampak<br />
tudi za strategijo. Selitev celotne<br />
proizvodnje iz Ajdovščine v Nemčijo<br />
ne bi bila smiselna, saj je tam delovna<br />
Doktorica ekonomskih znanosti Jana<br />
Krapež Trošt (37) je ob dr. Alešu Štrancarju<br />
sodirektorica v podjetju Sartorius<br />
BIA Separations iz Ajdovščine.<br />
Podjetju se je pridružila leta 2014 kot<br />
vodja pisarne podružnice BIA Separations<br />
INC v ZDA. Študirala in študijsko<br />
izpopolnjevala se je v Ljubljani, na<br />
Japonskem in v ZDA. S soprogom in<br />
otrokoma živi v Ajdovščini.<br />
sila dražja. Zna pa se zgoditi, da bodo<br />
v prihodnje želeli kaj poenotiti. Zato je<br />
pomembno, da se znaš boriti.<br />
Zaradi strategije podjetja in uspehov,<br />
ki jih ima, se bo podjetje tukaj<br />
precej širilo?<br />
Tukaj se bo vsa tehnologija razvijala še<br />
naprej. Ne samo proizvodnja, ampak<br />
tudi razvoj. V ta center odličnosti spadajo<br />
tudi druga podjetja, ki jih je Sartorius<br />
kupil. Skupaj želimo narediti preboj do<br />
trga z dobro prodajno mrežo, da bomo<br />
lahko zadovoljevali naše stranke še bolj<br />
učinkovito kot v zadnjih dveh letih. Saj<br />
smo delali dobro, a vendar bi lahko bilo<br />
bolje. Načrtujemo dodatne laboratorije,<br />
novo proizvodnjo, nove pisarne.<br />
In nove zaposlitve?<br />
Vse, kar smo prikazali kot vizijo ali<br />
plan, torej celoten kampus, bo zgrajeno,<br />
ko bo tudi prodaja zrasla. V končni fazi<br />
to pomeni dodatnih 200 zaposlenih.<br />
Več kot 500 milijonov vrednosti prodaje<br />
monolitov pa je točka, ko bo treba<br />
zaradi varnosti in dostopnosti odpreti<br />
proizvodnjo tudi na drugi lokaciji.
INTERVJU<br />
23<br />
Če primerjate vaš kolektiv z drugimi:<br />
ali so drugi kolektivi v državi<br />
dovolj samozavestni in borbeni?<br />
Tu ne bom sama ocenjevala, temveč<br />
bom pa uporabila prispodobo našega bivšega<br />
CSO (Chief Scientific Officer). Pete<br />
Gagnon iz ZDA je rekel, da imamo Slovenci<br />
izjemno dosti znanja, ampak se ga<br />
bojimo preizkusiti, ker se preveč bojimo<br />
poraza. To je njegova teorija: Slovenca je<br />
treba poriniti, da zapusti cono ugodja,<br />
kjer uspeh ni stoodstoten. To mi je ostalo<br />
v spominu in se mi zdi, da nas res<br />
dobro opiše. Če primerjam naše podjetje<br />
z drugimi, se mi zdi, da delujemo precej<br />
drugače. Mogoče tudi zato, ker je večina<br />
kadra naravoslovno usmerjena, veliko<br />
imamo raziskovalcev, ki vedno težijo k<br />
inovacijam. Meni je tu res zelo všeč in ne<br />
bi zamenjala. (smeh)<br />
Kaj pa ZDA, kjer ste študirali<br />
in delali? Kakšne so razlike<br />
v podjetniškem duhu v primerjavi<br />
s Slovenijo?<br />
V ZDA se na trgu giblje več denarja.<br />
Tudi če jim ne uspe, bodo dobili še eno<br />
priložnost. Pri nas pa se mi zdi, da je<br />
Slovenija tako majhna – če ti nekaj ne<br />
uspe, to vidijo vsi in neuspeh se še vedno<br />
jemlje negativno. V ZDA je neuspeh<br />
dokaz, da si bil pogumen in si poskusil.<br />
Ne moreš uspeti, če kdaj ne padeš.<br />
Pri nas je ravno obratno?<br />
Od kod izvira miselnost, ne vem. Ali<br />
izvira iz prejšnjega sistema ali od kod<br />
drugod. Ampak v tem smo si vsi prebivalci<br />
bivše Jugoslavije podobni. Menim,<br />
da smo Evropejci tudi sicer bolj zadrti<br />
glede tega kot Američani. Nedolgo nazaj<br />
sem se v ožjem krogu pogovarjala,<br />
kako se pri nas vsi osredotočimo na eno<br />
samo slabo novico. Ko se nekaj slabega<br />
zgodi, se vsi naslajajo nad tem, hitro pa<br />
pozabimo na vse lepo in uspešno.<br />
Zakaj sta se z možem iz ameriškega<br />
svobodnega podjetniškega<br />
okolja preselila nazaj v Slovenijo?<br />
Veste, kako dolga je bila Excel tabela<br />
plusov in minusov? (smeh)<br />
Res? Kateri so bi bili glavni<br />
plusi in minusi?<br />
Eden glavnih razlog za vrnitev je bil,<br />
da sva imela oba tudi tu v Sloveniji poslovne<br />
priložnosti. Soprog ima tu podjetje,<br />
ki je takrat pričelo zelo rasti. Čutil<br />
je, da lahko na dolgi rok več prispeva k<br />
rasti in razvoju, če je tu osebno. Z moje<br />
strani pa je bil glavni razlog BIA – od<br />
leta 2014 so začela prihajati večja naročila.<br />
Sloveniji se na financah to še ni<br />
poznalo, pri naši ameriški podružnici<br />
pa sem že opazila lepo rast. Videla sem<br />
priložnost in prihodnost v podjetju BIA<br />
Separations. Dr. Aleš Štrancar mi je ponudil<br />
možnost zaposlitve v Sloveniji in<br />
s selitvijo torej nisem izgubila službe.<br />
Pomemben razlog je bilo seveda tudi<br />
družinsko okolje in kakovost zasebnega<br />
življenja, ki je v Sloveniji višja.<br />
V kakšnem smislu?<br />
V Ameriki je urnik drugačen. Če bi imela<br />
družino, bi se morala odpovedati karieri.<br />
Pri nas ne porabiš toliko časa za<br />
vožnjo v službo, celoten sistem je bolj<br />
družini prijazen. Tudi za konec tedna<br />
lahko v Sloveniji preživljaš prosti čas<br />
na tisoč načinov. Redke dežele in mesta<br />
ponujajo to, kar ponuja Ajdovščina ali<br />
Slovenija. Da si v eni uri v visokogorju,<br />
v eni uri na morju. V najini tabeli je bilo<br />
zato več plusov, tudi če finančno odločitev<br />
morda ni bila tako ugodna.<br />
In kako se bližina smučišča,<br />
gor in morja obračunava?<br />
Finančno greš lahko celo v minus.<br />
(smeh) V ZDA za tako raznolikost, ki jo<br />
imamo v Sloveniji na dosegu z avtomobilom,<br />
potrebuješ letalske povezave.<br />
Če se vrneva k Slovencem. Naslajanje<br />
nad tujo nesrečo, kar ste<br />
omenili, je povezana s samozavestjo.<br />
Če ima človek nizko samozavest,<br />
je ljubosumen in išče v sosedu<br />
tekmeca, išče slabo in mu hoče<br />
škoditi. Vi ste izjemno samozavestna<br />
osebnost. <strong>Kako</strong> to?<br />
Jaz samo delujem samozavestno …<br />
(smeh)<br />
Ne vem, če bi narejeno samozavest<br />
v poslovnem okolju kupili … <strong>Kako</strong><br />
človek postane tako samozavesten?<br />
O tem sem razmišljala ravno pretekle<br />
dni. Lahko rečem, da sem del res dobre<br />
ekipe, ki mi dviguje samozavest. Zelo<br />
veliko podporo imam tudi pri dr. Alešu<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
24<br />
INTERVJU<br />
Slovenci imamo izjemno<br />
veliko znanja, ampak se ga<br />
bojimo preizkusiti, ker se<br />
preveč bojimo poraza.<br />
Štrancarju. Vem, da se lahko v vsakem<br />
trenutku obrnem nanj.<br />
Osebno pa je samozavest verjetno<br />
povezana tudi s tem, kakšen se pač rodiš<br />
in kam te življenje pripelje. Z bratom<br />
sva sredi osnovne šole izgubila očeta.<br />
Sicer nama je mama po njegovi smrti<br />
nudila vse, kar je mogla in še več, ampak<br />
v glavi se ti nekaj obrne. Postaneš bolj<br />
odgovoren, drugače se obnašaš, saj veš,<br />
da moraš sam nekaj narediti, če hočeš<br />
kaj doseči. To je po mojem glavni razlog.<br />
Sošolkam so starši še v srednji šoli<br />
preverjali zvezke. Mene je mama samo<br />
vprašala, če je vse v redu in če potrebujem<br />
pomoč. Ni se vmešavala, vse, kar<br />
sem zmogla, mi je prepustila. Vedno mi<br />
je rekla: sebi gradiš prihodnost, od tebe<br />
je odvisno, kaj boš zgradila.<br />
Mama gotovo ni hodila na govorilne<br />
ure na fakulteto, kar se dogaja<br />
zadnja leta.<br />
Ne, seveda ne. (smeh) V srednji še, saj je<br />
bilo obvezno. Na ekonomsko fakulteto<br />
pa zagotovo ne.<br />
<strong>Kako</strong> je treba vzgajati otroka,<br />
da postane samozavesten?<br />
To je zvito vprašanje. Vprašanje je, če<br />
sam zavestno vzgajaš samozavestno.<br />
Teoretično moraš otroku zaupati in<br />
dovoliti, da naredi veliko napak. Tako<br />
se bo naučil in začel razmišljati s svojo<br />
glavo, ne pa z glavo ljudi okoli sebe. Je pa<br />
v teoriji seveda to lažje kot praksi.<br />
Pri svojih otrocih opažam, da radi<br />
preživljajo čas s prijatelji v naravi, brez<br />
naše konstantne kontrole. To je lahko<br />
dobro ali slabo. Seveda se bodo zato tudi<br />
kaj manj zaželenega prehitro naučili. Po<br />
drugi strani pa jih to lahko utrdi in jim<br />
omogoči drugačen pogled na življenje:<br />
kako se moraš v družbi boriti za svoj položaj,<br />
kako sam reševati spore ... Všeč mi<br />
je, ker živimo na mirni ulici in so lahko<br />
otroci veliko zunaj. S tem jim omogočimo<br />
svobodo gibanja. Jaz sem tudi tako<br />
preživljala svoje otroštvo, cele dneve<br />
smo preživeli na zraku v igri s prijatelji,<br />
domov smo prišli pojest in spat. Za današnje<br />
starše se rado reče, da smo kot<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
Slovenija je majhna – če ti nekaj ne uspe,<br />
to vidijo vsi in neuspeh se še vedno jemlje<br />
negativno. V ZDA je neuspeh dokaz, da si bil<br />
pogumen in si poskusil.<br />
meduza, ki sega z lovkami čez otroke,<br />
ampak je velikokrat okolje, v katerem živimo,<br />
krivo, da smo takšni, kot smo.<br />
Starši danes poskušamo zapolniti<br />
otrokov prosti čas. Naredimo jim<br />
urnik krožkov od jutra do večera …<br />
Vse, kar zahtevam od svojih otrok, je, da<br />
se ukvarjajo s kolektivnim športom. Gibanje<br />
in prilagajanje ekipi in soigralcem<br />
je pomemben del odraščanja. Takšne<br />
športne dejavnosti so v nižjih razredih<br />
organizirane v sklopu šole. Tako imajo<br />
popoldan prost za igro in druženje.<br />
Ko pogledamo Vipavsko dolino,<br />
vidimo rast prebivalstva, hiter<br />
razvoj in izjemno podjetne ljudi:<br />
Štrancar, Boscarol, Leone … Zakaj?<br />
Zgodovinsko gledano je mogoče razlog<br />
prehodnost doline. Prehajale so vojske,<br />
vedno se je bilo treba boriti za svoje<br />
mesto. Mogoče ima na to vpliv bližina<br />
Italije, saj smo tudi v času Jugoslavije<br />
imeli vpogled v drugačen način življenja,<br />
drugačno razmišljanje. Mi smo<br />
slovenska Silicijeva dolina. (smeh)<br />
Kaj pa vpliv šole? Tukajšnje šole<br />
veljajo za zelo dobre.<br />
Lahko povem primer. Kolegica je v ljubljanskem<br />
vrtcu učila predšolske otroke.<br />
Rekla mi je, da so po njenem mnenju<br />
problem starši ter njihova izjemna tekmovalnost,<br />
katero prenesejo na otroka.<br />
Zdi se ji, da je pri nas v Vipavski dolini<br />
vse bolj v mejah normale: da so osnovne<br />
vrednote, s katerimi smo tudi mi odraščali,<br />
bolj prisotne, kot so v prestolnici.<br />
V času študija sem živela v Ljubljani<br />
in tudi doktorat sem takrat vpisala z željo,<br />
da ostanem v Ljubljani in da bom lahko<br />
učila na univerzi. Ko pa enkrat živiš<br />
v velemestu, kot so ameriška mesta, pa<br />
hitro dojameš, kaj ti več pomeni – narava<br />
ali mestno življenje. Nekateri ljudje sicer<br />
raje živijo v mestu, kjer imaš več gledališč,<br />
restavracij in kulturnega dogajanja,<br />
meni osebno pa več pomeni, da imam v<br />
bližini naravo in se občasno odpeljem v<br />
mesto, ki ponuja vse drugo.
AKTUALNO<br />
25<br />
ALEN SALIHOVIĆ<br />
JAKA KRENKER/<br />
DOMOVINA<br />
DIMITRIJ RUPEL IN JANEZ PODOBNIK<br />
Zakaj naj državo<br />
VODIJO Janša, Kučan,<br />
Pahor ali Logar<br />
V video oddaji Vroča tema sta predstavnika Katedrale Svobode predstavila idejo glede<br />
reformne vlade. Za mandatarje predlagajo Milana Kučana, Boruta Pahorja, Janeza<br />
Janšo ali Anžeta Logarja. <strong>Kako</strong> resna je pobuda in v kako resnih razmerah se je znašla<br />
Slovenija, sta povedala nekdanja visoka politika Dimitrij Rupel in Janez Podobnik.<br />
ODDAJA<br />
JE NA OGLED<br />
BREZPLAČNO:<br />
Oba sta kritična do trenutne situacije,<br />
do nenehne politike novih obrazov, ki<br />
se do sedaj še ni izkazala, in do centrov<br />
moči. Izrazila sta zaskrbljenost,<br />
da smo ob razdeljeni slovenski politiki priča še<br />
turbulentnim mednarodnim dogodkom, kot sta<br />
vojna v Ukrajini in konflikt na Bližnjem vzhodu.<br />
BOMBICA<br />
»S tem predlogom smo želeli vreči eno bombico<br />
v ta politični prostor. Predlog formulira neko<br />
provokacijo, idejo. Tako, kot gre sedaj, naprej ne<br />
bo šlo dolgo. Kje iščemo tiste, ki bi nas lahko vodili<br />
v prihodnje? Med tistimi, ki voditi vedo,« je<br />
dejal Rupel (77).<br />
»Pobuda skupine intelektualcev iz gibanja<br />
Katedrala Svobode predvsem govori o tem,<br />
da je Slovenija trenutno slabo vodena. Morda<br />
je bilo v tem predlogu malo hudomušnosti in<br />
provokacije, pa vendar je jasno, da ima mlajša,<br />
›srednjegeneracijska‹ kadrovska zgodba<br />
leve sredine v Sloveniji velike <strong>težave</strong> z voditeljstvom<br />
in kompetentnimi imeni. To se je pri<br />
tej vladi dokončno in nedvoumno potrdilo,« je<br />
povedal Podobnik.<br />
POTREBEN OBRAT TRENDA<br />
Rupel je v nadaljevanju opozoril, da smo priča<br />
številnim pojavom sovražnosti, zato je treba ta<br />
trend obrniti. »Pri Slovencih je še en dodaten<br />
problem – da nas je malo. Če se bomo šli vojno,<br />
kot se jo gremo v tem trenutku, potem se bomo<br />
iztrebili,« ocenjuje Rupel.<br />
Gosta sta spregovorila tudi o vse bolj napetih<br />
odnosih na desni sredini in problematiki<br />
novih obrazov. Slednji nam vse od leta 2008<br />
niso prinesli nič dobrega. Komentirala sta še<br />
vojno v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. <br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
26 INTERVJU<br />
MIRO CERAR, NEKDANJI PREMIER<br />
»CENTRI MOČI svoje stranke<br />
nekaj časa pustijo delovati,<br />
potem pa jim odrečejo podporo.<br />
To gledamo tudi sedaj«<br />
Ta vlada dnevno prihaja z izjavami, ki jih že čez nekaj dni prekliče, kar vzbuja nelagodje med državljani.<br />
– SMC ni šel na volitve proti nikomur, Slovenijo smo želeli potegniti iz krize, ta koalicija pa je izključno<br />
»anti Janša«. – Če želi Logar s svojo platformo uspeti, bo moral potegniti jasno ločnico od SDS.<br />
– Nikoli nisem izključeval možnosti koristnih projektnih povezav in sodelovanja z SDS.<br />
LUKA SVETINA<br />
JERNEJ PRELAC/DOMOVINA<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
INTERVJU<br />
27<br />
V zadnjem času je podpora največji<br />
vladni stranki in samemu premierju<br />
strmo padla. Novinarji slikajo<br />
primerjave s strmoglavljenjem<br />
SMC-ja pred slabimi desetimi leti.<br />
Ali tudi sami vidite podobnosti?<br />
Sam vidim zelo malo vsebinskih podobnosti.<br />
Moja vlada je vsa štiri leta izboljševala<br />
stanje in Slovenijo pomagala izvleči<br />
iz ekonomske krize. Padec podpore sedanji<br />
vladi je predvsem posledica neizpolnjenih<br />
obljub, reforme in pomembni<br />
projekti po letu in pol stojijo. V nekaterih<br />
primerih se jim vlada celo odpoveduje.<br />
Na dnevni in mesečni ravni prihaja z izjavami,<br />
ki jih potem čez nekaj dni prekliče.<br />
To ne daje občutka prepričljivosti<br />
vladanja in vzbuja nelagodje med državljani.<br />
Podobnost med mano in Golobom<br />
pa je v tem, da so pričakovanja do tako<br />
velike nove stranke previsoka. Za razliko<br />
od sedanjih delitev smo mi umirili,<br />
stabilizirali politični prostor. Iz dnevne<br />
politike smo izločili mnoge neproduktivne<br />
ideološke teme. Znali smo tudi<br />
sodelovati z opozicijo. Naj spomnim na<br />
doseženo dvotretjinsko večino pri določitvi<br />
ustavne pravice do pitne vode<br />
ter pri sprejemu zakona o fiskalnem<br />
pravilu. Sodelovali smo tudi pri zagotovitvi<br />
dostojnega pokopa ostankov žrtev<br />
povojnih pobojev. Na ekonomskem področju<br />
smo praktično vse rdeče številke<br />
spremenili v zelene. Slovenija je izšla iz<br />
krize, preprečili smo prihod trojke in poseg<br />
v našo suverenost.<br />
Kljub temu so bili ljudje po letih<br />
čakanja na boljše življenje neučakani,<br />
zato so mnogi ostali nezadovoljni. K<br />
temu je pripomoglo tudi neobjektivno<br />
medijsko poročanje o delu moje vlade.<br />
Golobova vlada je vsaj prvo leto uživala<br />
precejšnjo medijsko podporo na strani,<br />
ki je naklonjena levosredinskemu polu.<br />
Zdaj je ta podpora oslabela. Očitno so se<br />
tudi dejavniki v ozadju, ki so razočarani<br />
nad vlado, odločili umakniti svojo dosedanjo<br />
podporo gospodu Golobu.<br />
Ampak z desne sredine prihajajo<br />
na račun teh medijev kritike, da so<br />
ustvarili nove obraze, ki so nato<br />
eden za drugim politično pogoreli.<br />
Janković, Bratuškova, Cerar, Šarec,<br />
Golob … Bi vam na volitvah uspelo<br />
zmagati brez medijske podpore?<br />
Moja situacija in politični namen sta bila<br />
bistveno drugačna. SMC ni šel na volitve<br />
proti nikomur. Mi smo šli na volitve, da<br />
Slovenijo potegnemo iz krize, jo dvignemo<br />
v politični kulturi, jo normaliziramo.<br />
Sedanja koalicija je nastala izključno kot<br />
povezava zoper Janeza Janšo. To je anti<br />
Janša koalicija, ki nima izdelanih učinkovitih<br />
strategij in načrtov na področnih<br />
vsebinah. Vlada ima sicer še čas za<br />
zadnji popravni izpit, toda težko ga bo<br />
opravila, saj je, tako kot prejšnja vlada,<br />
tudi sama slabo gospodarila z državnimi<br />
financami in teh za vse napovedane<br />
projekte zdaj ni dovolj. Mi smo imeli leta<br />
2014 v volilni kampanji tekmece v vseh<br />
političnih strankah. Naš program ni bil<br />
usmerjen proti nobeni stranki, imeli smo<br />
svoj protikrizni program, ki smo ga sproti<br />
dograjevali. Res pa je, da smo potrebovali<br />
več zagonskega časa, kar je problem novo<br />
nastalih strank, vendar smo se hitro učili.<br />
Pred volitvami leta 2018 ste bili<br />
tudi vi kot predsednik SMC del<br />
anti Janša koalicije. Obljubili ste,<br />
da z njim v vlado ne boste šli.<br />
Moja argumentacija je bila popolnoma<br />
drugačna, kot je argumentacija sedanje<br />
vlade in tudi predhodne. Obe nastopata<br />
podobno, uporabljata izraze, kot sta fašizem<br />
ali janšizem in samo še prilivata<br />
olje na ogenj v že tako ali tako razdvojeni<br />
Zdaj pravzaprav nihče ne<br />
ve, koliko dni bo neka izjava<br />
predsednika vlade zdržala.<br />
Sloveniji. Gre za neproduktiven ideološki<br />
boj. Jaz sem zadevo zastavil drugače.<br />
Dejal sem, da dokler gospod Janša<br />
ne spremeni načina svojega političnega<br />
delovanja, ne vidim možnosti sodelovanja.<br />
Do njega in njegove stranke sem<br />
bil večkrat zelo kritičen, vendar nikoli<br />
žaljiv. Leta 2014 je bil gospod Janša pravnomočno<br />
obsojen, nekaj časa je bil celo<br />
v zaporu, situacija je bila specifična. Kot<br />
se je izkazalo, gospod Janša vse do danes<br />
svojih praks, ki so v marsikaterem vidiku<br />
nedemokratične, ni spremenil, kar se je<br />
pokazalo tudi, ko je leta 2020 prevzel vodenje<br />
vlade. Nikoli pa nisem izključeval<br />
možnosti koristnih projektnih povezav<br />
in sodelovanja z SDS, če bi bilo to v korist<br />
Slovenije. Pri posamičnih vsebinskih zadevah,<br />
npr. o fiskalnem pravilu, smo se<br />
zato tudi v času moje vlade večkrat pogovarjali<br />
o možnem sodelovanju s celotno<br />
takratno opozicijo, tudi z SDS.<br />
Strokovnjaki so si precej enotni,<br />
da je zmagovanje strank,<br />
sestavljenih le nekaj tednov pred<br />
volitvami, odraz nezrele demokracije.<br />
Kdo je vam tako na hitro<br />
sestavil stranko?<br />
To res ni odraz neke razvite demokracije,<br />
toda leta 2014 smo bili še vedno v<br />
globoki krizi, iz katere nas tri vlade pred<br />
nami niso zmogle izvleči, zato je bilo<br />
takrat nujno, da v politiko vstopimo novi<br />
ljudje. Sicer pa smo v demokratičnem<br />
pogledu še vedno država v razvoju ali<br />
morda celo v nazadovanju. Če pogledamo<br />
današnji nivo politične kulture, je v<br />
marsičem celo nižji kot pred leti, zato se<br />
lahko tudi v prihodnje spet pojavijo nove<br />
stranke z relativno visoko podporo. Seveda<br />
pa niso vse stare ali nove stranke<br />
med seboj enake. SMC je nastala povsem<br />
drugače kot denimo Svoboda. Stranko<br />
smo sestavili iz civilnodružbene skupine,<br />
ki smo jo postopno oblikovali več kot<br />
leto dni, pri čemer smo ves ta čas pisali<br />
tudi svoj program. Imeli nismo nobenih<br />
političnih botrov ali stricev iz ozadja.<br />
Bili smo politični samorastniki z vsemi<br />
prednostmi in slabostmi, pri čemer pa so<br />
nas predčasne volitve leta 2014 presenetile,<br />
tako da smo v politiko vstopili manj<br />
pripravljeni, kot bi si želeli.<br />
A se zmagovalno stranko res da<br />
narediti na svojo pest, brez žegna<br />
iz Murgel?<br />
Žegen iz Murgel je Stranka Mira Cerarja<br />
imela, ker jaz sam živim v Murglah<br />
(smeh). Iz zanesljivih virov vam lahko<br />
povem, da smo zelo vznejevoljili akterje<br />
in centre moči, ki se jim je zdelo ali se<br />
jim še vedno zdi, da morajo neposredno<br />
vplivati na vsako levosredinsko oblast<br />
oziroma na politično dogajanje v državi.<br />
Tudi zato smo bili že od začetka močno<br />
na udaru. Za svojo samostojnost smo<br />
plačali visoko ceno. Tudi mediji nam z<br />
neresnicami in manipulacijami niso prizanašali.<br />
Po drugi strani pa je pri strankah,<br />
ki jih interesne skupine in kapitalska<br />
ozadja pomagajo postaviti, običajno<br />
tako, da jih nekaj časa pustijo delovati,<br />
potem pa se jim sami začenjajo odrekati<br />
in jih spodnašati. To vidimo tudi zdaj.<br />
Robert Golob je med vrsticami<br />
večkrat ciljal na stare strukture,<br />
ki naj bi ga rušile. Tudi vi ste govorili<br />
o stricih iz ozadja. Ste imeli<br />
v mislih Milana Kučana?<br />
Ko se govori o stricih iz ozadja, se praviloma<br />
misli na tiste, ki so vplivni mnenj<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
28<br />
INTERVJU<br />
Dr. Miro Cerar (60) je ustavni pravnik in politik, ki je po<br />
rekordni zmagi svoje stranke, Stranke Mira Cerarja (SMC),<br />
na volitvah leta 2014 vodil 12. slovensko vlado. Bil je eden<br />
izmed številnih novih obrazov, ki so po aferi Patria vstopili<br />
v slovensko politiko, pred tem pa je bil dolga leta zaposlen<br />
kot predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti. Bil je tudi<br />
zunanji svetovalec Državnega zbora, v vladi Marjana Šarca<br />
pa je opravljal vlogo ministra za zunanje zadeve. Iz politike<br />
(in svoje stranke) je izstopil tik pred epidemijo koronavirusa,<br />
ko ga je na čelu SMC nasledil Zdravko Počivalšek in<br />
oblikoval vlado z Janezom Janšo.<br />
ski voditelji, kadrovniki, praviloma tudi<br />
bivši politiki na levem političnem polu.<br />
Z osebnimi povezavami in zakulisnimi<br />
igrami vplivajo na politiko, večinoma<br />
pa se držijo v ozadju. Seveda ima tudi<br />
desnica svoja interesno-kapitalska<br />
ozadja, ki v marsičem delujejo na podoben<br />
način. Žal smo Slovenci ujeti v<br />
skorajda že tragikomičen osebni in ideološki<br />
spopad nekaj posameznikov, ki<br />
jih vsi zelo dobro poznamo.<br />
Ali lahko Robert Golob v tem<br />
ambientu politično preživi?<br />
Ali so ga že odpisali?<br />
Tega ne želim napovedati, lahko pa<br />
ocenim, da je v velikih težavah. Kot<br />
bivši premier nobenemu predsedniku<br />
vlade ne zavidam, kajti v tej vlogi si nekakšen<br />
stalni krizni menedžer za največje<br />
<strong>težave</strong> in izzive v državi. Kot sem<br />
že dejal, je ta vlada po moji oceni pred<br />
zadnjim popravnim izpitom. To pomeni,<br />
da mora že v prihodnjih mesecih začeti<br />
prepričljivo uresničevati vsaj nekatere<br />
od svojih napovedi in obljub. Zdaj<br />
pravzaprav nihče ne ve, koliko dni bo<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
neka izjava predsednika vlade zdržala.<br />
Delovanje vlade je trenutno daleč pod<br />
optimumom, zato si želim, da bi se zadeve<br />
čim prej obrnile na bolje. To bi si<br />
morali želeti vsi, saj se v nasprotnem<br />
primeru lahko že v prihodnjem letu situacija<br />
v državi bistveno poslabša, lahko<br />
bi zdrsnili v krizo.<br />
Po obremenilnih pričanjih Tatjane<br />
Bobnar in Boštjana Lindava zoper<br />
predsednika vlade Roberta Goloba<br />
so se v javnosti začeli vrstiti pozivi<br />
k premierjevemu odstopu, češ, da<br />
bi bilo v vsaki zreli demokraciji to<br />
samoumevno. Ampak niti SDS očitno<br />
še ne vidi razloga za ustavno<br />
obtožbo predsednika vlade.<br />
Opozicija čaka na še ugodnejši trenutek,<br />
da zada vladi močnejši udarec. Zaveda se<br />
tudi, da zadeva Bobnar v sedanji fazi ne<br />
bi povzročila padca vlade. Dejstvo pa je,<br />
da je bil to velik odstop od premierjeve<br />
zaveze o transparentnem delovanju vlade<br />
ter njenem spoštovanju strokovne avtonomije.<br />
Drži, da v vsakem podsistemu<br />
potrebuješ lojalne kadre, tudi v policiji,<br />
ker drugače ne moreš delovati. Ampak<br />
politika mora dopustiti, da se v policiji<br />
v skladu z zakonom kadruje po strokovnih<br />
merilih. Če bi se to zgodilo neki drugi<br />
vladi, bi bil medijski odziv veliko bolj<br />
kritičen, verjetno bi se tudi kolesarilo po<br />
ulicah. To je pač naša realnost. Omenjeno<br />
pričanje pa je ključni trenutek, ki je<br />
tej vladi vzel precej vetra iz jader. Bobnarjeva<br />
je bila na mesto notranje ministrice<br />
postavljena kot strokovnjakinja<br />
z visoko stopnjo integritete, kar je poudarjal<br />
tudi sam premier, nato pa ji je prav<br />
on nenadoma odrekel svoje zaupanje in<br />
od nje očitno pričakoval politično kadrovanje<br />
v sferi, v kateri to ni dopustno.<br />
Medtem je SDS sestavil neke vrste<br />
»vlado v senci«, listo strokovnjakov,<br />
s katerimi so, tako pravi Janša<br />
na socialnih omrežjih, sposobni<br />
prevzeti vlado. Del ekipe je tudi<br />
Zdravko Počivalšek, vaš minister<br />
in vaš naslednik na čelu SMC.<br />
Ko je gospod Počivalšek prevzel vodenje<br />
SMC, je stranko popeljal v popolnoma<br />
nasprotno smer, kot sem jo vodil sam.<br />
Šlo je za radikalen odmik od vrednot<br />
SMC. Ko sem videl, da se tega obrata za<br />
180 stopinj ne da ustaviti, sem izstopil<br />
iz stranke. Osupljivo je, da so bili skoraj<br />
vsi takratni poslanci SMC, ki so vstopili<br />
v koalicijo z SDS, prej ostri kritiki in<br />
nasprotniki gospoda Janše. Ko je bilo<br />
leta 2014 na dnevnem redu vprašanje,<br />
ali naj se Janši odvzame poslanski mandat,<br />
so me poleg ostalih tudi točno ti poslanci<br />
prepričevali, da je to treba storiti.<br />
Sam sem prišel pred poslansko skupino<br />
z drugačnim mnenjem, a so odločno<br />
zagovarjali nasprotno stališče. Potem<br />
pa so isti ljudje sprejeli ministrska mesta<br />
v njegovi vladi in mesto predsednika<br />
Državnega zbora ter postali poslanci v<br />
njegovi koaliciji. Učbeniško oportunistična<br />
politična situacija. Ampak to je<br />
še posebej značilno za nove stranke, v
INTERVJU<br />
29<br />
katerih je politična lojalnost relativno<br />
nizka in stopnja političnega amaterizma<br />
relativno visoka, veliko pa je tudi<br />
»višinskih bolezni«. Počivalškova odločitev,<br />
da sodeluje s SDS pa je njegova<br />
osebna politična odločitev.<br />
Ampak namigovanja, da ste si<br />
namreč želeli mesto predsednika<br />
Državnega zbora, so bila v tistem<br />
času precej glasna. Govorilo se je<br />
tudi, da bi ostali v SMC in sodelovali<br />
z Janšo, če bi namesto Zorčiča<br />
dobili to funkcijo.<br />
Ni bilo točno tako, res pa je, da smo se o<br />
tem pogovarjali. To namreč ni bila moja<br />
želja, ampak ponudba gospoda Počivalška,<br />
da bi v desnosredinski koaliciji prevzel<br />
vodenje Državnega zbora kot branik<br />
parlamentarne demokracije pred morebitnimi<br />
neprimernimi pritiski. Pred<br />
tem sem mu v osebnem pogovoru jasno<br />
povedal, da ne bom sodeloval v koaliciji<br />
z SDS in da v taki koaliciji ne želim biti<br />
niti minister niti predsednik Državnega<br />
zbora. Kasneje me je poklical po telefonu<br />
in me nagovarjal, naj ponudbo za vodenje<br />
Državnega zbora vendarle sprejmem<br />
in da si bo SMC kot socialno-liberalna<br />
sredinska stranka prizadevala biti protiutež<br />
Janševi agresivni politiki. O tem<br />
sem nato po telefonu govoril tudi z gospodom<br />
Janšo in lahko sklepal, da neko<br />
podporo za to mesto res imam. Seveda pa<br />
nisem mogel zagotovo vedeti, če ne gre<br />
le za politično igro z namenom, da se me<br />
kompromitira. Povedal sem, da bi lahko<br />
ta položaj sprejel le pod določenimi pogoji<br />
glede delovanja koalicije ter da bi se<br />
morali o tem še pogovoriti. Bil sem v zelo<br />
neprijetni situaciji. Razumeti morate,<br />
da je bila SMC moj politični otrok, zgradil<br />
sem jo in vodil pet let, preden sem se<br />
prostovoljno odrekel njenemu vodenju.<br />
Zato mi ni bilo lahko sprejeti odločitve,<br />
da se odrečem še članstvu, ki so ga pod<br />
Počivalškovim vodenjem nedvomno čakale<br />
hude politične turbulence. Po drugi<br />
strani pa so me k temu, da prevzamem<br />
mesto predsednika Državnega zbora,<br />
nagovarjali tudi nekateri drugi, tako iz<br />
vrst SMC kot tudi iz vrst drugih političnih<br />
liberalcev, ki so me prepričevali, da<br />
bom tako lahko pomagal preprečevati<br />
vpliv SDS v parlamentu.<br />
Nastajajo nove sredinske platforme,<br />
ki delujejo kot civilna družba.<br />
Eno izmed njih vodi tudi Anže<br />
Logar, na njegove dogodke prihaja<br />
tudi Borut Pahor. Bi se vi odzvali<br />
vabilu v Logarjevo platformo? Ste<br />
nemara že bili povabljeni?<br />
Gospod Logar mi je ponudil možnost,<br />
da bi se tudi jaz udejstvoval v njegovi<br />
platformi, vendar sem mu odgovoril,<br />
da sem zdaj spet v akademski sferi, da<br />
sem s tem zadovoljen in ne razmišljam<br />
o vrnitvi v politiko.<br />
Dojemate Logarjevo platformo kot<br />
bodočo stranko ali kot civilnodružbeni<br />
projekt?<br />
Ta platforma se je razvodenela. Zanjo<br />
tudi čas nastanka ni bil ugoden. Če bo<br />
Zelo smo vznejevoljili akterje in centre moči,<br />
ki morajo neposredno vplivati na vsako<br />
levosredinsko oblast v državi.<br />
uspela ohraniti naboj in energijo, recimo<br />
do prihodnjih volitev, do katerih je lahko<br />
še precej časa, bo to zavidljiv uspeh. Ta<br />
platforma ima veliko kontradiktornosti.<br />
Čeprav se je Logar zelo izkazal na predsedniških<br />
volitvah in dobil precejšnjo<br />
podporo, igra dvojno igro. Vodi platformo,<br />
ki naj bi bila del civilne družbe in<br />
politična zgodba za prihodnost, ostaja<br />
pa viden član stranke SDS in njen poslanec<br />
v parlamentu. To ni ravno prepričljivo.<br />
Logar bo moral potegniti neko jasno<br />
ločnico. Če bo to naredil pravočasno,<br />
lahko nekaj obeta. Vprašanje je tudi, ali<br />
ni zdaj za rehabilitacijo takšne zares samostojne<br />
politične zgodbe že nekoliko<br />
prepozno. Človek namreč trenutno ne<br />
ve, kaj naj si misli, v kakšno platformo<br />
sploh vstopa. Ne govorim, da imam sam<br />
takšne zadržke. Gospodu Logarju sem<br />
povedal, da sem, denimo na okroglih<br />
mizah platforme, pripravljen sodelovati<br />
kot strokovnjak, ne zanima pa me sodelovanje<br />
v politični zgodbi.<br />
<br />
Na okroglih mizah<br />
Platforme sodelovanja<br />
sem pripravljen sodelovati<br />
kot strokovnjak, ne zanima<br />
pa me politična zgodba.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
30<br />
EVROPA<br />
Mlajša generacija je<br />
tista, ki si mora sama<br />
poiskati in izboriti svoj<br />
prostor pod soncem.<br />
Peter Gregorčič (43) bo nosilec liste SLS na<br />
volitvah v Evropski parlament.<br />
Peter Gregorčič:<br />
»Danes, ko je EU na razpotju,<br />
moramo tja poslati najboljše«<br />
»Močna Evropska unija je ključna za naše materialno, kulturno in duhovno blagostanje. K temu moramo<br />
dodati svoj delež. Danes, ko je EU na razpotju, moramo tja poslati najboljše,« je na tiskovni konferenci<br />
Slovenske ljudske stranke (SLS) dejal Peter Gregorčič, predstavljeni nosilec evropske liste SLS.<br />
UREDNIŠTVO<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
Slovenska ljudska stranka je najavila<br />
nosilca liste za prihajajoče<br />
volitve v Evropski parlament, ki<br />
bodo potekale 9. junija 2024. Gre<br />
za uveljavljenega raziskovalca in aktivnega<br />
državljana dr. Petra Gregorčiča (43).<br />
Javnost se ga spomni predvsem kot predsednika<br />
Programskega sveta RTV, ki ga<br />
je vodil od 16. februarja 2022 do 5. junija<br />
2023. Kot eden od 28 organizatorjev je<br />
kot fizična oseba sodeloval pri Referendumu<br />
o zakonu o RTV, kjer je zagovarjal<br />
stališča proti novemu zakonu.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
MLAJŠA GENERACIJA<br />
V sporočilu za javnost so v Slovenski<br />
ljudski stranki uvodoma opozorili<br />
predvsem na politično krizo v Sloveniji<br />
in potrebo po nastopu mlajših generacij.<br />
»Politična kriza, v kateri se je<br />
znašla Slovenija, se odraža v izraziti<br />
družbeni polarizaciji in v ukvarjanju s<br />
samim seboj. Verjamemo, da je eden od<br />
razlogov za to tudi dejstvo, da v našem<br />
političnem prostoru nikoli ni zares<br />
prišlo do generacijskega preloma. Niti<br />
na ravni formalnih nosilcev oblasti, še<br />
manj na ravni centrov moči,« so med<br />
drugim zapisali v sporočilu za javnost.<br />
Slišati je še bilo, da je mlajša generacija<br />
tista, ki si mora sama poiskati in izboriti<br />
svoj prostor pod soncem. Zavedati<br />
se moramo, da je uspeh preloma generacij<br />
izključno v naših rokah. Mi, mlajša<br />
generacija, smo sami odgovorni za našo<br />
prihodnost in za prihodnost države, v<br />
kateri nam je dano živeti, so še zapisali.<br />
V pogovoru za Domovino nam je<br />
predsednik SLS Marko Balažic (39) po-
EVROPA<br />
31<br />
SLS želi v širšem družbenem<br />
prostoru iskati sposobne<br />
ljudi, ki so se uveljavili kot<br />
aktivni državljani.<br />
vedal, da si Slovenska ljudska stranka<br />
kot najstarejša politična stranka v Sloveniji<br />
želi v širšem družbenem prostoru<br />
iskati sposobne ljudi, ki so se uveljavili<br />
kot aktivni državljani in ki so s<br />
svojim angažmajem pokazali, da jim je<br />
mar za našo državo. »Ponuditi jim želimo<br />
okolje, znotraj katerega se bodo<br />
opogumili vstopiti v aktivno politiko,«<br />
je dejal. Kot prvi takšen korak v SLS vidijo<br />
oblikovanje evropske liste z nosilcem<br />
Gregorčičem.<br />
NOSILEC LISTE SLS<br />
»Danes, ko je EU na razpotju, moramo<br />
tja poslati najboljše. Na naših mejah in<br />
v naši bližini imamo dve vojni. Soočamo<br />
se z migrantskim valom, ki ob neustreznih<br />
politikah lahko ogrozi eno od<br />
ABC: PETER GREGORČIČ<br />
Dr. Peter Gregorčič (1980) je diplomiral<br />
iz fizike na Fakulteti za matematiko<br />
in fiziko v Ljubljani. Na isti<br />
fakulteti je leta 2012 tudi doktoriral.<br />
Zaposlen je na Fakulteti za strojništvo<br />
Univerze v Ljubljani, kjer kot<br />
izredni profesor predava o laserskih<br />
tehnikah, vodil je tudi raziskovalne<br />
projekte, ki preučujejo in izkoriščajo<br />
prednosti laserskih mikro- in<br />
nanoobdelav za funkcionalizacijo<br />
površin. Znan je postal, ko je v imenu<br />
staršev na ustavnem sodišču dosegel,<br />
da je država priznala, da mora<br />
sofinancirati tudi zasebne osnovne<br />
šole. V javnost je stopil, ke Gregorčič<br />
je od leta 2019 do 2022 sodeloval<br />
kot komentator v oddaji Faktor na<br />
TV3, kjer je komentiral aktualno<br />
politično dogajanje v Sloveniji. Leta<br />
2021 se je pridružil ekipi takrat nove<br />
oddaje Ura moči, ki jo vodi Bojan<br />
Požar (66) in v kateri še danes kot<br />
stalni komentator komentira politično<br />
dogajanje. Februarja 2022 ga<br />
je Programski svet RTV Slovenija<br />
izvolil za predsednika.<br />
ključnih pridobitev EU – odprtost mej<br />
znotraj schengenskega območja. Čutimo<br />
posledice podnebnih sprememb<br />
in energetske krize, pri čemer se lahko<br />
zgodi, da bodo zgrešene politike na tem<br />
področju ošibile naše gospodarstvo,<br />
kmetijstvo in prizadele najranljivejše<br />
državljanke in državljane Evrope. Zato<br />
je oblikovanje močne liste za Evropski<br />
parlament naš prvi prispevek k skupnemu<br />
cilju, k močni Sloveniji in močni EU<br />
za vse,« je dejal dr. Peter Gregorčič.<br />
Kot vsebinske prioritete liste je izpostavil<br />
šest ključnih zavez: močna EU<br />
za vse generacijske in socialne skupine;<br />
demokracija in vladavina prava za vse;<br />
krepitev skupne zunanje in varnostne<br />
politike; skupno varovanje meja pred<br />
nezakonitimi migracijami; energetska<br />
neodvisnost in zeleni prehod na način,<br />
da se ne odpovemo najboljšemu, kar v<br />
Evropi premoremo in znamo.<br />
Predsednik SLS Marko Balažic je<br />
poudaril, da SLS ostaja trdna članica<br />
družine Evropske ljudske stranke. »Ker<br />
In tisto – najboljše – sem, seveda, jaz. Samovšečni<br />
predsednik programskega sveta RTV<br />
Slovenija. Tam se ni ravno izkazal. Izkazal<br />
se je sicer z zvestobo politiki, manj pa kot<br />
poštenjak in demokrat. Torej, uspešna<br />
politična odskočna deska. Malce preseneča<br />
le lista, na kateri bo nastopal. Kot preverjen<br />
lisjak že ve zakaj.<br />
Johan<br />
Obstaja torej velika »nevarnost«, da bom<br />
obkrožil prav dr. Gregorčiča. Končno svež<br />
veter izstopajočega človeka jasnih, a dovolj<br />
zmernih načel in besed, odličnega logičnega<br />
retorika in, vsaj kolikor mi je znano,<br />
značajsko neomadeževanega. Mogoče<br />
ga je malo škoda za Evropski parlament.<br />
Lahko pa bi bila to stopnica za vrnitev v<br />
Slovenijo v dovolj pomembni politični<br />
vlogi, kakršnikoli že. Upam srčno, da ne<br />
bo na tej poti iz fovšije bolj povprečnih in<br />
podpovprečnih od njega, ki jih v politiki<br />
mrgoli, politično uničen.<br />
Igor Ferluga<br />
Tehnični kadri pogosto ne razumejo ekonomskih,<br />
družbenih in političnih problemov.<br />
Njim se zdi vse to bolj kot eno nakladanje,<br />
ker so vajeni eksaktnosti naravoslovja, ki<br />
je v družboslovnih vedah ni. Kot vsebinske<br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
VROČA TEMA<br />
Peter Gregorčič je bil gost oddaje<br />
Vroča tema z Alenom Salihovićem<br />
na temo dogajanja na RTV in vmešavanja<br />
politike v medije.<br />
ODDAJO SI LAHKO OGLEDA-<br />
TE NA PORTALU DOMOVINA.<br />
smo prva članica ELS iz Slovenije, čutimo<br />
moralno zavezo, da jasno izpostavimo<br />
pomen močne Slovenije v Evropi.«<br />
Obenem je poudaril, da je začarani krog<br />
ukvarjanja s samim seboj v slovenski<br />
politiki posledica pomanjkanja vizije.<br />
»Prvi smo transparentno najavili<br />
začetek oblikovanja liste, s katero se<br />
lahko poistovetijo vsi. Z jasno zavezo,<br />
da potrebujemo močno Slovenijo in<br />
močno Evropo. Vsi, ki poznajo dr. Petra<br />
Gregorčiča, vedo, da bo obljubljeno<br />
tudi izpolnil. In to je točno tisto, kar<br />
danes v politiki potrebujemo.« <br />
prioritete liste je izpostavil šest ključnih<br />
zavez, ki pa so tako splošne, da pomenijo<br />
vse in nič. Moje pričakovanje kot volivca je,<br />
da stranke – in med njimi SLS – ponudijo<br />
jasne cilje in zaveze in prevzamejo tudi odgovornost<br />
za izpolnitev zastavljenih ciljev<br />
in zavez. Splošni cilji ne zavezujejo nikogar<br />
k ničemur in dajejo evropskim poslancem<br />
bianco menico za udoben položaj konformističnega<br />
kimavca v Evropskem parlamentu z<br />
dobro plačo in kasneje dobro pokojnino.<br />
Rasputin<br />
Fiziki so praviloma spodobni in inteligentni.<br />
Predvsem pa najboljši finančniki. Zagotovo<br />
neskončno boljša izbira od FDV-jevcev,<br />
FF-jevcev ali teologov. Škoda ga je za EU. EU<br />
strukture so za odpisane drugokategornike.<br />
Takih bi si želel v Sloveniji.<br />
Freising<br />
Gregorčič bi moral nastopati kot politik v<br />
Sloveniji, tukaj je veliko ljudi, ki bi ga takoj<br />
podprli na kakršnihkoli volitvah. Slovenija<br />
rabi takšne ljudi v našem parlamentu, tako<br />
pa bo lahko še en brezimen glas v Evropskem<br />
parlamentu. Sicer pa za plače, kakršne<br />
so tam, me ne čudi, da je interes tudi z<br />
njegove strani.<br />
Tehnicol<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
32<br />
SVET<br />
ANDREJ FINK<br />
MARK GARTEN/<br />
UN PHOTO<br />
Türk MEŠA MEGLO<br />
Komentar<br />
Intervju bivšega predsednika Danila Türka v Mladini je dvignil kar nekaj prahu<br />
in polemik – predvsem v točkah, ki zadevajo najvažnejši vojni, ki divjata na svetu:<br />
v Ukrajini zaradi ruske agresije in v Gazi zaradi konflikta Izrael - Hamas.<br />
Polemike so nastale ne zaradi njegovih<br />
misli, za katere bi glede na<br />
njegove veščine pričakovali, da<br />
bodo tehtne, temveč ravno nasprotno<br />
– zaradi nerazumljivih in bledih<br />
ocen in trditev v odgovorih. Türk meša<br />
meglo. Dejansko o obeh vojnah, ki danes<br />
zaskrbljujeta svet, komaj kaj pove.<br />
Očitno je, da je čustveno nagnjen na eno<br />
stran in išče neke kvazirazumske argumente,<br />
ki naj bi utemeljevali njegova<br />
stališča. Jasno je, da si bivši predsednik<br />
manjše države članice Evropske unije,<br />
bivši visoki uradnik OZN, celo nekdanji<br />
pretendent za mesto generalnega tajnika<br />
OZN in profesor mednarodnega prava<br />
nikakor ne bi smel dovoliti takih izjav.<br />
OPRAVIČEVANJE RUSIJE<br />
Gospoda Türka kot izvedenca je novinar<br />
najprej vprašal o napadu glede<br />
na pravila mednarodnega prava, ki da<br />
se nikjer drugje po 2. svetovni vojni ni<br />
zgodil tako kot v Ukrajini. Ker se Türk<br />
ni hotel zameriti Putinu, je rekel, da sta<br />
bila agresorja že Izrael leta 1967 in Irak<br />
z napadom na Iran ter pozneje na Kuvajt<br />
leta 1990. Dalje je opravičeval Rusijo, češ<br />
da je po njeni percepciji »ne jemljejo resno«,<br />
da »to moramo razumeti« in da je za<br />
Rusijo »vse, kar se dogaja okoli nje, kot<br />
nekakšna kapilarna agresija proti njej«.<br />
Torej, agresorji so drugi, ne Rusija.<br />
Türk brani nekdanjega proruskega<br />
predsednika Janukoviča in pravi,<br />
da je bil zakonita oblast, ki »so jo<br />
zrušili«. Kot je znano, so Janukovičevi<br />
pristaši v demokratično<br />
izvoljenem parlamentu<br />
pobegnili, kar je končno<br />
storil tudi sam in pobegnil<br />
v Rusijo. Parlament je potem<br />
izvolil novo vlado. Zakonita<br />
ukrajinska<br />
oblast je bila v<br />
krizi, ni pa bila<br />
zrušena. Istočasno<br />
je Türk dejal, da se je Rusija ob<br />
tem »ustrašila oranžne revolucije v Moskvi«.<br />
In nadaljeval: »Dejanj Rusije ne zagovarjam,<br />
hočem samo razumeti njeno<br />
logiko ... Rusija je doživljala Ukrajino kot<br />
svojo interesno sfero. To je lahko narobe<br />
in ne mislim, da je to treba zagovarjati,<br />
ampak takšna je realnost …« Torej Rusije<br />
ne zagovarja, ker lahko ravna narobe.<br />
Ali jo brani ali jo obsoja?<br />
Ni jasno, kaj je hotel Türk povedati.<br />
Vprašan je bil o mednarodnem pravu in<br />
o kršitvi njegovih norm, odgovarjal pa<br />
je kot sociolog mednarodnih odnosov.<br />
Pravila mednarodnega prava so jasna in<br />
tam ni izhoda. Pravo določa, kaj je prav<br />
in kaj mora biti, sociologija pa proučuje,<br />
kaj je oz. kaj se dogaja. Preveč sumljivo je<br />
Türkovo »razumevanje« logike velesile<br />
in sprejemanje »takšne realnosti« – posebej<br />
za pravnika, ki točno pozna pravila.<br />
Izgovor, da tako pač delajo velesile, je,<br />
ker prihaja od njega, nerazumljiv, poleg<br />
tega pa tudi neveljaven. Velesile tudi<br />
faktično ne smejo poljubno in brezmejno<br />
početi vsega, kar se jim zahoče, sicer<br />
tvegajo, da jih zaustavijo druge velesile,<br />
ki jim postavijo faktične meje. S tem pa<br />
nastane konflikt najširših in najnevarnejših<br />
dimenzij. Če pride do tega, je velesila,<br />
ki je kršiteljica prava, v resnih težavah,<br />
ker je evidentirana kot taka.<br />
Čeprav na področju mednarodnega<br />
prava ni nadoblasti ali sankcij<br />
in čeprav so zato pravila<br />
samo pisana pravila brez<br />
izvršilnih možnosti, si nobena<br />
država ne sme dovoliti,<br />
da jo imajo druge<br />
za kršiteljico, ker je s<br />
tem izločena iz mednarodne<br />
skupnosti.<br />
Čeprav je<br />
v<br />
mednarodnem sožitju kdaj lahko kaka<br />
»siva cona«, se ta situacija nikoli ne sme<br />
očitno izkazati kot kršitev mednarodnega<br />
prava, najmanj tako eklatantno, kot<br />
je to zdaj storila Putinova Rusija, v zgodovini<br />
pa seveda še mnogi drugi. Zato se<br />
običajno države, tokrat tudi Rusija, branijo,<br />
češ da je kršiteljica nasprotnica, ne<br />
pa da so kršiteljice one. To trdi tudi Türk.<br />
Nihče ne mara biti kršitelj.<br />
PRAVNIK ALI SOCIOLOG<br />
Skratka, pojavlja se vprašanje, kaj je v<br />
tem intervjuju Türk: pravnik ali sociolog?<br />
Vse kaže, da je nehal biti pravnik.<br />
Kot že prej rečeno, je čustveno oz. ideološko<br />
nagnjen na eno stran, pa tega ne<br />
more ali noče izreči. Zato je najbolje,<br />
da meša meglo in zavaja nepripravljene<br />
bralce, ki iz njegovih odgovorov ne morejo<br />
potegniti nobenega zaključka; edini<br />
zaključek je obramba Putinovega početja.<br />
Prav tako ostaja v megli problematika<br />
konflikta med Izraelom in Hamasom, ki<br />
se je ne dotakne.<br />
Tudi njegov starejši kolega, bivši<br />
predsednik Milan Kučan, se je oglasil v<br />
isti Mladini in zaklical v svet: »Ustavimo<br />
vojno! Vredno je dvigniti glas proti<br />
vojni.« Če bi to predlagal kak sveti mož<br />
oz. puščavnik, bi mu v tem radi sledili.<br />
Bivšemu zadnjemu generalnemu tajniku<br />
Zveze komunistov Slovenije, ki je v Sloveniji<br />
v drugi polovici prejšnjega stoletja<br />
povzročila toliko nasilja in gorja, je pa<br />
težje verjeti.<br />
Njegov miroljubni poziv je na zunaj<br />
plemenit. Lepo! Naj »ustavi vojno«. To<br />
bo lahko dosegel takoj, le gre naj na mejo<br />
med Ukrajino in Rusijo ali v Moskvo in<br />
prepriča svojega »bivšega« tovariša Putina,<br />
da preneha z agresijo. Tako bo enega<br />
krvavega konflikta takoj konec. Potem<br />
naj gre v mirovni misiji v Gazo in takoj<br />
prične s posredovanjem in pogajanji. Če<br />
tega ne naredi, so vsi njegovi apeli navadno<br />
»blefiranje«, kar zanj ne bi bilo nič posebno<br />
novega. V zgodovini so bili pastirji<br />
vedno previdni pred volkovi v ovčjem<br />
oblačilu. Jaz sem zelo rad pastir.
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
Jezusov ROJSTNI DAN<br />
S<br />
tem, ko je Luka<br />
umestil Jezusovo<br />
rojstvo v čas popisa<br />
pod sirskim<br />
legatom Kvirinijem, je implicitno<br />
določil leto 6 ali 7<br />
kot leto njegovega rojstva.<br />
Ko to primerjamo z ostalimi<br />
kronološkimi podatki<br />
v bližnjem sobesedilu, se<br />
zdi, da je med njimi nepremostljivo<br />
nasprotje. Luka<br />
namreč najprej zapiše, da<br />
se je napoved rojstva Janeza<br />
Krstnika zgodila »v<br />
dneh Heroda, kralja v Judeji«<br />
(Lk 1,5). Ta je umrl<br />
marca ali aprila 4 pr. Kr.<br />
Če se je Marijina nosečnost<br />
začela približno šest<br />
mesecev po Elizabetini<br />
(Lk 1,36), se je potemtakem<br />
Jezus rodil približno petnajst<br />
ali šestnajst mesecev<br />
po napovedi Krstnikovega<br />
rojstva. To pa pomeni, da<br />
se je Jezus rodil najkasneje<br />
leta 3 pr. Kr. Glede na Matejevo<br />
pripoved o rojstvu<br />
(Mt 2,16) lahko sklepamo,<br />
da se je Jezus rodil v zadnjih<br />
letih Herodove vladavine,<br />
najkasneje leta 6 pr.<br />
Zdravko Luketič: Sveta družina.<br />
Kr., kar pa pomeni, da se<br />
je to zgodilo deset let pred<br />
DAN IN URA<br />
tem, ko je Kvirinij postal guverner Sirije<br />
in je izvedel popis prebivalstva. kot zgodovinske, so poskušali datirati<br />
Tisti, ki Lukove podatke obravnavajo<br />
Če bi sprejeli leto Kvirinijevega popisa<br />
kot tisto, v katerem je bil rojen Jezus, vembrom, ko so bili pastirji na poljih.<br />
Jezusovo rojstvo med marcem in no-<br />
bi dejansko prišli v nasprotje z zgodovinskimi<br />
podatki, kot jih navaja Luka ob je Jezus rodil 20. maja ali 20. oziroma<br />
Okoli leta 200 so obstajale teorije, da se<br />
začetku Jezusovega javnega delovanja: 21. aprila, kot to omenja Klemen Aleksandrijski<br />
v spisu Stromata. Zelo malo<br />
»Ko je Jezus začel z delovanjem, je bil<br />
star okrog trideset let« (Lk 3,23) in to se verjetno je, da bi se ohranilo kakšno<br />
je zgodilo »v petnajstem letu vladanja zanesljivo izročilo o točnem datumu<br />
cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj<br />
Judeje in Herod četrtni oblastnik ji »čez noč stražili pri svoji čredi,« pa<br />
rojstva. Lukova omemba, da so pastir-<br />
Galileje« (Lk 3,1). Če je po tej kronologiji je vplivala na ljudsko pobožnost, ki je<br />
bil Jezus v petnajstem letu Tiberijevega kot čas Jezusovega rojstva določila noč.<br />
vladanja (tj. 27–28 po Kr.) star približno Slednjič se je oblikovala tudi ura rojstva<br />
trideset let, bi se potemtakem moral roditi<br />
leta 4 ali 3 pr. Kr.<br />
svetopisemsko Knjigo modrosti: »Ko<br />
– polnoč, seveda izključno v povezavi s<br />
je<br />
DUHOVNOST<br />
Tako radi praznujemo božič – Jezusov rojstni dan. Tudi Frančišek Asiški ga je pred<br />
800 leti praznoval na poseben način, ko je postavil prve žive jaslice. Toda ali sploh vemo,<br />
kdaj točno se je rodil Jezus?<br />
33<br />
bilo namreč vse zavito v molčečo<br />
tišino in je noč prišla<br />
na pol svoje poti, je (prišla)<br />
tvoja vsemogočna beseda iz<br />
nebes, s kraljevskega prestola.«<br />
(Mdr 18,14-15)<br />
NAPAČEN IZRAČUN<br />
Ko je po naročilu papeža<br />
Janeza I. leta 533 skitski menih<br />
Dionizij Mali sestavljal<br />
preglednico datumov velike<br />
noči, je prišel na misel, da<br />
let ne bi več šteli od ustanovitve<br />
Rima (AUC – ab urbe<br />
condita), ampak od Jezusovega<br />
rojstva. Za izhodišče<br />
novega štetja je izbral leto<br />
754 AUC, kar pa je bil gotovo<br />
napačen datum, saj je<br />
Herod Véliki umrl leta 750<br />
AUC. Tako je posledica te<br />
starodavne napake pri izračunu<br />
ta, da se je Jezus verjetno<br />
rodil med letoma 6 in<br />
4 pr. Kr.<br />
POMEMBNO JE<br />
ODREŠENJE<br />
Jezus je (tudi kot pravi Bog in<br />
pravi človek) najpomembnejša<br />
oseba v zgodovini človeštva.<br />
Zanimivo pa je, da ne poznamo niti<br />
točnega datuma njegovega rojstva niti<br />
točnega datuma njegove smrti in vstajenja.<br />
Seveda to ne zanika njegovega<br />
dejanskega obstoja, kaže pa na to, da so<br />
ti podatki bili (tudi za evangeliste) nepomembni<br />
v primerjavi z najpomembnejšim<br />
dejstvom, da se je Božji Sin rodil<br />
ter slednjič tudi trpel, bil križan in vstal<br />
od mrtvih ter nas tako odrešil. <br />
800 let jaslic<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
34<br />
AKTUALNO<br />
ŽIGA TURK<br />
FLICKR @VLADARS<br />
Robert Golob<br />
JE ŽRTEV GOLJUFIJE<br />
Komentar<br />
Iz dominantnih medijev je razbrati, da selektorji pripravljajo menjavo na vrhu vlade.<br />
Ves konec tedna so bobnali bobni, kako je podpora vladi in predvsem Golobu strmoglavila.<br />
Nisem opazil, da bi vlada in Golob delala kaj bistveno slabše<br />
kot pred letom ali pred meseci.<br />
Ampak če mediji tako pravijo<br />
in če ankete tako kažejo, bo<br />
že držalo. Da se je zameril selektorjem.<br />
Ali kakšni vplivni<br />
familiji. Ali pač tistim, ki si vedno najdejo<br />
nekoga, da jim za majhno plačo<br />
upravlja vlado, da oni po eni strani lahko<br />
»biznisirajo«, po drugi pa negujejo<br />
pridobitve revolucije. Če je med enim<br />
in drugim sploh kaj razlike.<br />
Z državo gre navzdol, glavne neumnosti<br />
prihajajo s strani Levice in<br />
levice, nezadovoljstvo pa aparat uspešno<br />
kanalizira proti Golobu, ki je<br />
kriv toliko, da jih je poslušal. Berem<br />
celo, da je ogoljufal volivce. No, tudi on<br />
je žrtev goljufije. Goljufije tistih, ko so<br />
mu pihali na ego, kako sposoben je za<br />
predsednika vlade in kako »fajn« predsednik<br />
bo. Pa je samo prostovoljni potrošni<br />
material.<br />
In ne, nič niso volivci prišli k pameti.<br />
Glavnim škodljivcem, tistim, ki<br />
višajo davke, krepijo birokratiziranje,<br />
zavirajo širitev cest, zavirajo reformo<br />
zdravstva … je podpora celo narasla.<br />
NAMESTO GOLOBA<br />
V ponedeljek so nekateri vidni člani Katedrale<br />
svobode lansirali provokativno<br />
idejo, da bi se o novi vladi dogovorili Janša,<br />
Kučan, Logar in Pahor. Kdor ne bi bil<br />
predsednik vlade, bi bil pa minister v veliki<br />
koaliciji, tehnični vladi ali vladi narodne<br />
rešitve in enotnosti. Bolj trapasto<br />
od te ideje je idejo kot tako vzeti resno.<br />
Velike koalicije, tehnične vlade, vlade<br />
narodne enotnosti in rešitve … vse<br />
to smo že neštetokrat predlagali in se<br />
nikoli ni zgodilo. Za kaj takega, za sodelovanje,<br />
na levi nimajo voditelja, ki bi<br />
to zmogel in smel. Levica bi potrebovala<br />
Gibanje Sodelujmo, svojega Logarja<br />
– desnica je bila vedno za sodelovanje.<br />
Mimogrede, ne zdi se mi verjetno,<br />
da bi kakšnega Golobovega volivca<br />
lahko prestregel Logar. Tiste proticepilce<br />
s ploščate zemlje bo prestregla<br />
Resnica; tiste, ki verjamejo, da je zemlja<br />
okrogla in da je zato Giordano Bruno<br />
zgorel na grmadi, pa bodo naslovili<br />
Pirati, ki so že nekaj volitev v rezervi.<br />
PROJEKT SVOBODA 2030<br />
Ko sem bil majhen, smo šli tu pa tam v<br />
gostilno. Starši so mi dovolili, da sem si<br />
naročil, kar sem hotel, pogoj je bil, da<br />
sem do konca pojedel. Navadil sem se<br />
naročati dunajski zrezek in pomfrit, ker<br />
to znajo solidno skuhati skoraj povsod.<br />
S politiko je isto. Ljudje morajo pojesti,<br />
kar so naročili. Jed, ki so jo skuhali lani,<br />
morajo jesti še dve leti in pol. Morda ne<br />
pod Golobom, pod Svobodo 2022 pa že.<br />
Edina oseba, ki lahko legitimno zamenja<br />
Goloba na čelu vlade, je Urška<br />
Klakočar Zupančič. Tamara Vonta bi<br />
postala predsednica parlamenta. Tako<br />
bi lahko trio Pirc Musarjeva, Klakočar<br />
Zupančičeva in Vonta legitimno<br />
predstavljal državo, da o pospešku feministične<br />
zunanje politike niti ne govorimo.<br />
To bi ustrezalo volji ljudstva,<br />
izraženi na volitvah lani. Saj v Sloveniji<br />
ima oblast ljudstvo, ne?<br />
Če se vlada že ravno rekonstruira,<br />
bi lahko naredili še nekaj menjav. Zdravstvo<br />
bi prevzel Jaša Jenull, šolstvo in<br />
znanost Tea Jarc, zunanje zadeve Aurelio<br />
Juri, nedelo, razne družine in socialistične<br />
zadeve Nika Kovač, finance<br />
Luka <strong>Mesec</strong>, ki se ne bo obremenjeval<br />
s kalkulatorjem, okolje in prostor eden<br />
od mladih za podnebno pravičnost,<br />
kmetijstvo Tina Gaber, stečajni upravitelj<br />
ministrstva za obrambo pa bi bil<br />
lahko Miha Kordiš.<br />
Robertu Golobu bi lahko ponudili<br />
mesto evropskega komisarja, če se bo<br />
pridno umaknil.<br />
Bivša premierka, trenutni premier in nesojeni premier (z desne):<br />
Alenka Bratušek (53), Robert Golob (56) in Zoran Janković (70).<br />
Nika Kovač (30) bi lahko bila<br />
ministrica za nedelo, razne<br />
družine in socialistične zadeve.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
AKTUALNO<br />
35<br />
Facebook @Miha.Kordis<br />
Facebook @jasa.jenull<br />
Miha Kordiš (34) bi lahko bil stečajni upravitelj<br />
Ministrstva za obrambo.<br />
Jaša Jenull (40) bi lahko bil<br />
minister za zdravstvo.<br />
PLEBISCIT 2026<br />
Peter Jambrek pravilno poudarja, da se<br />
je leta 1990 zgodila osamosvojitev, ne<br />
pa tudi osvoboditev – osvoboditev od<br />
revolucije, socializma, Jugoslavije, neuvrščenosti<br />
…<br />
Volitve 2026 morajo biti izbira: za<br />
kapitalizem ali socializem, za Zahod<br />
in NATO ali za neobrite neuvrščene,<br />
za judovsko-krščansko civilizacijo ali<br />
»multikulti mišmaš«, za razsvetljenost<br />
ali »woknjenost«, za Slovenijo ali za Jugoslavijo.<br />
Enkrat se moramo odločiti.<br />
Predolgo že odlašamo.<br />
Volilni program 2026 so ustavne<br />
spremembe, ki postsocialistično ustavo<br />
zamenjajo s sodobno demokratično<br />
ustavo, ki iz Slovenije naredi razvojnega<br />
tigra, kot sta Irska ali Estonija. Ki<br />
zavaruje osnovne človekove pravice,<br />
lastnino, svobodo govora, svobodo veroizpovedi,<br />
pravico do gotovine, pravico<br />
do pomena besed, kot so ga imele<br />
pri Cankarju ali Prešernu. Ustavo, ki<br />
zavaruje normalnost, ne aktivističnega<br />
Tudi Golob je žrtev goljufije<br />
tistih, ko so mu pihali<br />
na ego, kako sposoben je<br />
za predsednika vlade.<br />
Pa je samo prostovoljni<br />
potrošni material.<br />
papirja, ki trasira utopično bodočnost.<br />
Volilni program 2026 je reforma<br />
javnega sektorja, katerega poslanstvo<br />
je zadovoljstvo uporabnika. Pacientov,<br />
šolarjev, strank pred sodišči in upravnimi<br />
okenci. Program je dinamično<br />
konkurenčno gospodarstvo in vitka<br />
ter poceni država. Program je socialna<br />
politika pomoči potrebnim, ne pa podpiranje<br />
lenobe.<br />
Alternativa je še en mandat vlade<br />
Urške Klakočar Zupančič, Nike Kovač,<br />
Jaše Jenulla, Mihe Kordiša oz. kakšne<br />
druge selektorjeve izbire. Do leta 2030.<br />
SKRATKA<br />
A verjamem, da je kaj od tega realno?<br />
Ne. Mi bomo še naprej brcali konzervo<br />
naprej po cesti, večinoma bomo<br />
brcali z levo nogo, tu pa tam z desno.<br />
Med tem nas bodo prehitevali na kolesih,<br />
motorjih in v avtomobilih. In nas<br />
gledali, ko se bodo peljali mimo, kot mi<br />
gledamo živali v živalskem vrtu. Zadnjo<br />
jugoslovansko republiko.<br />
Na konzervi, ki jo brcamo in se<br />
od nje ne moremo ločiti, je ne moremo<br />
pobrati, vreči v smeti in svobodno<br />
odhiteti dalje, je rdeča zvezda.<br />
Pa ne od Heinekena.<br />
<br />
Komentar Žige Turka je bil prvotno<br />
objavljen na spletnem Čas/opisu:<br />
https://casopis.zturk.com<br />
Edina oseba, ki lahko legitimno<br />
zamenja Goloba na čelu vlade, je<br />
Urška Klakočar Zupančič (46).<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
36<br />
102<br />
Matej Erjavec<br />
URBAN ŠIFRAR<br />
Modrost DESETEGA<br />
brata: naravne kreposti<br />
Leto je naokoli, zarje vse lepše in zgodnejše, čas je za umiritev, refleksijo,<br />
za praznik Kristusa Kralja in tudi – nismo pozabili – za praznovanje stodrugega<br />
rojstnega dne dragega akademika, pisatelja, kulturnika in vseživljenjskega popotnika<br />
Zorka Simčiča. Prehodil je pot od Maribora prek Ljubljane, Gonarsa, Koroške, Trsta<br />
do Buenos Airesa in se po mnogih letih končno vrnil na domača tla, kjer danes hrepeni,<br />
da vendarle zasliši glas: »Dovolj … Je zadoščeno,« kot je zapisal v neki pesmi.<br />
Zorka Simčiča (102) lahko prepoznamo tudi<br />
kot »poslednjega človeka rodu, ki bi moral<br />
umreti«, sem pisal lani. Kot nosilca idej,<br />
vrednot, vzgoje, ki se danes zdijo oddaljene<br />
tisočletje. Pripada rodu, ki je bil iztrebljen, izgnan ali<br />
utišan, uničen fizično ali vsaj mentalno, rodu Grozdeta,<br />
Ehrlicha, Strleta, Ušeničnika … In temu rodu<br />
mučencev in izgnancev Slovenci, še posebej katoličani,<br />
danes dolgujemo ne le spomin in čast, ampak<br />
tudi to, da ga poskusimo razumeti in mu prisluhniti<br />
ter zavoljo njegovih žrtev sami živeti dobro in sveto,<br />
ohraniti in poživiti dediščino in (na)rod.<br />
<strong>Kako</strong> konkretno naj to počnemo, po čem naj<br />
se ravnamo, kaj bi nam položili na srce starešine?<br />
»Že 40 let nisem nikogar slišal v pridigi govoriti o<br />
naravnih krepostih. Teološke brez teh nič ne pomagajo!«<br />
mi je potožil Simčič in enako poudaril v<br />
svojem zadnjem intervjuju. Res bi tisto, kar manjka<br />
v življenju sodobnega Slovenca, težko bolje povzeli<br />
kot s pomanjkanjem in sploh nepoznavanjem razumnosti,<br />
pravičnosti, srčnosti in zmernosti.<br />
NARAVNE KREPOSTI<br />
To so tisti štirje pojmi, »v katere je zahodno krščanstvo<br />
vajeno zgoščeno zajeti to, kar naj usmerja<br />
in oblikuje človeka«, piše Josef Pieper o človeških<br />
oz. kardinalnih, dobesedno »tečajnih«, krepostih,<br />
ki dopolnjujejo tri Božje oz. teološke, gotovo znane<br />
vsakemu kristjanu: vero, upanje in ljubezen.<br />
Kreposti niso lastnosti čistunstva ali hipokrizije,<br />
ampak »trajna in trdna razpoloženja delati dobro«,<br />
pravi Katekizem Katoliške cerkve. Človeku omogo-<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Kolumna 102<br />
37<br />
čajo ne le delati dobra dejanja, ampak si<br />
za to tudi z vsemi čutnimi in duhovnimi<br />
močmi prizadevati.<br />
Vera, upanje in ljubezen izvirajo iz<br />
Boga in nas k njemu usmerjajo, usposabljajo<br />
nas za življenje v povezanosti<br />
z njim. V njih pa temeljijo človeške kreposti,<br />
ki so jih prepoznali že stari Grki<br />
in Rimljani, Judje in seveda kristjani.<br />
Pieper ta nauk imenuje »eno od velikih<br />
odkritij v zgodovini človekovega<br />
samorazumevanja«, ki je še vedno sestavni<br />
del evropskega uma, osnovna<br />
sestavina evropske zavesti. Človeške<br />
kreposti so po Katekizmu »trdne drže,<br />
stalna razpoloženja, trajne popolnosti<br />
uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja,<br />
urejajo naše strasti in vodijo naše<br />
vedenje v skladu z razumom in vero«.<br />
Pridobimo jih človeško, hkrati pa so<br />
rezultat in vir dobrih dejanj.<br />
A tako kot vsej resnični etični podobi<br />
o človeku se je razsvetljenski<br />
liberalizem, nekako od 17. stoletja vodilni<br />
filozofski nazor, tradicionalnim<br />
krepostim zoperstavil, trudi se jih ponarejati<br />
in ukinjati. <strong>Kako</strong> dobro mu je<br />
posebej v zadnjih desetletjih uspelo, se<br />
jasno kaže tako v naši veri kot družbi,<br />
tudi če potrebujemo človeka iz drugega<br />
časa, da to prepozna.<br />
RAZUMNOST<br />
Razumnost je prva med krepostmi človeka,<br />
roditeljica vseh drugih, in tista,<br />
ki smo jo najočitneje zavrgli. Je način,<br />
Zorko SImčič<br />
(102) ob izidu<br />
velikega romana<br />
Poslednji deseti<br />
bratje.<br />
Tino Mamić/DOMOVINA<br />
kako ima človek v posesti dobrino razuma,<br />
torej resnico, resnico, o kateri smo<br />
danes prepričani, da kot ena in edina,<br />
veljavna za vse, niti ne obstaja – uspešnica<br />
What is a Woman to lepo prikaže.<br />
Razumen človek pa ne le spoznava<br />
resnico, ampak svoje ravnanje z njo<br />
tudi usklajuje. Zakone resničnosti torej<br />
spozna, prizna in nanovo vzpostavi<br />
– vse odločitve in dejanja v konkretnih<br />
situacijah sprejema na njeni podlagi.<br />
Brez tega seveda nobena krepost sploh<br />
ni mogoča. Razumnost določa, kaj je<br />
dobro in kaj ne. Kaj je razumno, pa je<br />
odvisno od posamezne stvari, torej resničnosti<br />
oz. Boga, ki jo je ustvaril.<br />
Še preprosteje razloži C. S. Lewis:<br />
»Razumnost pomeni praktično zdravo<br />
pamet, vzeti si čas za premislek,<br />
kaj delaš in kaj bo verjetna posledica<br />
tega.« Je umetnost prepoznavanja, kaj<br />
je v konkretnih situacijah prav: nauk<br />
Cerkve mi pove, da je treba ljubiti bližnjega,<br />
razumnost pa, kako naj to uresničim.<br />
Jeza, poželenje in malodušje jo<br />
najpogosteje zameglijo, še posebej pogubna<br />
pa ji je prevlada čustev.<br />
Prav v tem je ključna zmota, ki pustoši<br />
po veri in misli zahodnega človeka.<br />
To prepoznava Simčič: »Človek danes ne<br />
razmišlja in tako mu ne uspe in ne uspe<br />
odkriti, da vse naše tako moralne kakor<br />
ekonomske krize izhajajo prav iz prakrize<br />
razumnosti,« je nekoč dejal v intervjuju.<br />
Kontroverzna epizoda Družininega<br />
Reflektorja o umetni oploditvi je to krizo<br />
vladavine čustev boleče jasno pokazala:<br />
vem, kaj je nauk Cerkve, ampak jaz čutim,<br />
da mi Bog govori drugače, čutim, da<br />
Bog v moji situaciji želi, da storim proti<br />
nauku. Ne. Sodobna psihologija ima<br />
prav, ko nas spodbuja k prepoznavanju<br />
lastnih čustev in k pozornosti do tega,<br />
kakšna so – podobno kot so puščavski<br />
očetje pisali o nujnosti budnega spremljanja<br />
misli, ki nas navdajajo –, a ko<br />
čustvo prepoznamo, se moramo od njega<br />
oddaljiti, ga presejati s sitom razuma,<br />
ne pa ga vzeti za vodilo. Po vojni pobiti in<br />
izgnani se niso odločili za zvestobo veri,<br />
ker bi v sebi vsi začutili kak globok klic,<br />
ampak ker so vedeli, da je tako prav. Ker<br />
so poznali Kristusovo besedo in ker so<br />
razumno ugotovili, kako jo upoštevati v<br />
kritičnem trenutku.<br />
PRAVIČNOST IN ZMERNOST<br />
Prav oni še vedno trpijo pomanjkanje<br />
pravičnosti, druge človeške kreposti,<br />
ki se ne nanaša le na odnose med posamezniki,<br />
ni le menjalna, kot jo razume liberalizem,<br />
v njej ne iščemo le pogodbene<br />
izravnave interesov in trga. Krščanstvo<br />
nad posamezniki vidi skupnost, zato<br />
išče tudi dolžnost skupnosti (države) do<br />
posameznika in posameznika do skupnosti.<br />
Pravičnost pomeni stanovitno voljo,<br />
da damo Bogu in bližnjemu, kar jima<br />
gre. Bogu vso čast, krivično izgnanemu<br />
domovino, mrtvim grob, žalostnemu tolažbo.<br />
In odsotnost pravičnosti še posebej<br />
intenzivno čutimo. Kot Zorko Simčič, ki<br />
si v eni izmed pesmi zamišlja prihodnost,<br />
ko bo na »zlatih jasah sredi kočevskih<br />
gozdov« za pomorjene končno gorela<br />
svečka ob svečki »v zvest spomin / na vsa<br />
ta dolga temna leta, / ko so bili nam / luč«.<br />
Če je poštenje dobro, mora biti njegova<br />
odsotnost zlo. A kot pravi Pieper, sodobni<br />
svet ne prepoznava globoke narave<br />
slednjega, njegove dvojne podobe krivde<br />
in kazni, »to je zla, ki ga delamo, in zla ki<br />
ga trpimo«. Brez tega, brez zavesti o padcu<br />
izvirnega greha in izkrivljeni naravi,<br />
ki jo imamo zaradi njega, tudi kreposti<br />
zmernosti in srčnosti ne more biti. Zmernost<br />
je boj, je brzdanje privlačnosti naslad<br />
in ustvarjanje ravnotežja, notranjega<br />
reda narave, ki je v nas porušen. Ta resnica<br />
pa je nasprotna domnevno absolutni<br />
merodajnosti osebe same, njenih čutov<br />
in čustev. Prav neposredna posledica nezmernosti<br />
in strežbe naši želji po udobju<br />
je »čudna apatija, mrtvilo, utrujenost, ki<br />
je padla na evropsko dušo« in o kateri sta<br />
pisala Simčič in Komar.<br />
SRČNOST<br />
Od tod tudi odsotnost boja proti zlu,<br />
vzdrževanja in napadanja njegove strašne<br />
moči, kar je naloga srčnosti. Etično<br />
življenje ni nič malomeščanskega ali<br />
strahopetnega, kristjan si prizadeva za<br />
naporno dobrino. Liberalizmu se to zdi<br />
nesmiselno, hkrati pa, kot opozori Pieper,<br />
časti navidezno srčnost v obliki zavzetosti<br />
in predanosti čisto vseeno čemu. To<br />
je slovenski javnosti dobro znan predrzni<br />
aktivizem nekaterih nevladnikov.<br />
To so naravne kreposti, ki nam jih<br />
priporoča »poslednji deseti brat«. Stare<br />
resnice zanj, nekaj povsem novega<br />
za povprečnega kristjana danes. Hkrati<br />
pa ob Božji milosti, ki nam daje moč<br />
zanje, edina pot doseganja »zvestobe<br />
za nazaj, poslanstva za naprej« in naše<br />
ohranitve. Kot je zapel slavljenec:<br />
Korak me spet zapeljal je po isti poti<br />
skoz isto vas. Pa sem odkril:<br />
Od kuge ne, ne od vojská,<br />
od želje po ugodju gine rod. <br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
38<br />
102<br />
Facebook<br />
Slovenska kulturna akcija (SKA) oz. njen duh<br />
ni opešal. Naloge, ki se nam zastavljajo, so<br />
iste, kakor smo si jih zastavili na začetku<br />
našega pohoda.<br />
DAMIAN AHLIN, PREDSEDNIK SKA<br />
Zorko Simčič je pravi<br />
KOMPAS rojakom<br />
Bližajo se novi časi, novi izzivi. Prišel bo tudi čas združitve in obnove v prid bodočim rodovom.<br />
– Dokler bo slovensko izseljenstvo utripalo, bomo prihajali do pravega cilja – ohranjanja slovenstva.<br />
– Beg v svobodni svet je pomenil ustvarjalcu končno priložnost za svobodno izživljanje svojih darov.<br />
– Ko človek izgubi vero, postaja šibkejši in z lahkoto pride do obupa. – Katoliška načela avtorja osvobajajo.<br />
URBAN ŠIFRAR<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Intervju 102 39<br />
Zorko Simčič, »poslednji deseti<br />
brat« in veliki starešina slovenske<br />
kulture, čigar 102. rojstni dan<br />
praznujemo, je bil leta 1954 med<br />
ustanovnimi člani Slovenska kulturna<br />
akcija (SKA) v Argentini, ki ji<br />
danes predsedujete vi. Nam lahko<br />
opišete njene začetke: zakaj je bila<br />
ustanovljena, kakšen je bil in je<br />
danes njen namen in kakšna je bila<br />
v emigraciji vloga Zorka Simčiča?<br />
Res, Zorko doživlja visoko starost in<br />
hvaležen sem Bogu, da ga še imamo.<br />
On je vsem nam osebni in kulturni<br />
kažipot. Spomnim se: dvajseti februar<br />
(v Argentini je to poletni čas), od vročine<br />
posušeni papir na mizi, med navzočimi<br />
se sliši se glas: »Akcija bo pomenila<br />
ljubezen do besede in bo ostala<br />
zato v analih slovenstva za vedno.« Po<br />
nekaj letih bivanja v begunskih taboriščih<br />
v Italiji in na Koroškem so se naši<br />
ljudje naselili v raznih državah v Evropi,<br />
v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Argentini.<br />
Povsod so ustanovili organizacije,<br />
ki so jih povezovale in jim pomagale<br />
ohranjati vero in slovenstvo.<br />
Slovenski izobraženci, ki so se v<br />
tistih letih naselili v Argentini, so se<br />
poleg dela za preživetje v prostem času<br />
posvetili tudi nadaljnjemu kulturnemu<br />
ustvarjanju. Kljub oddaljenosti<br />
od domovine so pisali, peli in igrali v<br />
slovenščini. Čutili pa so, da je za kvalitetno<br />
kulturno delo potrebno, da se<br />
povežejo v organizacijo.<br />
20. februarja leta 1954 so v Buenos<br />
Airesu ustanovili Slovensko kulturno<br />
akcijo, da bi združili slovenske krščanske<br />
kulturne ustvarjalce v zdomstvu<br />
in zamejstvu, »ki žele z ustvarjalnim<br />
in posredovalnim delom pomagati pri<br />
ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot,<br />
posebno slovenskih«. Idejni temelj<br />
organizacije je »naravni etični zakon,<br />
potrjen in izpopolnjen po krščanskem<br />
svetovnem nazoru«. To pomeni, da organizacija<br />
ni bila mišljena kot politična<br />
organizacija, ampak neodvisna krovna<br />
kulturna ustanova po krščanskem svetovnem<br />
nazoru. In to velja še danes.<br />
Izvoljen je bil prvi odbor, ki so ga<br />
sestavljali: predsednik Ruda Jurčec, podpredsednika<br />
prof. Alojzij Geržinič in dr.<br />
Tine Debeljak, blagajnik Ladislav Lenček<br />
in tajnik Marijan Marolt. Posamezne<br />
odseke so vodili: filozofskega duhovnik<br />
dr. Ignacij Lenček, leposlovnega pisatelj<br />
Zorko Simčič, glasbenega dr. Julij Savelli,<br />
likovnega kipar France Ahčin in gledališkega<br />
Marijan Willempart. Poleg teh<br />
moramo med ustanovnimi člani omeniti<br />
tudi Milana Komarja, Božidarja Finka in<br />
Franceta Dolinarja.<br />
Slovenska kulturna akcija naj bi<br />
izdajala novo splošnokulturno revijo<br />
Meddobje (uredništvo sta sprejela Zorko<br />
Simčič in Ruda Jurčec) in časopis<br />
Glas ter naj bi bila tudi založba. Tako<br />
je izdajala knjige, ki niso mogle izhajati<br />
v Sloveniji. Dr. Tine Debeljak je bil<br />
prvi urednik knjižnih izdaj. Že od vsega<br />
začetka so objavljali dela avtorjev,<br />
živečih na raznih celinah. Prirejali so<br />
tudi predavanja, kulturne večere, likovne<br />
razstave, koncerte in gledališke<br />
predstave. Slovenska kulturna akcija<br />
je svoje člane povezovala in jih še povezuje<br />
v sledečih odsekih: teološkem,<br />
filozofskem, literarnem, likovnem,<br />
zgodovinskem, družbenem, glasbenem,<br />
gledališkem in znanstvenem.<br />
Drevo, ki nosi vejo<br />
plodnega rodu, ne bo izumrlo,<br />
časi se spreminjajo in to<br />
drevo se temu prilagaja.<br />
Slovenski kulturni akciji so predsedovali:<br />
Ruda Jurčec (1954–1969), dr.<br />
Tine Debeljak (1969–1979), duhovnik<br />
Ladislav Lenček (1979–1988), Andrej<br />
Rot (1988–1992), Marjan Eiletz (1992–<br />
2002) in dr. Katica Cukjati (2002– 2016).<br />
Od takrat sem sam vodja organizacije.<br />
Tako za Zorka kot tudi vse ostale<br />
kulturnike ni bilo umetniško izražanje<br />
edini temeljni cilj, temveč so si zadali veliko<br />
nalogo in jo skrbno izvršili, tako da<br />
so nudili rojakom vse, kar je bilo mogoče<br />
pri svojem znanju in vednosti za gojitev<br />
prave ljubezni do matere domovine, in<br />
to z veliko narodno zavestjo in upanjem<br />
v Božjo previdnost iz roda v rod. To je za<br />
naš narod postal predragocen dar.<br />
<strong>Kako</strong> se je vloga Slovenske<br />
kulturne akcije spremenila<br />
po osamosvojitvi in kakšen pomen<br />
ima v matici? Menite, da jo dovolj<br />
poznamo ali njenega bogastva<br />
še nismo odkrili? <strong>Kako</strong> se trudite,<br />
da bi ga približali v domovini<br />
živečim Slovencem?<br />
Vloga ali poslanstvo organizacije je v<br />
bistvu še vedno ista. Vsa leta so odborniki<br />
in člani SKA delali brezplačno in<br />
še danes sami krijejo stroške svojega<br />
ustvarjalnega dela. Do osamosvojitve<br />
Slovenije je delo Slovenske kulturne<br />
akcije omogočala podpora mecenov.<br />
Leta 1994 je organizacija obeležila<br />
prvih 40 let v Cankarjevem domu. Takrat<br />
so bile izrečene tudi naslednje besede:<br />
»Danes v vsem slovenskem svetu<br />
občudujemo, da smo po več kot štiridesetih<br />
letih begunstva in izseljenstva<br />
ostali Slovenci in da tak obstaja tudi<br />
novi rod. Občudovanje je toliko večje,<br />
ker vidijo, da smo to dosegli brez opore<br />
matične domovine. V tujino smo prišli<br />
sami, v njej živimo in se borimo za svoj<br />
narodni obstoj sami. <strong>Kako</strong> lažje bi bilo<br />
in bo, če in kadar bi se mogli opirati na<br />
matično domovino!«<br />
In res je, danes se opiramo na domovino,<br />
morda se bodo novi rodovi,<br />
prav tako kakor mi, trudili in se borili<br />
z drugo težo, na drugačen način zaradi<br />
okolja in okoliščin ter asimilacije. Ta<br />
slovenski čut se bo spremenil, morda<br />
tudi jezik, še vedno pa bodo močno<br />
prisotni ljubezen, šege in navade ter<br />
kulturno slovensko dostojanstvo.<br />
Prelomni časi. V takih ali drugačnih<br />
okoliščinah smo videli, da ne smemo<br />
obupati, še vedno moramo misliti<br />
in gledati na boljšo prihodnost. Uporabljati<br />
moramo sive celice za dobre<br />
namene in obdržati močno, zdravo<br />
pamet. Morda se sliši lažje za tiste, ki<br />
smo verni, ker dobivamo tisto posebno<br />
duhovno moč.<br />
Po 69 letih pogledamo nazaj in lahko<br />
presodimo vsak narejen korak. Kateri je<br />
bil morda šibkejši ali zmotljiv, vidimo<br />
pa tudi vse dosežene cilje. Vse je postalo<br />
del zgodovine. Osebne, družbene ali<br />
svetovne. Po tako dolgi poti smo lahko<br />
utrujeni, opažamo, da smo temeljno še<br />
solidni, morda tudi čas naredi svoje,<br />
povzroči morebitno rahlo škodo, zlasti<br />
ko to gledamo s človeškega vidika.<br />
SKA oz. njen duh ni opešal. Naloge,<br />
ki se nam zastavljajo, so iste, kakor smo<br />
si jih zastavili na začetku našega pohoda.<br />
Imamo pozitivni rezultat. Bližajo se<br />
novi časi, novi izzivi. Prišel bo tudi čas<br />
združitve in obnove v prid bodočim rodovom.<br />
Potrebujemo nove moči, pomladiti<br />
se moramo in zato vabim mlade, da<br />
se nam pridružijo pri temu poslanstvu.<br />
Korak za korakom, v nadaljevanju poti.<br />
Dokler bo slovensko izseljenstvo utripalo,<br />
bomo prihajali do pravega cilja –<br />
ohranjanja slovenstva.<br />
Za določeni krog je organizacija<br />
znana in tudi priznana, morda pa bi že-<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
40<br />
102<br />
leli razširiti ta krog spoznavalcev in, zakaj<br />
ne, kot omenjeno, tudi so<strong>delavcev</strong>.<br />
Drugo leto, februarja 2024, bo SKA<br />
izpolnila 70 let in ta dosežek bomo, če<br />
Bog da, obeležili z enodnevnim simpozijem<br />
26. 6. 2024 v prostorih Slovenske<br />
matice in Narodne in univerzitetne<br />
knjižnice. Želja in namera je, da predstavimo<br />
navzočim naše delo v prid slovenstva<br />
in slovenske kulture. Seveda<br />
že vnaprej vsi lepo vabljeni.<br />
Damian Ahlin (1973) se je rodil v Argentini. Njegova starša<br />
in stari starši so tja pribežali po revoluciji. Doma so govorili<br />
izključno slovensko, ob sobotah je obiskoval slovensko šolo<br />
in bil že v mladih letih aktiven član slovenske skupnosti.<br />
Sodeloval je pri krovni slovenski mladinski organizaciji, kot<br />
kulturni referent Zedinjene Slovenije, v različnih pevskih<br />
zborih in gledaliških skupinah, od leta 2017 pa je predsednik<br />
Slovenske kulturne akcije, osrednjega kulturnega društva<br />
Slovencev v Argentini. Po poklicu je elektrotehnik in računalniški<br />
tehnik, študiral pa je tudi politične vede.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
Ohraniti moramo to, kar<br />
nam je bilo dano: jezik,<br />
šege, navade, vero, upanje<br />
in ljubezen v najboljši<br />
kulturni obliki.<br />
Zdi se, kot da so vojna, revolucija<br />
in povojna oblast uničili ali pa vsaj<br />
utišali velik del slovenskega naroda,<br />
in sicer zdravo katoliško inteligenco<br />
z njenimi misleci, umetniki<br />
in gospodarstveniki vred. <strong>Kako</strong><br />
to vidite vi? Se ta veja rodu z<br />
osebami, kot je Zorko Simčič, res<br />
poslavlja, ali pa morda še živi in bo<br />
zmožna znova preroditi narod?<br />
Z vojno in revolucijo v letih 1941–45<br />
je bilo uvedeno stališče kulturnega<br />
molka, ki je bil zapovedan. Takrat visoki<br />
kulturni dejavniki kot Simčič,<br />
Debeljak, Balantič, Hribovšek itd., ki<br />
so sodelovali v Domu in svetu ali v Slovenčevih<br />
koledarjih in zborniku Zimske<br />
pomoči, v katerih so v slovensko<br />
književnost stopila nova, še nepoznana<br />
imena, so postali zamolčani. Bili so<br />
zavrženi in odvedeni po širnem svetu,<br />
večina se je združila in z združenimi<br />
močmi nadaljevala to delo in poslanstvo<br />
na tujih tleh.<br />
Po besedi dr. Tineta Debeljaka: »Ko<br />
smo zapuščali domovino, smo bili priče<br />
žalostnega razdejanja. Kulturni molk, ki<br />
so ga zaukazali revolucionarji, se je izpremenil<br />
v uničevanje kulturnih dobrin.<br />
Oni, ki povelju k molku niso sledili, so bili<br />
vendar ovirani pri svojem delu, saj je bila<br />
domovina razdeljena na koščke, ki so bili<br />
vsak zase hermetično zaprti, in še tam<br />
je bil kulturni delavec vedno pod nadzorstvom<br />
… Tako je beg v svobodni svet<br />
pomenil ustvarjalcu končno priložnost<br />
za svobodno izživljanje svojih darov.«<br />
To je torej tista veja plodnega rodu.<br />
Mislim, da drevo, ki nosi to vejo, ne<br />
bo izumrlo, časi se spreminjajo in to<br />
drevo se temu prilagaja. Morda ne z<br />
isto močjo, a vendar z istim zdravim<br />
čustvom in v duhu slovenstva in slovenskega<br />
kulturnega dostojanstva.<br />
V naši družbi, v kateri prevladujejo<br />
relativizem, nihilizem<br />
in brezbožnost, se zdi, kot da<br />
krščanska vera in dobra umetnost<br />
ali leposlovje ne gresta skupaj.<br />
Kot da katoliški nazor umetnika<br />
omejuje, da ne more ustvarjati<br />
prave, globoke umetnosti. Po<br />
drugi strani prav izdaje Slovenske<br />
kulturne akcije in Simčičev opus<br />
kažejo na izjemno bogastvo del<br />
katoliških avtorjev. Kaj menite vi?<br />
Sta krščanstvo in dobra umetnost/<br />
leposlovje danes res težko zdru-<br />
Facebook<br />
žljiva? Ali katoliška načela avtorja<br />
omejujejo ali osvobajajo?<br />
Ocenjujem glede na moj zorni kot in<br />
stališče. Res je, da imajo velik vpliv<br />
zunanje okoliščine, ki jih je treba upoštevati.<br />
V splošnem rečeno, ko človek<br />
izgubi vero, postaja šibkejši in z lahkoto<br />
pride do obupa. Obstaja pa ob izgubi<br />
vere tudi tista strast po obvladanju (v<br />
smislu, da človek tekmuje z naravo in<br />
stvarstvom, ker si misli, da je vsemogočen).<br />
Če se oseba znajde v tem okviru,<br />
bodisi pozitivnem ali negativnem, če bo<br />
ustvarjal, bo prav gotovo ta umetnost<br />
šibkejšega značaja.<br />
Če jaz v svoji rasti doživljam ukoreninjeno<br />
duhovno moč, kljub temu<br />
da bom iz zunanjega sveta do neke<br />
mere doživel neko omejenost ali morda<br />
postanem ne tako prikupen, bom<br />
izžareval pravo umetnost. Mislim, da<br />
sta krščanstvo in dobra umetnost ali<br />
leposlovje še vedno združljiva, morda<br />
ne dovolj privlačna za današnji svet,<br />
kar posledično pomeni, da katoliška<br />
načela avtorja osvobajajo.
102<br />
41<br />
Tino Mamić/DOMOVINA<br />
Za konec: kaj bi ob visokem jubileju<br />
zaželeli gospodu Zorku Simčiču<br />
in kaj položili na srce rojakom?<br />
Stvarnik vsakemu da dovolj časa, da<br />
lahko odkrije svoje talente in izvede<br />
poslanstvo. Zorku je dal bogat talent<br />
in bogato življenjsko pot z dobrim in<br />
hudim, kot ju vsak posameznik na<br />
svoj način tudi doživlja. Znati sejati<br />
in dati vse za dobro žetev je tudi delo<br />
te preizkušnje in včasih ne tako gladke<br />
poti. Seveda se g. Zorku za vse to<br />
zahvalimo in mislim, da je ena izmed<br />
tistih osebnosti, ki ostaja kot pravi<br />
kompas rojakom, da kljub utrujenosti<br />
in zgaranosti ostajamo še vedno<br />
optimisti, veselega vzdušja, da z duhovitostjo<br />
sprejmemo vse, kar nam je<br />
dano, da vemo, da je vse še možno in<br />
da ni vse nemogoče. Tako bi bilo treba<br />
razumeti našo duhovno in človeško<br />
rast za naše okolje in za slovenstvo.<br />
Po vsem izraženem poglejmo malo<br />
naprej. Vidimo lahko, kako se naša pot<br />
oži v neskončnost. Vabim vas, da pogumno<br />
nadaljujemo to našo pot, da si<br />
pomagamo kot bratje in sestre ter gradimo<br />
nove temelje za novo bodočnost.<br />
Smo del ponosne dediščine in postajamo<br />
delež te. Ohraniti moramo to, kar<br />
nam je bilo dano: jezik, šege, navade,<br />
vero, upanje in ljubezen v najboljši kulturni<br />
obliki.<br />
Dragemu g. Zorku želim vse najboljše,<br />
vesele, prijetne dni, energije<br />
in moči za nadaljevanje te poti in<br />
obilo blagoslova.<br />
<br />
Zorku Simčiču je Stvarnik dal bogat talent in<br />
bogato življenjsko pot z dobrim in hudim, kot ju<br />
vsak posameznik na svoj način tudi doživlja.<br />
Matej Erjavec<br />
<strong>Kako</strong> kot sourednik presojate<br />
stanje slovenske literature in literarne<br />
kritike? Ali v njej pogrešate<br />
krščanski pogled in ustvarjalce in,<br />
če da, kako bi to lahko spodbudili?<br />
Vedno so bili pogledi raznoliki, tudi<br />
krščanski pogled niha zaradi okoliščin,<br />
ponekod je še vedno prisoten,<br />
drugje pa se ga pogreša. Slovenski literarni<br />
svet je zelo bogat, vsebuje pa vse,<br />
dobro in slabo, kot je tudi drugod na<br />
tem ubogem svetu. Moram pa priznati,<br />
da se še dobi dovolj dobre in koristne<br />
pisane besede, ki človeku sega v srce in<br />
dopolnjuje človeško in duhovno rast.<br />
V okviru naše dejavnosti pri Slovenski<br />
kulturni akciji in pri našem tisku revije<br />
Meddobje opažamo, da imamo kar<br />
plodne ustvarjalce. Slovenci po svetu<br />
so še na dobri, visoki kulturni ravni,<br />
čeprav se jih veliko sooča z asimilacijo,<br />
pri čemer pač živijo svoje življenje.<br />
Okoliščine naredijo, da ne izgubijo<br />
pravega čuta slovenstva in slovenske<br />
pripadnosti, a žal, zlasti mlajše generacije,<br />
izgubljajo slovenski jezik in se<br />
izražajo v drugih jezikih. V večji meri<br />
dobimo dobre esejiste, pesnike, šibkejša<br />
moč pa je pri ostali prozi. Mislim, da<br />
ima velik vpliv sedanji močno ogroženi<br />
svet, ki išče nov red, ki zasvoji človeka<br />
do sužnosti, in to v večji meri vpliva<br />
na zdravje in zdravo razmišljanje ter<br />
plodnost pri ustvarjanju.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
42<br />
SVET<br />
PROFIMEDIA<br />
Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila,<br />
da so 20. novembra iz bolnišnice al-Šifa<br />
evakuirali 28 nedonošenčkov.<br />
ROK FRELIH<br />
Moralni in pravni vidik<br />
ELIMINACIJE Hamasa<br />
Ali je Izrael zagrešil vojne zločine? Je smrt več kot deset tisoč Palestincev za Izrael<br />
bolj obremenjujoča kot smrt 1.200 Židov za Hamas? Kdo je v pričujočem spopadu<br />
bolj kriv in kdo bi moral za kaj odgovarjati? S temi vprašanji se v svetovni javnosti<br />
skladno s političnimi cilji manipulira do onemoglosti, nihče pa ne pojasni pravnega<br />
vidika konflikta, ki jasno opredeljuje, kaj je v spopadih dovoljeno in kaj ne.<br />
Pravo, ne pa s čustvi političnega navijaštva<br />
zamegljeni razum, določa, kdo je česa<br />
kriv in kdo ne. Pravo naj bi bilo materializacija<br />
morale neke družbe. Skupek pravil,<br />
ki v tej družbi ločujejo prav od narobe in za narobe<br />
predvidevajo sankcije. Družba je ta pravila<br />
sprejela na podlagi strinjanja, ker jih je na splošno<br />
prepoznala kot moralna. Morala pa je to, kar<br />
omogoča trajnostno funkcionalnost družbe.<br />
Področje oboroženih spopadov ureja mednarodno<br />
humanitarno pravo, ki temelji na Ženevskih<br />
konvencijah. Te je tako rekoč ves svet<br />
sprejel kot zavezo za osnovno človečnost. Spopadi<br />
so pač neizbežni in vsem je lažje, če so pravila<br />
igre določena na civilizacijskih (čeprav minimalnih)<br />
standardih. Ženevske konvencije so<br />
torej splošno sprejete kot moralne.<br />
IZRAELSKI VOJNI ZLOČINI<br />
Zato se mogoče sliši paradoksalno, da ravno ti dokumenti<br />
v oboroženih spopadih predvidevajo in<br />
do neke mere dovoljujejo žrtve, ki jih svetovni mediji<br />
v primeru Gaze prikazujejo kot stoodstotno civilne,<br />
Izrael pa naj bi bil zato izvrševalec masovnih<br />
vojnih zločinov. A to niti na terenu niti v pravu ni<br />
tako. Pravnik in zgodovinar Eric Ruben je na druž-<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Komentar<br />
SVET<br />
43<br />
Eric Ruben je pridruženi profesor<br />
(ang. associate professor) prava na pravni<br />
fakulteti SMU Dedman.<br />
IMAGO<br />
benem omrežju X nedavno objavil zapis,<br />
v katerem osvetljuje situacijo s strani, ki<br />
je večina medijev noče prikazati.<br />
»Najprej se morate zavedati, da je<br />
napačno poimenovanje, da je, kadar<br />
koli palestinski civilisti umrejo po izraelskem<br />
napadu, to samodejno dokaz<br />
izraelskega vojnega zločina. To je popolnoma<br />
napačno,« je zapisal Ruben.<br />
Vse se vrti okoli koncepta živega ščita.<br />
Stvar je v osnovi preprosta: če civilisti<br />
tvorijo živi ščit, postanejo vojaški<br />
cilj. Vemo, da je Hamas nad svojo teroristično-militantsko<br />
infrastrukturo<br />
gradil civilne objekte. Češnja na torti<br />
je seveda bolnišnica al-Šifa. Jasno je,<br />
zakaj so svoje poveljstvo postavili pod<br />
njo. Vemo tudi, da je Izrael pred začetkom<br />
izvajanja povračilnih ukrepov dobesedno<br />
na kolenih prosil Palestince,<br />
naj se s teh območij evakuirajo. Niso<br />
se, zato so postali vojaški cilji. S tem<br />
so se med borce vpisali vsi, vključno z<br />
otroki, ženskami in starci.<br />
Vnemajo se debate o tem, ali so Palestinci<br />
živi ščit tvorili prostovoljno ali<br />
jih je v to prisilil Hamas. Pred kratkim<br />
sem zapisal, da gre verjetno za kombinacijo<br />
obojega, Ruben pa pojasnjuje, da<br />
izraelske sile že v osnovi v vseh svojih<br />
operacijah izhajajo iz stališča, da živi<br />
ščit ni prostovoljna tvorba. Če bi bil, bi<br />
izraelske sile na civilistih po pravu lahko<br />
uporabile nediskriminatorno silo. Ker<br />
pa postopki Izraela predvidevajo, da so<br />
civilisti v to prisiljeni, so akcije podvržene<br />
sorazmernosti ukrepov in posledično<br />
mnogo manjšemu številu civilnih žrtev.<br />
Mnogim, ki zvesto spremljajo glavne<br />
medije, se bo zdelo nezaslišano, a Izrael<br />
v vsem kaosu nasilja zasleduje vrednote<br />
neke minimalne humanosti.<br />
SORAZMERNOST IN ŽRTVE<br />
Kot pojasnjuje Ruben, se vsaka posamezna<br />
operacija (napad) pred izvedbo ovrednoti<br />
s testom sorazmernosti. Ker je živi<br />
ščit v dotičnem primeru prepoznan kot<br />
neprostovoljen, morajo biti povračilni<br />
ukrepi sorazmerni. Sledi ocena škode, ki<br />
bi jo napad prizadejal civilni sferi (materialna<br />
škoda in človeška življenja), nato<br />
pa ocena vrednosti vojaške prednosti,<br />
ki jo Izrael z operacijo pridobi. Večji kot<br />
je vojaški cilj, večji učinek na civiliste v<br />
neprostovoljnem živem ščitu lahko ima<br />
operacija. Če pa se sorazmernost prekorači,<br />
bi dejanje Izraela dejansko lahko<br />
šteli za vojni zločin. A glede na razširjenost<br />
in agresivnost Hamasa ter na njegovo<br />
obsežno infrastrukturo bi rekel,<br />
da je ogromen del operacij izraelskih sil<br />
daleč od zločinov. Orožje, zaseženo v<br />
al-Šifi, govori samo zase. Bilo ga je precej,<br />
a upam si reči, da bistveno manj kot<br />
pred prihodom izraelskih sil. Hamas dovolj<br />
obvlada logistiko, da je večino zalog<br />
pospravil na varno.<br />
Zanimivo je, da o izvedbi izraelskih<br />
operacij ne odločajo vojaški poveljniki,<br />
temveč vojaški pravniki, ki so izvzeti<br />
iz linije poveljevanja. Ruben zapiše, da<br />
predhodno obravnavajo vsak morebitni<br />
napad posebej ter ugotavljajo skladnost s<br />
humanitarnim pravom. Več kot očitno je<br />
torej, da je Izrael v svojih ukrepih izjemno<br />
previden, saj ob zanj na splošno neugodni<br />
mednarodni klimi noče tvegati pravdanja<br />
po mednarodnih sodiščih. Če je operacija<br />
pravno opravičljiva, se izvede, sicer ne.<br />
Vrnimo se na začetek: 12.000 mrtvih<br />
Palestincev je sorazmerno povračilo za<br />
1.200 pobitih Judov? Ruben razlaga, da<br />
ne gre za kumulativno seštevanje žrtev,<br />
ampak za upravičenost doseganja vojaškega<br />
cilja vsake posamezne operacije.<br />
Hamas je dokazal, da lahko brutalno<br />
ogroža življenje milijonov civilistov po<br />
vsem Izraelu. Roko na srce, Hamas je glede<br />
na bojno silo močnejši od marsikatere<br />
vojske. Cilj izraelskih operacij pa je zagotoviti<br />
varnost izraelskih državljanov, za<br />
kar je potrebna eliminacija Hamasa. Glede<br />
na kapacitete slednjega so torej žrtve<br />
sorazmerne in po pravu sprejemljive.<br />
Izrael o številkah žrtev ne govori,<br />
mrtve pa šteje bolj ali manj le Hamas. Mu<br />
je mogoče verjeti? Glede na dosedanje<br />
V tamkajšnjih razmerah<br />
tako rekoč ni mogoče ločiti<br />
civilista od militanta.<br />
Dopoldne prodaja lubenice,<br />
popoldne podstavlja bombe.<br />
Krinka in podtalno delovanje<br />
je zanje način življenja.<br />
izkušnje dvomim v njihovo resnicoljubnost.<br />
Večina sveta je sicer prepričana, da<br />
so žrtve le nedolžni civilisti – bolniki in<br />
šolarji. Takšne žrtve se v resnici pojavljajo<br />
v vseh spopadih. Kot pravi Ruben, po<br />
statistiki Združenih narodov po celem<br />
svetu na enega borca povprečno umre<br />
devet civilistov. Bolje je biti borec. Obenem<br />
pove, da naj bi v Gazi med žrtvami<br />
izraelskih povračilnih ukrepov bilo celo<br />
več militantov kot resničnih civilistov.<br />
Tudi če ne poznamo uradnih številk<br />
– verjetno jih niti nikoli ne bomo,<br />
saj gre zgolj za približke, bi ta trditev<br />
lahko bila precej blizu resnice. V<br />
tamkajšnjih razmerah tako rekoč ni<br />
mogoče ločiti civilista od militanta.<br />
Dopoldne prodaja lubenice, popoldne<br />
podstavlja bombe. Krinka in podtalno<br />
delovanje je zanje način življenja.<br />
HAMAS LAHKO POBIJA<br />
Drži, da so razmere v Gazi grozljive.<br />
Tragika je nam, v foteljih sedečim Evropejcem,<br />
nedoumljiva. Marsikdo bo rekel,<br />
da o tej tragiki pišem brezčutno,<br />
tehnično in črkobralsko. Ne drži: med<br />
mrtvimi so tudi nekateri nedolžni in<br />
ob tem se spomnim na dilemo Dostojevskega:<br />
Ali je vredno, da umre otrok,<br />
če s tem odreši človeštvo? Ni lahko, a<br />
živimo v kruti stvarnosti, v kateri je<br />
žrtvovanje otrok neizbežno. Naj gre za<br />
judovske ali palestinske otroke, vselej<br />
so žrtve po volji Hamasa. Tako pač je.<br />
Spomnimo se, kdo je po letih miru<br />
znova začel z nasiljem in barbarstvom.<br />
To je zločin, ki ga je treba izkoreniniti,<br />
in menim, da se o tem vsi civilizirani<br />
ljudje strinjamo. V dani situaciji bom<br />
kot na zločince s prstom najprej pokazal<br />
na palestinske militante, takoj za njimi<br />
pa na tiste, ki jim na Zahodu asistirajo.<br />
Tudi slovenski mediji in del politike<br />
enostransko stojijo na strani tistega, ki<br />
deluje proti naši kulturi in civilizacijskim<br />
normam. Hamas lahko pobija. Saj<br />
so vendar »naši«, kajne?<br />
<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
44<br />
OGLASNO SPOROČILO<br />
Biotehniški izobraževalni center Ljubljana in<br />
Sadjarska kmetija Radej, Blaž Radej, Senovo<br />
TRADICIONALNA<br />
IN SODOBNA<br />
UPORABA SADJA<br />
V GASTRONOMIJI<br />
Prenos znanja izven institucionalnih okvirov, torej s<br />
kmetije na kmetijo, je jedro projekta Tradicionalna in<br />
sodobna uporaba sadja v gastronomiji, ki ga ob strokovni<br />
podpori Biotehniškega izobraževalnega centra<br />
Ljubljana – BIC Ljubljana in Biotehniške fakultete Univerze<br />
v Ljubljani izvajamo na Sadjarski kmetiji Radej.<br />
Kmetija Radej z Dovškega pri Senovem obdeluje 5 ha<br />
sadnih nasadov, od tega 3,5 ha v ekološkem kmetijstvu<br />
in 1,5 ha v integriranem. Pri projektu sodelujeta še<br />
ekološka kmetija in EkoDrevesnica Ocepek iz Zasavja s<br />
široko paleto sadnih sadik preizkušenih sort, primernih<br />
za ekološko kmetovanje, in ekološka kmetija EKO-<br />
MIŠ iz okolice Domžal z ekološkim nasadom jablan,<br />
hrušk, špargljev ter v zadnjih letih tudi s konopljo.<br />
Pri prenosu znanja imamo na eni strani dve<br />
instituciji izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega<br />
sistema s številnimi temeljnimi<br />
in aplikativnimi znanji ter izobraževalnimi<br />
programi in na drugi strani več kmetij s širokim<br />
praktičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami<br />
ter željo, da ta znanja prenašajo na<br />
druge kmetije.<br />
V projektnem partnerstvu smo v sodelovanju<br />
sodelujočih zbrali strokovno in znanstveno<br />
literaturo. Izmed številnih možnih izobraževanj<br />
smo odbrali po mnenju partnerstva<br />
najperspektivnejše oblike, torej tiste, ki bi<br />
zanimale najširši krog pridelovalcev sadja<br />
ali samo ljubiteljskih vrtnih pridelovalcev<br />
sadja, da se odločijo za udeležbo na plačljivem<br />
izobraževanju. Sadjarska kmetija Radej<br />
je namreč obogatila svojo ponudbo sadja še s<br />
ponudbo neformalnih izobraževanj v sklopu<br />
dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Izobraževanja,<br />
ki so bila pripravljena v sklopu tega projekta,<br />
bo tržila tudi v prihodnje.<br />
Največji poudarek pri diverzifikaciji Sadjarske<br />
kmetije Radej, torej da razširi svoje delovanje s<br />
področja pridelave hrane na področje izobraževanja<br />
o okolju in hrani, smo namenili aktualnosti<br />
pripravljenih izobraževanj. V okviru<br />
projekta so bila pripravljena neformalna izobraževanja<br />
o hrani in pijačah s poudarkom na<br />
ekološkem kmetijstvu. Tehnologije, ki so sprejemljivejše<br />
za okolje ter hkrati ekološke, predstavljajo<br />
večji potencial, saj trendi uživanja<br />
ekološke prehrane že dlje časa rastejo.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
OGLASNO SPOROČILO<br />
45<br />
V projektu smo želeli obuditi tudi prezrte<br />
uporabe sadja iz bogate slovenske tradicije<br />
ter ob poudarjanju ekološko sprejemljivejših<br />
kmetijskih praks tlakovati pot za povečano<br />
povpraševanje in ponudbo teh ekoloških pridelkov.<br />
Hoteli smo doseči aktualnost pripravljenih<br />
izobraževalnih vsebin za potrebe<br />
izvajanja izobraževanja o okolju in hrani na<br />
kmetijah. Pri pripravi izobraževanj smo preverili<br />
tudi možnosti za nove, sodobnejše načine<br />
uporabe ekološkega sadja.<br />
Ključni doprinos 24-mesečnega projekta je odprta<br />
nova dopolnilna dejavnost: izobraževanje<br />
na kmetiji, kar je tudi eden od ciljev ukrepa<br />
M16.9 – sodelovanje iz Programa razvoja podeželja<br />
2014–2020, ki ga izvaja Republika Slovenija<br />
v sklopu skupne kmetijske politike EU. Z<br />
izvedenimi plačljivimi izobraževanji na kmetiji<br />
je Sadjarska kmetija Radej v zadnjih 12 mesecih<br />
pred zaključkom projekta z dopolnilno dejavnostjo<br />
SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje,<br />
izpopolnjevanje in usposabljanje<br />
z izobraževanji o okolju in hrani ustvarila več<br />
kot 5.000 evrov prihodkov.<br />
Že izvedena oz. pripravljena izobraževanja<br />
v prvih treh četrtinah izvajanja projekta, ki<br />
smo jih v projektnem partnerstvu ocenili kot<br />
najbolj perspektivna izobraževanja za nove<br />
podeželske produkte, lahko strnemo v naslednja<br />
neformalna izobraževanja:<br />
• pridelava ekološkega sadnega vina: jabolčno vino, borovničevo<br />
vino, kakijevo vino, kivijevo vino z dodajanjem medu<br />
ali brez dodajanja le-tega;<br />
• pridelava ekoloških sadnih sokov z dodatki izvlečkov zelišč,<br />
medu, ingverja, limone, hrena, korenja, paradižnika, tartufov,<br />
alg;<br />
• predelava inovativnih ekoloških sadnih izdelkov in polizdelkov:<br />
sadne slaščice, npr. jabolčni sir, jabolčni žele, čaji,<br />
jedi, kot so npr. slivovi cmoki, sadni žlinkrofi, jabolčni<br />
žličniki, jabolčni cmoki, jabolčno-orehovi cmoki ter sadni<br />
prigrizki, npr. energetske sadne ploščice;<br />
• izdelava pasteriziranih ekoloških sadnih prilog za gostinske<br />
obrate: jabolčni chutney, jabolčna čežana, čebulna marmelada,<br />
zgoščeni jabolčni sok in<br />
• pridobivanje visokovrednih procesnih produktov in energije<br />
iz odpadkov procesov ob predelavi vsakodnevnih sadnih<br />
izdelkov, kot so sokovi, kisi, krhlji, čips in žganje.<br />
V sklopu projekta smo izvedli tudi poglobljeno usposabljanje o načinih<br />
prenosa znanja na kmetijah v sklopu dopolnilne dejavnosti<br />
na kmetiji, pripravili in izvajali delavnice za več ranljivih in starostnih<br />
skupin ter predstavitve oz. prenos znanja in informacij o projektu.<br />
Na poljuden, aplikativen in interaktiven način smo predstavili<br />
dele znanja, ki ga bomo v slovenskem prostoru sistematično in<br />
strokovno podajali tudi v prihodnje, saj to predstavlja priložnost<br />
za razvoj slovenskega podeželja, ohranjanje okolja in zagotavljanje<br />
varnosti hrane. Izvajanje projekta je spremljal in vrednotil zunanji<br />
ocenjevalec, ki je pripravil tudi zunanjo evalvacijo.<br />
Projekt »Tradicionalna in sodobna uporaba sadja v gastronomiji« sofinancirata Evropska unija<br />
iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa<br />
razvoja podeželja 2014–2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja,<br />
je MKGP. Odgovarja BIC Ljubljana.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
46<br />
VZGOJA<br />
Nasvet<br />
MAJA VOVK<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Ali je prav dovoliti<br />
OTROKU, da odneha<br />
Predstavljajmo si, da nas otrok mesece prosi, da ga vpišemo na določeno dejavnost.<br />
Ko se končno vse poklopi in ga vpišemo, si po dveh treningih premisli in bi rad odnehal.<br />
Kaj zdaj? Bomo popustili in ga izpisali ali vztrajali, da mora k nogometu hoditi vse leto?<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
Za mnoge starše takšna situacija predstavlja<br />
velik stres. Morda je starše strah, da<br />
se otrok, če popustijo ob njegovih muhah,<br />
ne bo naučil vztrajnosti in ne bo zmožen<br />
gledati dolgoročno. Po drugi strani pa lahko nepripravljenost,<br />
da bi otroku prepustili odločitev,<br />
otroka ovira pri razvijanju sposobnosti odločanja<br />
in sprejemanja njihovih posledic.<br />
Angela Duckworth (53), profesorica psihologije<br />
z univerze v Pensilvaniji, opozarja, da<br />
»vztrajati« ni le nasprotje »odnehati«. Vztrajanje<br />
namreč pomeni tudi strast. Ta je tista, ki<br />
nas motivira, da vztrajamo tudi takrat, ko naletimo<br />
na <strong>težave</strong>.<br />
NAJTI OTROKOVO STRAST<br />
Pravilo pravi, da je za to, da nekdo postane mojster,<br />
potrebnih 10.000 ur vaje. Potemtakem je<br />
najboljše otroka spodbujati, da se zgodaj posveti<br />
svojim zanimanjem in začne že zgodaj nabirati<br />
te ure. Ta trend je vedno bolj prisoten, saj<br />
vedno mlajše otroke vpisujejo v specializirane
VZGOJA<br />
47<br />
Težko je najti strast,<br />
če ne veš, kaj imaš na voljo<br />
in kaj te v resnici veseli.<br />
Otroštvo je idealen<br />
čas za preizkušanje<br />
različnih možnosti.<br />
športe ali druge dejavnosti, kar je sicer<br />
v nasprotju s priporočili stroke,<br />
ki odsvetuje zgodnje vključevanje v<br />
specializirane športe in spodbuja vsestransko<br />
športno aktivnost ter preizkušanje<br />
različnih aktivnosti. Otrok<br />
tako lahko preizkusi različne stvari in<br />
ugotovi, kaj je tisto, kar mu je res všeč.<br />
Težko je najti strast, če ne veš, kaj<br />
imaš na voljo in kaj te v resnici veseli.<br />
Otroštvo pa je idealen čas za preizkušanje<br />
različnih možnosti.<br />
Preizkus različnih dejavnosti je<br />
prijaznejši tudi do staršev. Če otrok<br />
obiskuje športno aktivnost v okviru<br />
krožka v šoli ali če se udeleži krajših<br />
enodnevnih ali enotedenskih aktivnosti,<br />
lahko hitro ugotovi, ali mu ustreza<br />
ali ne, in poskusi še kaj drugega, ne da<br />
bi morali mi v to vložiti veliko denarja<br />
ali časa. Ni treba kupiti drage opreme<br />
in nejevoljnega otroka še več mesecev<br />
prepričevati, da mora obiskovati tečaj<br />
dvakrat na teden.<br />
OTROKOVA IZBIRA<br />
Otrok potrebuje čas, prostor in priložnost,<br />
da se lahko igra in ustvarja. Na ta<br />
način odkriva, kaj ga veseli, kaj mu gre<br />
dobro in v čem se želi preizkusiti. Če<br />
izbere aktivnost, ki ga zares veseli, je<br />
večja verjetnost, da bo vztrajal, kot pa<br />
če so njegova glavna motivacija starši,<br />
trenerji ali učitelji.<br />
Seveda če otrok preizkusi različne<br />
aktivnosti, to neizbežno pomeni, da<br />
bo tudi veliko aktivnosti opustil. Pri<br />
tem pa imajo veliko vlogo starši, da<br />
presodijo, kdaj je primerno, da nekaj<br />
opusti in kdaj rabi le malo pomoči, da<br />
se prebije skozi. Za starše je to lahko<br />
težka odločitev, saj vedo, kako svet<br />
deluje in kaj vse je potrebno za uspeh.<br />
Zavedajo pa se tudi, da dejavnosti niso<br />
vedno prijetne in zabavne ter da je treba<br />
vložiti veliko časa in truda, da postaneš<br />
v nečem dober. Po drugi strani<br />
pa ni mogoče vedeti, kaj doživlja otrok<br />
in kaj čuti do določene dejavnosti.<br />
KDAJ ODNEHATI<br />
Ko bi otrok rad odnehal, je to lahko<br />
zaradi tega, ker mu je dolgčas, nelagodno,<br />
ni tako uspešen, kot bi si želel,<br />
dvomi vase ali ker mu dejavnost ni pisana<br />
na kožo.<br />
<strong>Kako</strong> torej presoditi, kdaj otrok<br />
potrebuje le spodbudo in »brco v rit«,<br />
kdaj pa je res bolje, da odneha? Ključ<br />
je v odkritem in iskrenem pogovoru z<br />
otrokom. Le tako je mogoče ugotovili,<br />
kaj ga muči.<br />
Morda rad igra nogomet, pa se v<br />
ekipi počuti osamljeno ali celo nesprejeto.<br />
V tem primeru je smiselno vztrajati<br />
in poiskati rešitev, kako bi lahko<br />
vseeno nadaljeval z nogometom, a<br />
se ne bi počutil osamljeno. Včasih bi<br />
morda otrok želel nadaljevati, vendar<br />
z drugim trenerjem, učiteljem, drugo<br />
ekipo ali drugim poudarkom.<br />
Morda bi rad odnehal prehitro, ko<br />
še niti ni dobro spoznal dejavnosti. V<br />
tem primeru se je dobro dogovoriti,<br />
koliko srečanj, treningov oz. vaje se<br />
pričakuje od njega pred dovoljenjem,<br />
da sprejme odločitev. To je še posebej<br />
dobrodošlo za tiste otroke, ki se bojijo<br />
novih stvari.<br />
Če starši dovolijo, da so otroci lahko<br />
tudi razočarani in neuspešni, je to<br />
najboljša šola učenja vztrajnosti. Veliko<br />
boljša od tiste, ki bi jo izkusili ob<br />
prisilnem vztrajanju pri določeni dejavnosti,<br />
ki jim ne ustreza.<br />
ZA VZTRAJNOST<br />
Bo imela hči zaradi tega, ker je v prvem<br />
razredu odnehala z gimnastiko, kasneje<br />
v življenju težavo pri vztrajnosti? Na<br />
srečo ni tako. Otroci se vztrajnosti učijo<br />
z razočaranji in padci na vseh področjih<br />
v življenju, interesne dejavnosti<br />
so samo eno izmed teh področij.<br />
Ob misli na vztrajnost in vzdržljivost<br />
imajo mnogi pred očmi podobo<br />
nekoga, ki nikoli ne obupa. Toda ali<br />
je to res lekcija, ki bi jo radi naučili<br />
svoje otroke? Včasih pride v življenju<br />
tudi do situacije, ko je treba obupati,<br />
odnehati in pustiti, ker je le tako mogoče<br />
narediti korak drugam, v novo<br />
smer, kamor prej ni bilo mogoče zaradi<br />
vztrajanja pri starem.<br />
<br />
OSEBNA IZKUŠNJA, TRAVMA<br />
V otroštvu sem igrala trobento, klavir<br />
in plesala. Vse sem želela pustiti<br />
in s starši imela konstantne debate<br />
o tem, a niso imeli posluha za to, da<br />
bi nehala. Ne samo da teh dejavnosti<br />
nisem marala, prav sovražila sem<br />
jih. Poleg tega so bile zame tudi čisto<br />
fizično zelo boleče. Od 4. razreda<br />
dalje sem nosila različne zobne aparate,<br />
zaradi česar je bilo igranje trobente<br />
boleča izkušnja, poleg tega pa<br />
tudi nisem imela dovoljšne pljučne<br />
kapacitete. Pri plesu je bilo podobno.<br />
Sovražila sem rutino in tesno<br />
prilegajoča oblačila. Imela sem tudi<br />
<strong>težave</strong> s stopali in skoliozo. Pri klavirju<br />
teh težav ni bilo, me je pa bolela<br />
glava. Ne morem brati not, nimam<br />
pojma zakaj. Posledica tega so<br />
bili grozni glavoboli. Moje otroštvo<br />
je bilo zaradi obšolskih dejavnosti,<br />
ki jih nisem marala, prava nočna<br />
mora. Zaradi teh treh dejavnosti mi<br />
je pogosto zmanjkalo časa za stvari,<br />
ki sem jih z veseljem počela.<br />
Oboževala sem umetnost – še<br />
posebej tisto v anime stilu. Od starih<br />
staršev sem dobila tablico za<br />
risanje, vendar sem bila ob koncu<br />
vseh svojih dejavnosti preveč utrujena,<br />
da bi jo uporabljala. Prav tako<br />
sem oboževala konje in imela veliko<br />
strast do jahanja, a starši niso bili za<br />
to, čeprav bi si lahko to privoščili.<br />
Želela sem se preizkusiti v drsanju<br />
in petju, a časa in energije za to poleg<br />
vsega drugega enostavno ni bilo.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
48 MOŽ IN ŽENA<br />
To, kar imava,<br />
je toliko več kot<br />
zgolj »metuljčki«<br />
v trebuhu.<br />
Dan, ko sem SKORAJ<br />
prevaral svojo ženo<br />
Iz očitnih razlogov bom tukaj anonimen. Sem poročen, imam dva otroka. Z ženo imava dober odnos,<br />
seveda gre tudi v valovih gor in dol, ampak čez palec je dobro. Tudi vseskozi je bilo dobro,<br />
ničesar ji nimam očitati. Prvi žar seveda z leti ugasne, majhni otroci in naporen vsakdan<br />
tudi prinesejo svoje, a toliko zrelosti imam, da mi je jasno, da je to življenje.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Njo sem si izbral in vem, da sem dobro izbral. Bolj<br />
na mestu je vprašanje, če je tudi ona dobro izbrala.<br />
<strong>Kako</strong>rkoli, življenje mi je pred leti prineslo situacijo,<br />
v kateri bi skoraj ogrozil svoj zakon in družino.<br />
Zaposlen sem v večjem podjetju. Takrat je na moj oddelek<br />
prišla nova sodelavka. Vizualno je to tip ženske, ki mi je<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
bil vedno všeč. Osebnostno – prijetna, simpatična, pozorna,<br />
navihana. Profesionalno – pridna, delovna, sposobna … Sestanki<br />
so postali prijetnejši, jutranje kave daljše, malice zanimivejše,<br />
poslovne poti nekaj, česar sem se veselil. Pri sebi<br />
sem opazil, da mi je njena družba všeč, da mi je pomembno,<br />
kaj misli, da čez dan tuhtam, kaj bi zanimivega ali duhovite-
Izpoved<br />
MOŽ IN ŽENA<br />
49<br />
ga povedal, da pozorneje izbiram oblačila,<br />
da me malo izkazane pozornosti z<br />
njene strani napolnijo z energijo in da<br />
vedno bolj iščem stik z njo.<br />
Jasno mi je bilo, da sem se rahlo<br />
zatreskal. Tega nisem dojemal kakor<br />
nekaj zelo slabega, pač, malo goriva za<br />
moj vsakdan. Tudi odnos z ženo se je<br />
v tistem obdobju izboljšal, saj sem bil<br />
dobro razpoložen in sem energijo, ki<br />
sem jo dobival v odnosu s sodelavko,<br />
prenesel na odnos z ženo in otroki.<br />
KEMIJA NA DELU<br />
Po neki skupni poslovni poti, ko sva<br />
bila še več skupaj in sva tudi precej govorila<br />
o osebnih stvareh, se je začela<br />
name odzivati tudi sodelavka. Kar je<br />
bilo do tedaj nedolžen flirt in zafrkancija,<br />
je postajalo vedno bolj odkrito.<br />
Takrat me je odneslo in nisem več znal<br />
nazaj. Kemija je začela delovati »na<br />
polno« in bil sem zaljubljen kot nikoli<br />
prej. Tudi povsem fizična privlačnost<br />
je bila, vsaj z moje strani, nenormalno<br />
močna. Vedno bolj mi je postajalo<br />
jasno, da sem že davno šel mimo točke<br />
vrnitve. Istočasno me je začela glodati<br />
vest do žene in do otrok. Vedel sem,<br />
da bo moj zakon razpadel, če si bom<br />
privoščil afero, ker moja žena tega ne<br />
bi požrla. Tudi jaz ne bi. Toda to ni bil<br />
glavni razlog, da nisem šel dalje.<br />
Bil sem tako zaljubljen, da mi je bilo<br />
pravzaprav vseeno za to in vse, kar sem v<br />
tistih dneh videl, je bila sodelavka. Po glavi<br />
mi je hodilo samo to, da takšne »šanse«<br />
ne smem izpustiti, ker bom vse življenje<br />
obžaloval. To, kar me je zadržalo, sta bila<br />
moja majhna otroka. Plehke laži mnogih,<br />
ki sem jih poznal, da so njihovi otroci čisto<br />
v redu, odkar so se ločili, so me vedno<br />
iritirale, ker se je na 100 m videlo, da ni<br />
tako, da otroci presneto trpijo.<br />
OBRAT<br />
Z danes na jutri sem odpovedal<br />
večdnevno poslovno potovanje v tujino,<br />
kjer bi bil v majhni skupini ves<br />
čas s sodelavko, kar me je takrat stalo<br />
tudi napredovanja. To so bili eni<br />
najbolj turobnih dni mojega življenja.<br />
Bil sem doma, z ženo in otroki, kosil<br />
travo in gledal Ribiča Pepeta, medtem<br />
ko bi lahko v evropski prestolnici pil<br />
šampanjec z zelo hudo mačko. To, da<br />
imam ženo in otroke rad, mi ni pri počutju<br />
čisto nič pomagalo.<br />
Nekako sem prebrodil te dni. Nekoliko<br />
sem se držal tudi stran od žene,<br />
saj nisem imel moči igrati, da tega, da<br />
je vse v redu, o svoji notranji drami pa<br />
ji tudi nisem želel povedati.<br />
Ko so se kolegi vrnili s službene<br />
poti, smo v službi normalno nadaljevali,<br />
a med nama s sodelavko je bila<br />
neka distanca. Z moje strani se je »magija«<br />
v nekaj dneh zmanjšala za 80 %.<br />
Čez nekaj tednov nam je na zaključku<br />
predstavila svojega novega partnerja.<br />
Ni me več ne zabolelo in ne zmotilo. Še<br />
nekaj let po tistem sva delala na istem<br />
oddelku, na nekaterih projektih celo<br />
zelo skupaj. Še vedno se mi je zdela<br />
prijetna, simpatična, »kul« … toda<br />
kemija je izzvenela. Tisto obdobje je<br />
ostalo kot neka daljna zgodbica, sodelavka<br />
pa bežen, precej nepomemben<br />
spomin. Ženi sem čez leta priznal, da<br />
sem se nekoč malo zatreskal v sodelavko<br />
in da me je po nekaj tednih tudi<br />
minilo. Zvenelo je kot neka anekdota.<br />
Tako jo je tudi vzela in to je nenazadnje<br />
tudi bila. Hvala Bogu!<br />
NAUK ZGODBE<br />
Nauk zgodbe je pomemben predvsem<br />
zame osebno, nikomur ne želim soliti<br />
pameti. Nauk zame je bil, da je zatreskanost<br />
predvsem povsem fizična,<br />
kemična stvar, ki v nekaj tednih ali<br />
največ mesecih izzveni. Ni je treba<br />
vzeti resno in predvsem je ni treba negovati<br />
in hraniti, če ta dotična oseba<br />
ni kandidat za življenjskega partnerja.<br />
Pride in mine. Ko danes včasih pomislim<br />
na to, da bi skoraj ogrozil svojo<br />
družino, sem samo hvaležen angelom<br />
ali ne vem komu, da me je potegnil<br />
malo na stran. Z ženo sva zdaj poročena<br />
17 let, otroka sta najstnika. Srečen<br />
sem z njo in ona, upam, z mano. To,<br />
kar imava, je toliko več kot zgolj »metuljčki«<br />
v trebuhu. <br />
(Ime avtorja je znano<br />
uredništvu Iskrenih.)<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
50<br />
DRUŽBA<br />
Nasveti<br />
Kakšen je OBRAZ človeka,<br />
ki je bil ZLORABLJEN<br />
Od sobote,18. novembra, do nedelje, 17. decembra 2023, je v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani<br />
na ogled razstava »Sram – evropske zgodbe« (ang. »Shame – European Stories«).<br />
UREDNIŠTVO ISKRENI.NET<br />
JUSTICE-INITIATIVE.EU<br />
Gre za razstavo, ki potuje po<br />
vsaj Evropi in na kateri so<br />
zbrani portreti skoraj 100<br />
žrtev, ki so bile zlorabljene<br />
kot otroci. »Razsežnost problema še<br />
nikoli ni bila zajeta na takšen način«,<br />
so zapisali pri Justice Initiative (pobuda<br />
za pravičnost), ki ta projekt podpira.<br />
S portreti resničnih žrtev želijo<br />
sporočiti, da se zloraba lahko zgodi<br />
prav vsakomur v različnih pretresljivih<br />
oblikah in okoliščinah.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
DATI OBRAZ IN GLAS ŽRTVAM<br />
Guido Fluri (57), ustanovitelj omenjene<br />
pobude, pove, da »vsak, ki spregovori<br />
o zlorabi, potrebuje izjemen pogum,<br />
saj nas družba uči molčanja. To<br />
razstava je tukaj, da bi to težko temo<br />
prinesla na svetlo, da bi dala obraz in<br />
glas žrtvam ter bila korak k spremembi,<br />
korak k odrešitvi za žrtve.« Prav<br />
tako želijo, da bi v družbi in politiki<br />
prekinili molk o tej temi, predvsem o<br />
doživetih travmah, saj si žrtve zlorabe<br />
zaslužijo pravično obravnavo.<br />
Razstava je bila do sedaj na ogled v<br />
Italiji, Španiji, Nemčiji, Grčiji, Romuniji in<br />
na Portugalskem, Finskem in Hrvaškem.<br />
Otvoritev razstave so organizatorji<br />
pospremili tudi z okroglo mizo z naslovom<br />
Podpora in pomoč preživelim žrtvam<br />
spolnih zlorab ter njihovo okrevanje.<br />
Poleg razstave bo molitev za žrtve<br />
spolnih zlorab s taizejskimi spevi.
upanje51<br />
KLIC<br />
DOBROTE<br />
za vse<br />
dvorana<br />
Golovec v Celju<br />
sreda, 29. 11. 2023<br />
ob 20.00<br />
Teden Karitas, 27. 11. do 3. 12. 2023<br />
BREZPLAČNA OBJAVA<br />
prenos<br />
RTV Slovenija<br />
in Radio Ognjišče<br />
Vstopnice so na voljo<br />
na 01/300 59 60<br />
ali info@karitas.si<br />
www.karitas.si<br />
QR koda za mobilno banko<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
52<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
BIROKRATIZACIJA<br />
NA POTENCO<br />
Izvršna direktorica Združenja Manager<br />
Petra Juvančič je v komentarju kritična<br />
do zakona, ki je začel veljati in zaostruje<br />
evidentiranje zaposlenih. »To je samo še<br />
en dodaten od približno 900 veljavnih<br />
zakonov ter več kot 20 tisoč predpisov<br />
in drugih aktov, ki se v Sloveniji vsakodnevno<br />
uporabljajo. V zadnjih tridesetih<br />
letih smo namreč povsem nekontrolirano<br />
in nepregledno desetkratno povečali<br />
število pravil, predpisov in zakonov, ki<br />
urejajo poslovanje,« piše Juvančičeva.<br />
Sprašuje se, zakaj kot država nenehno<br />
izbiramo pot, s katero si otežujemo<br />
delovanje in zmanjšujemo svojo<br />
konkurenčnost. »Zagotovo se vsi strinjamo<br />
s plemenitim namenom zakonodajalca<br />
za zaščito položaja <strong>delavcev</strong>,<br />
vendar k temu ne bodo prispevale<br />
dodatne administrativne obremenitve,<br />
temveč odgovorna podjetja za to skrbijo<br />
sama, za kršitelje pa mora biti tu predvsem<br />
dobro delujoča pravna država – od<br />
nadzora do sodišč,« izpostavlja avtorica,<br />
ki opozarja, da dodatne obremenitve<br />
dušijo produktivnost in ustvarjalnost<br />
velike večine podjetij.<br />
»›Poudarek na kvantiteti namesto na<br />
kakovosti. Omejuje samostojnost in<br />
odgovornost. Povzroča stres in nezadovoljstvo.<br />
Ne upošteva raznolikosti<br />
delovnih nalog. Omejuje prožnost pri<br />
delu. Povečuje administrativno breme.‹<br />
To nam o izzivih štempljanja pove<br />
ChatGPT. Pravzaprav pa za ta odgovor<br />
ne potrebujemo umetne inteligence,<br />
dober lakmusov papir bo že to, da svoje<br />
otroke vprašamo, v kakšnih podjetjih (in<br />
očitno tudi državah) si želijo delati,« še<br />
izpostavi avtorica, ki opozarja, da zakon<br />
ni primeren za sodobne oblike dela in v<br />
okolju, v katerem konkurenčne države<br />
na tem področju sprejemajo diametralno<br />
nasprotno zakonodajo.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
»FROM HERO TO ZERO«<br />
Pred dobrim letom in sedmimi meseci,<br />
1. junija 2022, si je Robert Golob<br />
po izvolitvi vlade v Državnem zboru<br />
zaželel bistveno stvar: naj njegovo vlado<br />
ljudje ocenjujejo na podlagi doseženih<br />
rezultatov. Kot na Portalu Plus piše Tilen<br />
Majnardi, se mu je želja uresničila.<br />
Osrednji mediji, ki so ga ob izvolitvi<br />
nekritično povzdigovali, se zdaj na<br />
Goloba »ljudožersko« spravljajo. Predsednik<br />
vlade očitno ni razumel prvih<br />
resnih opozoril ustvarjalcev javnega<br />
mnenja po poletju, da antijanšizem sam<br />
po sebi ne deluje več, da ljudje čakajo na<br />
reševanje realnih problemov: zdravstva,<br />
draginje, sociale, prometnih zagat,<br />
varnosti, migracij ...<br />
Takrat Svobode in njenega predsednika<br />
še niso popolnoma izpljunili. Sedaj<br />
»bodo vso krivdo zvalili na Goloba, oni<br />
s svojim političnim, propagandnim,<br />
porumenelim uničevanjem resnega<br />
novinarstva, medijev niso nikoli nič<br />
krivi, njihove naklade ne padajo zaradi<br />
odmika od resnega poročanja, ampak<br />
samo zaradi mednarodnih trendov. Ja,<br />
seveda. Kot niso nič krivi tudi vplivniki,<br />
analitiki, strokovnjaki z neznanimi viri<br />
podatkov, garažnimi metodologijami<br />
merjenja javnega mnenja, ki delajo<br />
vratolomne salte v svojem mnenju.<br />
Menda so bili zavedeni, nepoučeni.<br />
Hudi strokovnjaki torej. Ampak brez<br />
ovir gredo naprej: danes imajo nove<br />
analize, ocene, predvidevanja, ki jih spet<br />
objavljajo v istih medijih, ki so promovirali<br />
danes pakirajočega premierja. Ni<br />
nepomembno, da ›osvobojeni‹ mediji<br />
niso dobili dovolj izdatne finančne<br />
pomoči, kar so pričakovali na podlagi<br />
predvolilnih obljub. Sedaj premierju<br />
nekateri na iskren, drugi na svoj izkrivljen<br />
način kažejo, da iščejo novega šefa,«<br />
še piše avtor.<br />
<br />
O, da ne bi<br />
nikoli pozabili<br />
blagosti poeta<br />
in poguma generala!<br />
Iskrene čestitke<br />
ob dnevu<br />
Rudolfa Maistra.<br />
UREDNIŠTVO DOMOVINE<br />
Tomo Strle/CITRUS
EDVARD KADIČ,<br />
STROKOVNJAK<br />
ZA KOMUNIKACIJO<br />
GOVORICA TELESA<br />
Slovenija si mane roke<br />
ZARADI VESOLJA<br />
Slovenija je 6. novembra na vesoljskem vrhu v Sevilji uradno zaprosila za polnopravno<br />
članstvo v Evropski vesoljski agenciji (angleško European Space Agency – ESA). Prošnjo<br />
za članstvo, ki sledi uradni odločitvi Vlade Republike Slovenije minuli petek, je generalnemu<br />
direktorju ESA Josefu Aschbacherju ob robu ministrskega zasedanja ESA predal<br />
državni sekretar Matevž Frangež.<br />
53<br />
MATEVŽ FRANGEŽ: VELIKO SI OBETAMO<br />
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve<br />
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo<br />
2<br />
TANJA FAJON: FORMALNO IN SPOŠTLJIVO<br />
1<br />
ROKE<br />
Da si nekdo mane roke, je eden od najbolj izrazitih neverbalnih<br />
signalov obetanja nečesa dobrega. V konkretnem<br />
primeru lahko sklepamo, da si Matevž Frangež obeta<br />
pozitiven izid zaprosila za polnopravno članstvo v Evropski<br />
vesoljski agenciji.<br />
OBRAZ<br />
Pozitivno vzdušje kar žari z obraza. Omenjeni žar sestavljajo<br />
tako nasmejana usta kot tudi nasmejane oči. Prav iz slednjega<br />
tudi sklepamo, da gre za iskrena čustva, in ne zgolj za nasmeh<br />
zaradi formalnega fotografiranja za npr. arhiv.<br />
ROKE<br />
Sogovornika sta v formalnem (službenem) diplomatskem<br />
okolju in takšna je tudi govorica telesa celote obeh sogovornikov.<br />
Urejena, nekoliko toga drža teles in prisotnost državnih<br />
simbolov. Pri sogovorniku iz Alžirije lahko posebej opazimo t.<br />
i. »figov list« v sedečem položaju, kjer s prekrižanimi dlanmi<br />
zapira t. i. intimno okno. S takšno zaporo neverbalno sporoča<br />
visoko stopnjo spoštovanja do sogovornice in zavedanje<br />
svojega položaja kot gosta. Pri sogovornici, zunanji ministrici<br />
Tanji Fajon pa lahko opazimo njene dlani na kolenu. Gre za<br />
neverbalno sporočilo, da se čas za sestanek počasi izteka, da se<br />
srečanje približuje h koncu in da bo čas za odhod.<br />
<br />
1 Državni sekretar Matevž Frangež (45) na vesoljskem vrhu v Sevilji (6. november).<br />
2 Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon (52) je na obisku gostila ministra za zunanje zadeve in narodno skupnost v tujini<br />
Demokratične ljudske republike Alžirije Ahmeda Attafa (6. november).<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
54<br />
SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
Jabolčni KOZARČKI<br />
4 OSEBE PREPROSTO 15 MINUT<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
SESTAVINE<br />
• 4 sočna domača jabolka<br />
• 2 cm debela rezina masla<br />
• 4 jušnih žlic rozin<br />
• sladkor<br />
• cimet<br />
• 12 čokoladnih maslenih<br />
keksov<br />
• 250 ml smetane za stepanje<br />
• čokoladni ostružki, 4 krhlji<br />
jabolka, zvezdnati janež za<br />
okras<br />
1. Smetano stepemo<br />
in postavimo v hladilnik.<br />
2. Maslo raztopimo. Medtem<br />
na majhne kocke narežemo<br />
jabolka. Ko je maslo<br />
vroče, na njem popražimo<br />
kocke jabolk. Dodamo sladkor<br />
in cimet po okusu. Vmešamo<br />
še rozine in na zmerni<br />
temperaturi dušimo, da se<br />
rahlo zmehčajo in spustijo<br />
nekaj soka. Ohladimo.<br />
3. Čokoladne maslene piškote<br />
nadrobimo in jih porazdelimo na dno<br />
kozarcev. Na piškotno dno razdelimo<br />
na maslu dušena jabolka in rozine (2<br />
jušni žlici prihranimo za dekoracijo).<br />
Sledi stepena smetana, prihranjena<br />
dušena jabolka, posip iz cimeta,<br />
dekoracija iz čokoladnih kapljic,<br />
ostružkov, zvezdnati janež in po en<br />
manjši in tanjši krhelj jabolka.<br />
4. Sladico postrežemo takoj.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Priporočila<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />
55<br />
MILAN HRASTAR<br />
ANNET HUIZING, KAKO SEM PO<br />
NESREČI NAPISALA KNJIGO<br />
Delo res ni namenjeno samo potencialnim piscem<br />
romanov ali knjig na splošno, čeprav bi se<br />
sprva po naslovu lahko tako sklepalo. Res pa je<br />
to ljubek roman o deklici, ki si je neznansko želela<br />
postati pisateljica. <strong>Kako</strong>r je zapisala glavna<br />
junakinja, si je najprej želela, da se ne bi smilila<br />
ljudem zaradi smrti svoje mame. Ljudi, ki jim je<br />
ta dogodek omenila, je začela vrednotiti po njihovih<br />
reakcijah. Naključje, ali pa tudi ne, je hotelo,<br />
da je v njihovi ulici, pravzaprav čez cesto,<br />
stanovala uveljavljena pisateljica, ki že nekaj<br />
časa ni izdala nobenega dela. Junakinja Katinka<br />
je z njeno pomočjo pričela s prvimi koraki<br />
pisanja. Najprej opisuje svojo družino in dogodke,<br />
ki jo vznemirjajo. Pisateljica ji iskreno<br />
pomaga, jo popravlja in usmerja, hkrati pa se<br />
tudi sama spreminja iz zagrenjene in razočarane<br />
ženske srednjih let v optimistično in veselo<br />
osebo. Ta knjiga je imenitno večgeneracijsko<br />
delo o medsebojnih odnosih, žalovanju in<br />
veselju in pritrjuje sprejemanju vsega novega.<br />
Lahko pa delo res vzamete tudi kot priročnik<br />
za pisanje romanov.<br />
Hlebce, Zala, 2016, 143 strani, 23 evrov.<br />
MARIE-AUDE MURAIL, SIMPL<br />
(žanr: mladinski roman; ciljna skupina:<br />
mladostniki in odrasli bralci)<br />
Simpl je izjemno navdihujoča knjiga z odlično<br />
izrisanimi liki in prizori. Govori o Simplu,<br />
22-letniku, ki je zaradi umske zaostalosti<br />
na razvojni stopnji triletnika. Njegova edina<br />
skrb je plišasti zajček Zajko. Njegov brat,<br />
17-letni Kleber, se začasno znajde v vlogi<br />
njegovega skrbnika, kar je precej zahtevna<br />
naloga za nekoga, ki išče svoje mesto v svetu.<br />
Starejši brat mu vsekakor ni v pomoč pri hitremu<br />
vklapljanju v družbo, sploh ko se znajdeta<br />
v vlogi cimrov štirih študentov.<br />
Knjiga odpira vprašanja o sprejemanju drugačnosti<br />
in o tem, kako se lahko prijateljske<br />
vezi spletejo med najbolj nepričakovanimi<br />
osebami. Simpl je predstavljen tako, da<br />
lahko z njim zelo enostavno čustvujemo in<br />
ga na neki točki precej hitro vzamemo za<br />
svojega. Preko njegovih izjemno bazičnih<br />
vprašanj se tudi nam odpirajo novi pogledi<br />
na svet, v katerem živimo.<br />
Po knjigi je bil leta 2017 posnet tudi<br />
nemški film Simpl, v katerem v glavni<br />
vlogi nastopi David Kross, ki je morda<br />
javnosti znan po filmu Bralec (2008). V<br />
slovenščino je prevedena še ena knjiga<br />
Murailove z naslovom Oh, boy! (Dob pri<br />
Domžalah, založba Miš, 2013). <br />
MONIKA<br />
JEGLIČ<br />
Dob pri Domžalah, Miš, 2013, 192 strani.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
56<br />
FILMSKI KAŽIPOT<br />
Življenje na otoku Jezusa,<br />
dok. film, ZDA 2019<br />
SOB, 25. 11., 22.30, Exodus<br />
Režija: Craig Claudin<br />
Resnična zgodba o pastorju misijonarju Scottu<br />
Campbellu, čigar sanje o uspehu v službi ga<br />
pahnejo v klinično depresijo in na rob samomora.<br />
Film raziskuje Božji vpliv na reševanje<br />
težav in to, kako vera spremeni človeka.<br />
Dragi tovariši, drama,<br />
Rusija 2020<br />
SOB, 25. 11., 22.40, TVS1<br />
Novočerkask, Sovjetska zveza, leta 1962.<br />
Ljudmila je članica lokalnega odbora komunistične<br />
partije. Vrednote partije zagovarja z<br />
vso vdanostjo in prezira vsakršno nasprotovanje.<br />
Nekega dne pa je priča dogodku, ki ji<br />
za vedno spremeni pogled na svet. Oblasti<br />
v bližnjo tovarno pošljejo vojsko, da bi<br />
zadušila stavko <strong>delavcev</strong>, vendar pa se vse<br />
skupaj sprevrže v masaker. Mesto preplavijo<br />
izgredi, veliko je poškodovanih in pogrešanih.<br />
Izgine tudi Ljudmilina hčerka, zato<br />
se zaskrbljena mati nemudoma odpravi na<br />
nevarno, a odločno iskanje. Film natančno<br />
prikaže potek dogodkov, ki epilog dobijo<br />
šele po razpadu Sovjetske zveze.<br />
Medvedek Paddington 2,<br />
druž. komedija, VB 2017<br />
SOB, 25. 11., 23.40, Planet Eva<br />
Igrajo: Brendan Gleeson, Hugh Grant,<br />
Jim Broadbent<br />
Paddington srečno živi pri družini Brown<br />
na ulici Windsor Gardens, kjer je postal<br />
priljubljen član skupnosti. Kamorkoli gre,<br />
prinese veselje in marmelado. Medtem ko<br />
išče popolno darilo za stoti rojstni dan svoje<br />
drage tete Lucy, opazi posebno zgibanko v<br />
antikvariatu gospoda Gruberja in loti se vrste<br />
priložnostnih del, da bi jo lahko kupil. Toda<br />
ko zgibanko nekdo ukrade, mora Paddington<br />
z Brownovimi razkrinkati tatu.<br />
Vida Matjan: Duša vsega,<br />
uspešna Slovenka v Črni gori,<br />
SLO 2023<br />
NED, 26. 11., 20.55, TV Maribor<br />
Vida Matjan (1896–1993) je bila glasbenica,<br />
skladateljica pedagoginja, stroga in skopa<br />
s pohvalami, toda za Boko Kotorsko in<br />
Črno goro je bila neprecenljivo bogastvo,<br />
zlasti njena predanost mladini. V Sloveniji<br />
te imenitne gospe skorajda ne poznamo. Iz<br />
Ljubljane, kjer se je rodila, jo je pot prek Beograda<br />
vodila v Kotor, kjer so po njej poimenovali<br />
glasbeno šolo, njeno ime pa nosi tudi<br />
tamkajšnje slovensko društvo. Letos mineva<br />
30 let od njene smrti.<br />
Ljudstvo se odloča,<br />
dok. film, SLO 2023<br />
TOR, 28. 11., 19.25, TVS2<br />
Prve volitve na Slovenskem so bile v revolucionarnem<br />
letu 1848, ko je imela volilno pravico<br />
peščica Slovencev, ki je lahko plačevala davke.<br />
V zgodovini se je volilo na različne načine.<br />
Sprva so volivci javno povedali, koga volijo.<br />
Zaradi nepismenosti pa se je v zgodovini volilo<br />
tudi s kroglicami. Po drugi svetovni vojni so<br />
obstajale t. i. črne skrinjice, kamor so volivci,<br />
ki so glasovali za opozicijo, lahko vrgli »svoj<br />
glas«. O volitvah in zanimivih prigodah, povezanih<br />
z njimi, bodo govorili Božo Repe, Irena<br />
Selišnik, Bojan Balkovec in Franc Perko.<br />
Pričevalci: Anka Poženel,<br />
dok. film, SLO 2023<br />
TOR, 28. 11., 22.45, TVS1<br />
Režija: Jože Možina<br />
V pričevanju, ki izzveni kot klic k humanosti je<br />
veliko zanimivih detajlov o življenju in smrti<br />
Janka Premrla Vojka. Ankini starši so ga poznali,<br />
o njem so govorili pozitivno, tudi zato, ker je<br />
imel v svojem partizanskem bivališču podobo<br />
Svetogorske Marije. Čedalje več je vesti in<br />
pričevanj, da je Vojka ubila partizanska krogla:<br />
»Njega so ubili sami. Njega so sami, zaradi<br />
tega, ker je bil fant pobožen pa prepošten.<br />
Ker je začel ta komunizem, vedeli so, da ga ne<br />
bodo obvladali in so pa spravili.«<br />
Na krilih orlov, drama,<br />
Kitajska 2016<br />
ČET, 30. 11., 20.00, Kino<br />
Biografija svetniškega škotskega atleta Erica<br />
Liddella, dobitnika dveh olimpijskih kolajn<br />
(1924). Rodil se je staršem misijonarjem na Kitajskem.<br />
Na olimpijskih igrah ni hotel nastopiti<br />
v svoji najboljši disciplini, ker je bila tekma v<br />
nedeljo. Po japonski okupaciji leta 1937 je Liddell<br />
poslal svojo soprogo Florence in hčeri na<br />
varno v Kanado. S krščanskim čutom za odgovornost<br />
in dolžnost zavezani Liddell je ostal<br />
na Kitajskem, da bi pomagal civilnim žrtvam<br />
vojne. Njega in mnoge tujce so Japonci poslali<br />
v eno od številnih taborišč. Njegovo sporočilo<br />
upanja je postalo nesmrtno. <br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Koledar dogodkov NOVEMBER<br />
DOGODKI<br />
57<br />
Stanislav Zebec Stanč/Cankarjev dom<br />
26<br />
NED<br />
Frančišek<br />
19.30<br />
Cankarjev dom, Prešernova<br />
cesta 10, Ljubljana<br />
Gledališka predstava<br />
Avtorja priredbe: Jernej Lorenci in Matic Starina po<br />
romanu Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa v prevodu<br />
Jaroslava Novaka.<br />
Produkcija: Mestno gledališče Ptuj<br />
Frančišek Asiški je velika religiozna, mitološka, zgodovinska in umetniška<br />
osebnost. Obdaja ga nepresežen svetniški sij. Postal je simbol. V stoletjih je<br />
prerasel geografsko okolje, šel je celo onkraj krščanstva, osvojil je velik del<br />
sveta. Videl je onkraj materialnega, onkraj ambicije, pohlepa in poželenja. In<br />
tako živel. Prav ta človeški element je ključen za uprizoritev.<br />
23<br />
ČET<br />
Večer sodobne krščanske<br />
glasbe z Mestom na gori<br />
19.30<br />
Grad Rakovnik,<br />
Rakovniška ulica 6, Ljubljana<br />
Slavilni večer<br />
24<br />
PET<br />
Omizje o medijih<br />
19.00<br />
Dom krajanov,<br />
Prešernova 26, Ajdovščina<br />
NSi vabi na omizje z gosti: Jožetom Možino, Matjažem<br />
Jazbarjem in Tinom Mamićem. Vstop prost.<br />
25<br />
SOB<br />
Simpozij ob 800-letnici jaslic<br />
sv. Frančiška Asiškega<br />
10.00–13.30<br />
Dvorani nad zakristijo bazilike Marije<br />
Pomagaj, Brezje 72<br />
25<br />
SOB<br />
Dan grofov Celjskih<br />
10.00–17.00<br />
Narodni muzej Slovenije,<br />
Maistrova ulica 1, Ljubljana<br />
Celodnevna prireditev za vso družino<br />
Simpozij<br />
25<br />
Ob 80-letnici smrti<br />
domobrancev v Grahovem<br />
28<br />
Duševno zdravje<br />
skozi želodec<br />
SOB<br />
18.00<br />
TOR<br />
17.00<br />
Cerkev Marije Brezmadežne<br />
v Grahovem pri Cerknici<br />
Medicinska fakulteta,<br />
Korytkova 2, Ljubljana<br />
Sv. maša, spominska slovesnost<br />
Kongres<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
58<br />
SUDOKUJA, VSOTNICI<br />
VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila<br />
tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka<br />
številom desno od tabele in pod tabelo).<br />
9 7 2 7 8 9 9 26<br />
7 1 8 9 3 9 5 36<br />
8 6 4 7 1 7 5 21<br />
2 8 1 1 6 6 1 7<br />
8 3 4 5 1 9 3 29<br />
5 2 1 8 1 3 4 14<br />
8 3 6 9 5 9 8 20<br />
23 15 21 38 23 21 12<br />
3 5 4 4 7 5 9 27<br />
7 4 1 3 6 7 4 16<br />
8 5 8 2 1 7 7 12<br />
3 3 4 7 5 3 7 7<br />
2 8 2 6 6 3 4 11<br />
6 9 4 4 6 3 4 19<br />
2 1 3 4 4 7 5 8<br />
11 15 11 4 6 25 28<br />
3 5 4 4 7 5 9<br />
7 4 1 3 6 7 4<br />
8 5 8 2 1 7 7<br />
3 3 4 7 5 3 7<br />
2 8 2 6 6 3 4<br />
6 9 4 4 6 3 4<br />
2 1 3 4 4 7 5<br />
9 7 2 7 8 9 9<br />
7 1 8 9 3 9 5<br />
8 6 4 7 1 7 5<br />
2 8 1 1 6 6 1<br />
8 3 4 5 1 9 3<br />
5 2 1 8 1 3 4<br />
8 3 6 9 5 9 8<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
Kolumna<br />
TINO<br />
MAMIĆ<br />
KRAVJA racija<br />
DALMATINO<br />
Ko se spomnim na argentinski asado, na pečeno govedino, ki je tako slastna, da je skoraj<br />
sladka, se mi začne nabirati slina v ustih. Meso, ki sem ga tako obilno použival pred kakim<br />
desetletjem, je bilo verjetno še boljše zaradi vedre slovenske družbe pod Južnim križem.<br />
Zato rad rečem, da je tisti, ki še ni jedel argentinskega mesa, v življenju nekaj zamudil.<br />
59<br />
Argentinske krave so nekaj posebnega,<br />
ker živijo vse leto na<br />
prostem. Pasejo in gibajo se<br />
povsem prosto. Zato je njihovo<br />
meso poslastica.<br />
V Sloveniji ni veliko krav, ki bi se<br />
pasle na prostem. Takih, ki bi se pasle<br />
vse leto, sploh ni. Čeprav mraz in sneg<br />
v resnici za govedo ni taka ovira, kot bi<br />
si mislili. Prijateljica, Gorenjka, ki za<br />
razliko od mnogih »borcev« za pravice<br />
živali krave ni videla samo na ovitku<br />
čokolade, mi je pripovedovala, kako se<br />
njihove krave dobro počutijo pozimi<br />
kljub snegu in kako jim ustreza, saj v<br />
mrazu ni muh.<br />
CERTIFIKAT KAKOVOSTI<br />
Slovenske krave večino življenja prebijejo<br />
v hlevih. Na toplem med muhami.<br />
Velikokrat jih hranijo z industrijskimi<br />
krmili, koncentrati in silažo. Ali krava<br />
mlekarica je seno ali silažo, lahko<br />
tudi mestne srajce velikokrat ugotovimo<br />
po vonju. Dandanes ni preprosto<br />
dobiti kmeta, ki bi prodal meso krave,<br />
»futrane« po starem. Bika, ki je večino<br />
življenja jedel seno in pasel travo. To je<br />
že redkost. Ni namreč poceni, če kravi<br />
privoščiš pašo na prostem. Zdi se, da<br />
je v Sloveniji več mercedesov kot tako<br />
zdravo in naravno živečih krav.<br />
Kmet, ki ima take krave, ne potrebuje<br />
certifikatov kakovosti. Potrdilo kakovosti<br />
je njegovo življenje.<br />
ZAPLEMBA KRAV<br />
Zato je to, kar so mestni škrici uprizorili<br />
na kmetiji Možgan, delo z zelo skromno<br />
uporabo možganov. Kot v kakem mafijskem<br />
filmu so izvedli racijo in na silo<br />
strpali krave, tudi breje, v tovornjake.<br />
Tuleča teleta so odtrgali od mater in<br />
jih odpeljali. Razkropili so čredo in jo<br />
odgnali v prodajo in zakol.<br />
Razlog je, da so bile krave blatne.<br />
In da so bile na mrazu in na mokrem.<br />
Čeprav temperature za krave niso bile<br />
hladne – uradno je primerna temperatura<br />
že nad pet stopinj. Moja prijateljica<br />
Gorenjka trdi, da je lahko še nižja.<br />
A tudi tacanje po blatu, ki ni nastalo<br />
zaradi nemarnega kmeta, ampak zaradi<br />
plazu, ki ga pač ni mogel ustaviti, je po<br />
moji skromni pameti za kravo vendarle<br />
veliko prijetnejše od tovornjaka, prodaje,<br />
zakola in odtegnitve teleta od matere.<br />
Družine Možgan ne poznam in o<br />
njej ne vem nič razen to, kar sem videl<br />
v nekaj sekundah televizijske novice.<br />
Vem pa, da se družina gotovo ne<br />
Konec poletja smo bili deležni<br />
argentinskega asada tudi na<br />
uredništvu Domovine. Na vrtu<br />
nam je zvesti bralec Franci<br />
Medic, ki se je pred leti vrnil<br />
v domovino svojih prednikov,<br />
zakuril in v treh urah pripravil<br />
pravi argentinski asado,<br />
čeprav iz slovenskega mesa.<br />
bo predala. Kmet se ne preda kar tako.<br />
Prepričan sem, da bo o tej raciji goveda<br />
še veliko govora na sodiščih in v medijih.<br />
Zaplenjene krave se na kmetijo<br />
morda ne bodo nikoli vrnile. A vrnila<br />
se bo pravica. V demokratični državi se<br />
namreč tako samovoljo kaznuje. Če ne<br />
danes, pa jutri. Če ne s pomočjo Ljubljane,<br />
pa s pomočjo Strassbourga. <br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
60 RAZVEDRILO Humor<br />
Robert Golob je dokazal, da lahko do<br />
specialista prideš hitreje kot v 30 dneh.<br />
Po zanesljivih informacijah je dobil<br />
kilo med obupanimi poskusi, da si<br />
dvigne podporo, ki že več mesecev pada.<br />
Minister <strong>Mesec</strong> predstavil program<br />
vlade za čas Golobove odsotnosti: Od<br />
Slovenije do Venezuele v štirih dneh.<br />
»Verjamem, da to zmoremo!<br />
Revščina za vse – razen za elito!«<br />
Sanja @Sanjjiva<br />
Descartes ni imel prav, ko je rekel »Mislim, torej<br />
sem.« So, na žalost, tudi taki, ki ne mislijo.<br />
SurferiSa @KaripskihOstrva<br />
Hčeri sem vzel telefon. Rekla je: »Ko boš star,<br />
te bom dala v najcenejši dom za ostarele.«<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
RES JE KRIZA, AMPAK MAČKA PRETIRAVA!<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
KRIŽANKA<br />
61<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
CVETLICA<br />
Z MODRIMI<br />
CVETOVI<br />
ČLOVEK,<br />
KI IMA<br />
SKLE-<br />
ROZO<br />
6<br />
PRVI ALI<br />
ZADNJI<br />
KRAJEC<br />
OTTO LI-<br />
LIENTHAL<br />
AMERIŠKA<br />
FILMSKA<br />
IGRALKA<br />
RYAN<br />
MALIK<br />
KOL<br />
ŽUŽELKA,<br />
ZA OPORO<br />
KI ŽIVI NA<br />
VISOKEMU<br />
TRAVNIKIH<br />
FIŽOLU<br />
IVAN<br />
ČARGO<br />
VRED-<br />
AMERIŠKA<br />
NOST<br />
PLOŠČIN-<br />
IZDELKA V<br />
SKA MERA<br />
TRGOVINI<br />
MAJHEN<br />
KOLEDAR<br />
7<br />
LEOPOLD<br />
LAYER<br />
GERMAN.<br />
LJUDSTVO<br />
POLITIČNI<br />
PRIBEŽNIK<br />
10<br />
NEON<br />
NA HITRO<br />
NARISANA<br />
SKICA<br />
PEVKA<br />
PRODNIK<br />
ČLOVEK,<br />
KI LIČKA<br />
KORUZO<br />
PROFIMEDIA<br />
LITERAT<br />
NA SLIKI<br />
JE UMRL<br />
25. 11. 1923<br />
POTOK<br />
V DOLINI<br />
VOJE<br />
RASTLINE,<br />
POLITE<br />
Z VROČO<br />
VODO<br />
GLAVNO<br />
MESTO<br />
FRANCIJE<br />
MAJHEN<br />
PES S PO-<br />
TLAČENIM<br />
GOBCEM<br />
PRED-<br />
STOJNIK<br />
SAMO-<br />
STANA<br />
NEBESNO<br />
TELO<br />
ŽENA AB-<br />
RAHAMA<br />
POTEG Z<br />
REZILOM<br />
PESNIK<br />
KOSESKI<br />
16. ČRKA<br />
GRŠKEGA<br />
ALFABETA<br />
VEČJA,<br />
OSTRA<br />
SKALA<br />
OBRTNIK,<br />
KI PO-<br />
LAGA<br />
TAPETE<br />
KURIVO<br />
ZA<br />
PLAVŽE<br />
MESTO NA<br />
12<br />
JAPON.<br />
OTOKU<br />
HONŠU<br />
AM. OTO-<br />
3<br />
ŠKI NIZ<br />
PISATELJ<br />
FLISAR<br />
DRŽAVA<br />
NA JUŽNI<br />
STRANI<br />
HIMALAJE<br />
ERBIJ<br />
ŽENSKA,<br />
KI RADA<br />
TVEGA<br />
KOPICA<br />
STVARI<br />
POVRŠINA<br />
POD NAMI<br />
8<br />
ALFRED<br />
NOBEL<br />
VSUTJE<br />
SNOVI<br />
SOVJET.<br />
SMUČAR.<br />
TEKAČICA<br />
(GALINA)<br />
2<br />
TREBU-<br />
ŠASTO<br />
POMOŽNO<br />
JADRO<br />
4<br />
STROJ ZA<br />
TKANJE<br />
DOMOVINA<br />
MESTO V<br />
FRANCIJI<br />
(ŠKOF SV.<br />
MARTIN)<br />
UMET-<br />
NOST<br />
PEVKA<br />
VERBO-<br />
TEN<br />
DEL PŠE-<br />
NICE, KI<br />
VSEBUJE<br />
ZRNA<br />
9 KRAJ,<br />
OBRNJEN<br />
OD SONCA<br />
OKLEPNO NEKDANJA<br />
VOJAŠKO PLOŠČIN-<br />
VOZILO SKA MERA<br />
LETALO<br />
ODPRTINA<br />
NA<br />
OBRAZU<br />
13<br />
LADIJSKA<br />
PRIPRAVA<br />
S KAVLJI<br />
GRŠKI<br />
BASNO-<br />
PISEC<br />
ARZEN<br />
DEL<br />
TEDNA<br />
STENA<br />
OČE<br />
KOŠARK.<br />
TRENER<br />
(ALEŠ)<br />
1<br />
BREZAL-<br />
KOHOLNA<br />
PIJAČA<br />
11 SLIKAR 14<br />
IN GRAFIK<br />
ŠUBIC<br />
DVOJICA<br />
GLAVNO GESLO<br />
5 1 2 3 4 5 6 7<br />
8 9 10 11 12 13 14<br />
Božo Simonič @Bodem43<br />
Odklepanje telefona mi je crknlo<br />
D<br />
I Z D R T J E<br />
Z G R A B E K<br />
D R A G I N A<br />
R A G U L I N<br />
T B I L I S I<br />
J E N I S E J<br />
D E K A N I J A<br />
Rešitev križanke (vodoravno): spominčica, koledarček,<br />
LL, Goti, Ne, Ema, ličkar, rez, čer, Josip,<br />
koks, satelit, kup, Mostnica, Antili, oparek, Nepal,<br />
AN, Pariz, tvegavka, statve, ata, sok, aeroplan,<br />
Ive, Tours, sidro, par, ars, Ezop, Natalija, klas, dan.<br />
Glavno geslo: Dunajski soneti.<br />
REŠITVE:<br />
Rešitev skritega pregovora:<br />
BOJ SE TISTEGA, KI SI GA POSTAVIL NA TRON!<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
62<br />
JU3 2052<br />
MILENA MIKLAVČIČ<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Grenak in tanek<br />
PISATELJSKI KRUH<br />
Kolumna<br />
Svoja vrata je odprl že 39. Knjižni sejem. Ljubitelji knjig se lahko<br />
še do nedelje sprehodijo med večjimi in manjšimi založbami. Tam, čisto na obrobju,<br />
Bogu za hrbtom, pa se sramežljivo stiskamo tudi samozaložniki.<br />
Ko boste poslušali vznesene in<br />
čustvene besede, ki ob tej priložnosti<br />
preplavljajo medije,<br />
imejte pred očmi, da je pisateljski<br />
kruh ne le zelo grenak, ampak<br />
tudi tanek. Vedno tanjši. Samo najem<br />
dvometrske mize na Knjižnem sejmu<br />
stane razstavljavca okrog 800 evrov.<br />
Objava prisotnosti v programu Knjižnega<br />
sejma predstavlja še dodaten strošek.<br />
Predstavitev na odrih Knjižnega sejma<br />
prav tako. Pišoči so v tem razbohotenem<br />
marketingu zadnja luknja na piščali.<br />
ZALOŽNIKI<br />
Samo Rugelj je v Sodobnosti, v članku<br />
z naslovom Prodajanje knjig od diktature<br />
oblasti do diktature trga, že pred<br />
leti med drugim zapisal: »Založbe, ki<br />
imajo knjigarne, so poleg izpostavljanja<br />
lastnih knjig začele dvigovati rabate,<br />
ki jih zahtevajo za prodajo knjig drugih<br />
založnikov v svojih knjigarnah, hkrati<br />
pa so se postopoma podaljševali plačilni<br />
pogoji za prodane knjige. Danes ni nenavadno,<br />
če knjigarna od prodane knjige<br />
dobi več kot založnik, celo več kot polovico<br />
prodajne cene, preostanek pa založniku<br />
izplača v treh mesecih ali pozneje.<br />
Za primerjavo: za knjigo, katere cena je<br />
20 evrov, je založnik, ki je pridobil dovoljenje<br />
za oprostitev od prometnega davka,<br />
pred tridesetimi leti po prodaji svoje<br />
knjige v knjigarni dobil od nje tudi 17<br />
evrov, danes pa po odbitju davka na dodano<br />
vrednost in knjigarniškega rabata<br />
le redko dobi več kot 10 evrov.«<br />
SAMOZALOŽNIKI<br />
Imam srečo, da se mi ne zdi škoda denarja<br />
za izdajo knjig. Moji bližnji sicer<br />
trdijo, da denar z lopato mečem skozi<br />
okno, a kot veste, ima vsako tele svoje<br />
veselje. Težko me boste prepričali, da se<br />
motim, da živimo v času, ko je na trgu<br />
skoraj več pišočih (in tistih, ki živijo na<br />
račun izdajanja knjig) kot bralcev.<br />
Tudi sama se globoko in bridko zavedam,<br />
da vrag vzame šalo zlasti, ko<br />
plačujem račune. Besedilo najprej roma<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
Hudo pa mi je, ker je bralcev,<br />
ki bi segali po knjigah, iz leta<br />
v leto manj.<br />
k lektorju. Ta, logično, dela zato, da preživi,<br />
in ne zato, da bi igral mater Terezijo.<br />
Potem pridejo na vrsto oblikovalci<br />
in tiskarji, na koncu pa še distributerji,<br />
ki knjigi tlakujejo pot do knjigarn in knjižnic.<br />
Brez teh je denimo zadnja knjiga<br />
Ženske, ki smo jo natisnili v 200 izvodih,<br />
stala malo več kot 2.300 evrov. Od<br />
prodane knjige, ki stane 30 evrov, bo na<br />
mojem TRR pristalo 14.286 evrov. Potem<br />
bo pristavila svoj lonček še meni<br />
tako ljuba davkarija. Čisti dobiček od<br />
knjige bo na koncu manj kot 10 evrov.<br />
Predstavljajte si, koliko izvodov moram<br />
kot samozaložnica prodati, da pokrijem<br />
vsaj stroške. O honorarju lahko samozaložniki<br />
le sanjamo.<br />
KNJIGA, NAŠ VSAKDAN<br />
Vsako leto v Sloveniji izide tudi veliko<br />
domoznansko obarvanih knjig. Pred<br />
seboj imam knjigo Franca Jana Izseljevanje<br />
iz Žirov v ZDA (1892–1924), ki je<br />
prav tako izšla v samozaložbi. Njegovo<br />
delo je neprecenljive vrednosti. Nemogoče<br />
ga je ovrednotiti. Tina Čadež, ki je<br />
izdala dedove spomine pod naslovom<br />
Lepo je bilo, je presedela pri njem ure in<br />
ure, da je lahko letos izšla knjiga na 237<br />
straneh. Dr. Zdravko Mlinar je uredil<br />
dve zajetni knjigi z več kot 1.200 stranmi<br />
– Izzivi občanskega raziskovanja,<br />
sicer ne v samozaložbi, a besedila smo<br />
brezplačno prispevali tako domačini<br />
kot strokovnjaki.<br />
Domoznanska tematika me zanima,<br />
verjemite, moje knjižne police se šibijo<br />
pod tovrstnim čtivom. A vsakič, ko se<br />
ozrem nanje, me zaboli srce, ko se vprašam,<br />
ali so tisti, ki so jih prebirali, sploh<br />
vedeli, koliko neplačanega, celo premalo<br />
cenjenega, dela se skriva v njih. Še huje:<br />
kdaj pa kdaj se zgodi, da kakšen dlakocepec<br />
najde slovnično napakico, ki ni vredna<br />
omembe, in vsi pozabijo na to, koliko<br />
požrtvovalnosti in odpovedovanja je<br />
bilo treba, da je knjiga ugledala luč sveta.<br />
VEDNO MANJ BEREMO<br />
Vsako leto, znova in znova, ima ob tem<br />
času tudi politika polna usta ljubezni<br />
do knjig in tega, kako bi morali vsi brati,<br />
da nas ne bo pobralo. Če odkrito povem,<br />
mi je za politične govore mar toliko,<br />
kot za lanski sneg. Hudo pa mi je, ker<br />
je bralcev, ki bi segali po knjigah, iz leta<br />
v leto manj. Kje so časi, ko so imele celo<br />
preproste, bajtarske družine vsaj eno<br />
poličko v hiši, na kateri so kraljevale<br />
knjige. Danes so knjige iz večine domov<br />
praktično izginile. Redki posamezniki,<br />
ki še kljubujejo agresivnemu monopolu<br />
elektronskih medijev, in si za družbo<br />
raje vzamejo knjigo kot telefon, so zlata<br />
vredni. Lahko bi jim, kot poslednjim Mohikancem,<br />
postavili celo spomenik.
Razvedrilo<br />
LLLLL+<br />
63<br />
SKRITI PREGOVOR<br />
BOJA SMETI STREGA<br />
KISIK GAD PROST<br />
PAVI LINA TIRON<br />
V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, ostale pa<br />
po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali moder latinski pregovor. (jp)<br />
,<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
MAGIČNI KRIŽKRAŽ<br />
1<br />
JP<br />
1<br />
Vodoravno in navpično:<br />
2<br />
2<br />
1 ekstrakcija, izpulitev zoba (auuu)<br />
3<br />
3<br />
2 pokošena trava, zgrabljena na manjšo<br />
površino<br />
3 dragocena stvar, dragotina<br />
4 ruski hokejist, ki je nastopil na treh<br />
olimpiadah in desetih svetovnih<br />
prvenstvih (Aleksander)<br />
7<br />
6<br />
5<br />
4<br />
4<br />
5<br />
6 7<br />
5 skoraj dvomilijonsko glavno mesto<br />
Gruzije z bogato zgodovino, pobrateno z<br />
Ljubljano<br />
6 najbolj vodnat ruski veletok z obširnim<br />
porečjem, dolg 4139 kilometrov<br />
7 upravna enota Katoliške cerkve,<br />
ki obsega več župnij (jp)<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
64<br />
SLIKOVITO<br />
OPERACIJA – Christian Schad<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Satira<br />
DOKTOR 1: Kaj imamo danes?<br />
SESTRA 1: Nič posebnega.<br />
Rutinski poseg: kila.<br />
DOKTOR 1: Dobro. Je vse pripravljeno?<br />
SESTRA 1: Da, doktor. Vse je pripravljeno.<br />
DOKTOR 1: Dobro. Pacient, kot<br />
vidim, je moški.<br />
SESTRA 2: No …<br />
DOKTOR 1: Kaj? Mar ni? Je kako<br />
drugače usmerjen?<br />
SESTRA 2: Hmm …<br />
DOKTOR 1: Poslušajte, sestra, že<br />
nekajkrat sem vas opozoril, da morate<br />
svoje predsodke pustiti pred vrati<br />
operacijske. Še raje pa pred vrati klinike.<br />
Najbolje pa bi bilo, da jih pustite<br />
doma. Torej: pacient – moški?<br />
SESTRA 2: Res ne vem, kaj naj<br />
vam odgovorim …<br />
DOKTOR 1: Nekaj osnovnega<br />
znanja vam ne bi škodilo sestra. Če<br />
še spola ne znate določiti …<br />
DOKTOR 2: Nikar je ne muči, no.<br />
Sestra, se je pacient mogoče drugače<br />
opredelil? Je morda Abimespolnik,<br />
Adamasspolnik, Aerospolnik, Afektospolnik,<br />
Aspolnik, Aspolnikflux,<br />
Alexispolnik, Aliusspolnik, Amarespolnik,<br />
Ambispolnik, Ambonec,<br />
Amicaspolnik, Androgin, Anesispolnik,<br />
Angenital, Anospolnik, Anonspolnik,<br />
Antespolnik, Anxiespolnik,<br />
Apaspolnik, Apconsuspolnik, Asterspolnik,<br />
Astralspolnik, Autispolnik,<br />
Autospolnik, Axispolnik, Bispolnik,<br />
Biospolnik, Blurspolnik, Boyflux,<br />
Burstspolnik, Cassspolnik, Cassflux,<br />
Cavusspolnik, Cendspolnik, Ceterofluid,<br />
Ceterospolnik, Cisspolnik,<br />
Cloudspolnik, Collspolnik, Colorspolnik,<br />
Commospolnik, Condispolnik,<br />
Deliciaspolnik, Demifluid,<br />
Demifluks, Domspolnik, Egospolnik,<br />
Epicen, Espispolnik, Estetospolnik,<br />
Exspolnik, Existispolnik, Femfluid,<br />
Femspolnik, Fluidflux, Gemispolnik,<br />
Genderflow, Genderfluid, Genderflux,<br />
Genderfuzz, Genderqueer, Girlflux,<br />
Glimraspolnik, Greyspolnik,<br />
Gyraspolnik, Heliospolnik, Hemispolnik,<br />
Horospolnik, Hidrospolnik,<br />
Imperispolnik, Interspolnik, Juxe,<br />
Knjigospolnik, Magispolnik, Ma-<br />
Christian Schad, Operacija (1929),<br />
Lenbachhaus, München, Nemčija.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023
POLITIČNA POEZIJA<br />
65<br />
scfluid, Mascspolnik, Maverique, Mirrorspolnik,<br />
Mollispolnik, Multispolnik,<br />
Nanospolnik, Neutrois, Nebinarnospolnik,<br />
Nevtralospolnik, Omnispolnik,<br />
Oneirospolnik, Panspolnik, Paraspolnik,<br />
Perigender, Polispolnik, Praznospolnik,<br />
Prevzetospolnik, Proxvir,<br />
Punkospolnik, Quoispolnik,<br />
Steklenospolnik, Subspolnik, Surspolnik,<br />
Sistemospolnik, Traspolnik,<br />
Transseksualcec, Trispolnik,<br />
Vapospolnik, Venngender, Veraspolnik,<br />
Vibraspolnik ali Votlospolnik?<br />
DOKTOR 1: Zelo impresivno,<br />
spoštovani kolega. Kataloško znanje.<br />
Jaz, priznam, da sem slišal le<br />
za pet, šest teh nazivov. Za preostale<br />
nimam pojma, kaj so.<br />
SESTRA 3: Saj tudi oni nimajo<br />
pojma, kaj so.<br />
DOKTOR 1: Ha, ha, ha … dobra!<br />
Vi, kolega, pa mi povejte: Imate<br />
kak poseben razlog, da se tako zelo<br />
zanimate za to področje? Je morda<br />
osebne narave? Ha, ha, ha …<br />
SESTRA 3: He, he, he … dobra.<br />
DOKTOR 1: Hvala.<br />
DOKTOR 2: Ne, nič posebnega,<br />
še manj osebnega. Rad sem na tekočem.<br />
DOKTOR 1: Tudi jaz, kolega,<br />
tudi jaz. A ko rečem »na tekočem«,<br />
mislim na viski, ki ga hranim v<br />
omarici v ordinaciji.<br />
SESTRA 3: Kje? Med pomirjevali<br />
ali med poživili?<br />
DOKTOR 1: Ha, ha, ha … dobra.<br />
No, pa začnimo operacijo. Smo<br />
spol že ugotovili, sestra?<br />
SESTRA 2: Pacient je slovenski<br />
premier!<br />
DOKTOR 1: Res? No, kolega.<br />
Tega ste pa pri naštevanju zgrešili!<br />
SESTRA 3: He, he, he … dobra.<br />
DOKTOR 1: Čakajte, no … A ga<br />
nismo pred kratkim že imeli na<br />
mizi? Kaj je že bilo?<br />
DOKTOR 3: Nekajkrat mu je<br />
spodrsnilo, spotikal se je in padel.<br />
Noga. Gips. Rutinsko.<br />
DOKTOR 1: Zdaj pa še kila?<br />
<strong>Kako</strong>? Zakaj?<br />
DOKTOR 3: Dvigal je davke.<br />
SESTRA 3: He, he, he … dobra.<br />
DOKTOR 1: Sestra, skalpel.<br />
Nato pa mi pojdite po viski.<br />
Tale bo dolga.<br />
<br />
EUGÈN DELACROIX (EVGEN KRIŽNIK)<br />
SVOBODA VODI LJUDSTVO<br />
Se naslikala nam je kar sama,<br />
ni bila potrebna domišljija,<br />
je umanjkala še vsa vizija,<br />
je dovolj bila navadna jama.<br />
Vanjo se postavijo statisti,<br />
pa se slika sama inscenira,<br />
prepozna se, kdo vso stvar režira<br />
in da isti spet so scenaristi.<br />
Pod zastavo rdečo z nekaj modre<br />
in pa bele, a predvsem z rdečo,<br />
vodi vse razgaljenka v nesrečo,<br />
veter kuštra ji po glavi kodre.<br />
S puško, glej, buržujček jo podpira,<br />
spodaj nek ubožec moleduje,<br />
truplo golo še pred tem sezuje,<br />
za brezvladne kraja ni ovira.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
Saj se spomnite Svobode s slike?<br />
Mladec podivjan na njeni levi<br />
glavna je opora ubogi revi,<br />
ki na čelo se postavlja klike.<br />
Spodaj zgneteno vse, poteptano<br />
in v ozadju zgolj še pogorišče,<br />
ona izhod bosa, gola išče,<br />
ljudstvo zadaj stoka zapeljano.<br />
Ni preboja in nikjer izhoda,<br />
dim samo iz ruševin dviguje<br />
domovine se in ta vzdihuje,<br />
njeno ljudstvo vodi da Svoboda.<br />
<strong>124</strong> 23. 11. 2023<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si
TIHO.<br />
KAJ SEM<br />
TI PRAVKAR<br />
REKEL?!<br />
CALVIN,<br />
ČE TI JE<br />
DOLGČAS,<br />
TI BOM<br />
NAŠLA<br />
KAKŠNO<br />
DELO!
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
<strong>Domovina</strong> je odlična zato,<br />
ker ima izvrstne strokovne članke<br />
in je novinarsko uravnotežena.<br />
Ivan Sivec, pisatelj<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159 €<br />
187,20 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
V meni je Samo. Izdan.<br />
V meni je Trubar. Pregnan.<br />
V meni je ves bataljon<br />
vetrinjskih vojakov<br />
čez mejo v jame poslan.<br />
In tako dolgo, vso noč,<br />
skozi temine zroč<br />
tja čez gozdič črnih brez,<br />
čez k jezeru temnemu<br />
strmi moj pogled čakajoč<br />
- kdaj sine dan.<br />
ZORKO SIMČIČ<br />
Z veliko hvaležnostjo za Vaše delo za narod in domovino<br />
Vam kličemo: Bog Vas blagoslovi, g. Zorko Simčič!