Domovina 119: Zakaj levičarji norijo, če moški klečijo (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

19. 10. 2023 

Zakaj levičarji norijo, 

ČE MOŠKI 

KLEČIJO 

12 

3,60 € 

Štrancar odhaja: Čas je za mlade 

Zakaj je uspel Ivo Boscarol 

Gladovna stavka Slavka Murka 

22 

33 

20 

119

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

V tedniku Domovina 

najdem vsestranske 

informacije. 

• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

Ivo Ban 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 € 

187,20 € 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

Svoboda, A NE GOVORA 

MOJA BESEDA 

3 

Slovenska ustava je temelj vse 

zakonodaje. Udejanja svobodo 

govora, svobodo izražanja 

in versko svobodo. Takole piše: 

»Zagotovljena je svoboda izražanja 

misli, govora in javnega nastopanja, tiska 

in drugih oblik javnega obveščanja 

in izražanja. Vsakdo lahko svobodno 

zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.« 

Da ta svoboda izrecno velja tudi za vernike, 

opredeljuje še dodatni člen: »Delovanje 

verskih skupnosti je svobodno.« 

Kako je mogoče, da ob taki ustavi 

kdo problematizira javno molitev na 

ljubljanskem Kongresnem trgu? V ranih 

jutranjih urah, ko molivci ne motijo nikogar 

in ko je ljudi na trgu minimalno. 

Posebej pa se sprašujemo, kako je 

mogoče, da so iste medijske in politične 

figure, ki norijo zaradi glasne molitve 

rožnega venca, z vsemi štirimi podpirale 

protestnike, ki so s svojim celodnevnim 

kolesarjenjem brez mask ogrožali 

javno zdravje. Zaradi kovida je v Sloveniji 

doslej umrlo 7.095 ljudi – samo 

16 držav na svetu je plačalo višji krvni 

davek od slovenskega (Države smo na 

strani worldometers.info sortirali glede 

na število smrti na milijon prebivalcev.). 

Med državami, ki so nas prehitele 

v tej tragični statistiki ni nobene zahodnoevropske 

države, je pa šest balkanskih. 

Med 231 državami je Slovenija 

na 17. mestu. Samo povem. 

V resnici je v tej burni javni polemiki 

povsem nepomembno, kaj hočejo 

mladi kristjani s klečanjem povedati. 

Nepomembno je tudi, da Slovenci rožni 

venec molijo več kot 800 let in da gre za 

staro slovensko tradicijo, živo etnološko 

dediščino. Škandalozno je namreč, 

Noben diktator na svetu 

svojega naroda ne daje 

tako vnemar kot slovenska 

skrajna levica. 

Ljubljana, 1915. 

da je v demokratični državi svoboda govora 

postala stvar debate. 

V Sloveniji imamo dvoje levičarjev. 

Oboji se z drugače mislečimi ne strinjajo. 

A to ni problem. Problem so tisti, ki 

drugače mislečim ne dovolijo, da bi svoje 

mnenje lahko izrazili. To so nastavki 

totalitarizma, saj je tako stališče v temelju 

protiustavno. Identično ideologiji 

nacionalsocialistov Adolfa Hitlerja in 

komunistov Josipa Stalina. 

Slovenska skrajna levica, ki enako kot 

Hitler in Stalin negira svobodo govora, je 

v nečem še hujša od omenjenih diktatorjev. 

Hitler in Stalin sta bila antiteista, sovražna 

do kristjanov, slovenski skrajneži 

pa niso samo protikrščanski, marveč so 

obenem še protislovenski. Noben diktator 

na svetu svojega naroda ne daje tako 

vnemar kot slovenska skrajna levica. Verjetno 

je to vzrok, da so bili slovenski komunisti 

pri pohodu na oblast veliko bolj 

krvoločni od vseh okoliških. 

Nič čudnega torej ni, da se aktualna 

vlada na ustavo požvižga. Robert Golob 

in kompanija še svojim besedam niso zavezani. 

Obljubili so reforme, potem eno 

leto govorili o njih, zdaj pa so veseli že 

samo zato, da so v zadnjem trenutku, tik 

preden bi zaradi neimenovanega 

ministra padla vlada, 

uspeli najti zdravstveno ministrico. 

Pravijo, da Golob v 

treh mesecih ni uspel najti 

svojega kandidata, 

Facebook @/ljubljana.nekoc 

zato je moral pristati na imenovanje ministrice 

Valentine Prevolnik Rupel, ki v 

svojih predstavitvenih izjavah ni preveč 

sledila programskim usmeritvam vladne 

koalicije. Rekla je dvoje. Da reforme 

ne bo, marveč bodo delali samo drobne 

korake v pravi smeri. To je postavilo na 

laž Goloba, ki je na račun reforme zdravstvenega 

sistema odpovedal vse druge 

reforme. Druga izjava pa je bila še bolj 

drzna, saj je čisto nasprotje vsemu, kar je 

bilo na to temo doslej povedano s strani 

vlade in provladnih nevladnih organizacij, 

ki so napovedali vojno koncesionarjem 

in t. i. dvoživkam. Rekla je, da je treba 

koncesionarje pustiti pri miru, dokler 

se zdravstveni sistem ne stabilizira. A 

lahko stavimo, da bo vlada prej odšla, 

kot se bo zdravstveni sistem stabiliziral. 

V koaliciji in svobodnjaški stranki imajo 

sami s sabo v tem trenutku preveč 

dela in nimajo veliko časa za državo. 

Obenem pa so zavezani k molčečnosti, 

zato v njih še toliko bolj vre. Precej 

lažje je vladni stranki SD, ki si vendarle 

upa glasno podvomiti v lik in delo 

premierja. Vsekakor pa so vsi povsem 

nepripravljeni na prihajajoče jesensko 

deževje, na katero opozarjajo državljani 

brez strehe nad glavo. Po četrt leta 

mnogi še vedno ne vedo, ali naj svoje 

poškodovane hiše popravljajo ali se 

bodo morali preseliti. Nič ni hujšega, 

kot da ti država prepove karkoli narediti, 

medtem ko se bliža vihar. 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

119 19. 10. 2023

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Javna molitev sredi Ljubljane: 

kaj se je v resnici dogajalo 

in kaj so poročali mediji 

Uredništvo · Komentar 

14 Kdo se boji moških na kolenih 

Andreja Barat · Komentar 

16 Ženske, ki so na javni molitvi 

medijem podrle zgodbo 

Uredništvo 

20 

22 

28 

33 

Sartorius začenja gradnjo 

kampusa v Ajdovščini, Štrancar 

odhaja: »Čas je za mlade« 

Tino Mamić · Fotomontaža 

Doktor Boscarol, 

ajdovski rokenrol 

Tino Mamić · Kolumna 

Nejc Krevs, novinar TVS: Rešitev 

dveh držav je trajno mrtev 

projekt, z vojno pa umira tudi 

palestinska samostojnost 

Uredništvo · Intervju 

Slovenija mu dolguje 

10 milijonov evrov, 

zato gladovno stavka 

Luka Svetina · Komentar 

ŠIRIMO OBZORJA 

19. 10. 2023 

Zakaj levičarji norijo, 

ČE MOŠKI 

KLEČIJO 

12 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 119, LETNIK 3, 

19. oktober 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala 

Iskreni.net: ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, TADEJA 

ZABRET, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

NAROČNINE: 


T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

3,60 € 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Štrancar odhaja: Čas je za mlade 

20 

Zakaj je uspel Ivo Boscarol 22 

Gladovna stavka Slavka Murka 33 

119 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Naslovnica: 

ANŽE MALOVRH/STA 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

119 19. 10. 2023

VSEBINA 

5 

3 Svoboda, a ne govora 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Pregled tedna 

17 18 

Goloba mika mesto 

evropskega komisarja 

Bojan Požar · Komentar 

Anže Logar, 

platforma sodelovanja: 

Čas je za prelom generacije 

Alen Salihović 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

26 Kaj poljski obrat proti levi pomeni 

za Poljsko, EU in Ukrajino 

Peter Merše · Komentar 

24 

Hišne preiskave zaradi 14 milijonov 

evrov oškodovanja države pri prodaji 

podjetja BIA 

Tino Mamić 

36 

Zakaj vlada zavlačuje z vprašanjem 

nove jedrske elektrarne – JEK2 

Jakob Vid Zupančič 

38 Glas ljudstva in Mirovni inštitut 

na strani talibanov 

Teo Petrovič Presetnik 

41 Obsenčenje 

Andraž Arko 

42 »Katoliška Cerkev je edina prava opozicija 

trenutno vladajočim silam« 

Andreja Barat · Komentar 

44 Levica pohablja demokracijo 

z mediji in ideologijo 

Milan Gregorič · Komentar 

46 Pet korakov, kako odpustiti staršem 

Eva Markovič · Nasveti 

52 Med(ijski) sosedi 

55 Beremo, gledamo, poslušamo ... 

48 50 

Superživila, ki jih lahko za majhen 

denar dobimo na najbližji kmetiji 

Eva Markovič 

Kako naj se sprijaznim, 

da je zaradi ženine bolezni spolnost 

za vedno končana 

Uredništvo iskreni.net · Svetovalnica 

56 Filmski kažipot 

57 Koledar dogodkov 

58 Sudokuja, vsotnici 

59 Slovenija sredi Zemlje 

Tino Mamić · Kolumna 

61 Križanka 

62 JU3 2052 

Milena Miklavčič · Kolumna 

53 54 

Ne joči, Pero 

Andraž Arko · Ocena 

Pisane Fokače 

Selma Bizjak 

64 Jezus gre na goro, da bi na samem molil – 

James Tissot 

Gregor Čušin · Satira 

65 Ekipno 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

119 19. 10. 2023

6 

PREGLED TEDNA 

Tako Gibanju Svoboda kot tudi vladi 

Roberta Goloba (56) ljudje v javnomnenjskih 

anketah podporo vse bolj odrekajo. 

POTOP GOLOBOVE VLADE 

Anketa Ninamedie za Večer in Dnevnik, 

ki je navadno bolj naklonjena Robertu 

Golobu (56) in njegovi vladi, tokrat sledi 

trendom drugih javnomnenjskih poizvedb: 

beleži velik padec podpore tako Gibanju 

Svoboda kot vladi Roberta Goloba v 

celoti. Njeno delo kot uspešno ocenjuje 

manj kot 40 odstotkov anketirancev. Bivši 

volivci Svobode se, podobno kot v primeru 

Pozitivne Slovenije in SMC-ja, selijo med 

neopredeljene, ki jih je vse več, nekaj 

malega pa se jih pomika tudi k SD-ju. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi zmagala 

opozicijska SDS, ki bi jo volilo 21,9 odstotka 

vprašanih, Gibanje svoboda pa 20,3 

odstotka, medtem ko je NSi izbralo 7,7 

odstotka sodelujočih anketirancev. Socialni 

demokrati so prepričali sedem odstotkov 

vprašanih, Levica pa 4,9 odstotkov. Ostale 

stranke Ninamedia beleži pod oznako »drugo«, 

pri kateri se je tokrat nabralo 2,9 odstotkov 

anketirancev. Delež neopredeljenih 

med sodelujočimi je že kar 31-odstoten. 

119 19. 10. 2023 

SHUTTERSTOCK 

Še avgusta je delo vlade kot uspešno 

ocenjevala več kot polovica vprašanih 

v omenjeni anketi, pri čemer je treba 

izpostaviti, da je bila vlada v mesecu 

poplav nekoliko bolje ocenjena kot poprej. 

A vseeno se tako slabo v anketi Ninamedie 

od volilne zmage aprila 2022 še ni 

odrezala. Kot uspešno jo namreč tokrat 

ocenjuje zgolj še 39,3 odstotka vprašanih, 

medtem ko več kot polovica, 53,1 odstotka 

vprašanih meni, da vlada dela neuspešno. 

GOLOB OSTRO NAD MESCA 

Predsednik vlade Robert Golob je ministrom 

naročil, naj vsak na svojem področju najde 

vire prihrankov, s katerimi bo vlada financirala 

popoplavno sanacijo. Med predlogi je 

bilo tudi neusklajevanje socialnih transferjev 

z inflacijo, za kar je odgovorno Ministrstvo 

za delo, družino, socialne zadeve 

in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec 

(36). Koalicijska stranka Levica je ukrepu, 

ki prizadene najranljivejše, nasprotovala, 

Flickr @VladaRS 

Predsednik vlade Robert Glob (56), desno, 

je bil pred parlamentom kritičen do ministra 

za delo iz kvote Levice Luke Mesca (36). 

na poslansko vprašanje iz te stranke pa je 

premier v Državnem zboru odreagiral ostro, 

rekoč, da je moralo vsako ministrstvo samo 

poiskati finančne vire. 

»Nisem se vpletal v delo ministrstev, še 

najmanj v delo Ministrstva za delo, družine 

in socialne zadeve,« je poudaril predsednik 

vlade in dodal, da je izigravati sklepe vlade, 

pri katerih so bili vsi enotni, neodgovorno, 

tudi če je boleče. »Pri marsikaterem 

ministru opažam, da je namenoma pustil 

izven proračuna tiste ukrepe, ki jih je tukaj 

najtežje zavrniti, da si je s tem olajšal delo. 

Meni je žal, da je to vaš minister,« je poslancu 

Levice odgovoril premier: »Upam, 

da ste z njim opravili temeljito razpravo, 

zakaj je do tega predloga prišlo.« 

FISKALNI SVET 

KRITIZIRA PRORAČUN 

Fiskalni svet je bil izjemno kritičen do 

proračunskih dokumentov za leti 2024 in 

2025. Med drugim je opozoril na slabšanje 

javnofinančne slike in ekspanzivno fiskalno 

politiko v prihodnjem letu, in to tudi neodvisno 

od obsežnih predvidenih sredstev 

za obnovo po poplavah. Vladno delovanje 

bo po oceni Fiskalnega sveta vzdrževalo 

visoko inflacijo, hkrati pa ne izkazuje delovanja 

v smeri, da bi imela država manevrski 

prostor za ukrepanje ob dogodkih, kakršen 

so bile avgustovske poplave. 

Proračuna ne naslavljata pomembnih 

in naraščajočih dolgoročnih izzivov in 

povečujeta tveganje za javnofinančno 

vzdržnost, njuno izhodišče pa ni verodostojen 

scenarij nespremenjenih politik, ki je 

še posebej pomemben ob visoki negotovosti 

in omogoča manevrski prostor za 

interventne in ostale ukrepe. 

PROTEST KRAJANOV STRUG 

Iztekel se je desetdnevni ultimat, ki so ga 

krajani Strug v Savinjski dolini postavili vladi 

in odgovornim, da jim predstavijo rešitve 

glede možnosti za sanacijo vasi. Tudi dva 

meseca in pol po avgustovskih poplavah 

namreč še ni jasno, ali bo nadaljevanje življenja 

v Strugah sploh mogoče ali se bodo 

morali prebivalci preseliti. Vas ogrožata 

dva plazova, ki bi lahko zajezila Savinjo in 

poplavila vas, podoba v poplavi poškodovanih 

in spodjedenih hiš pa je približno 

enaka, kot je bila ob katastrofi, medtem ko 

zima že trka na vrata. 

Ker so vsa njihova prizadevanja naletela na 

gluha ušesa, so postavili desetdnevni rok za

PREGLED TEDNA 

7 

Nova zdravstvena ministrica Valentina 

Prevolnik Rupel (52) je prevzela posle. 

ukrepanje. Krajani so protestno zaprli cesto, 

ki skozi vas vodi v Luče, Solčavo in Logarsko 

dolino. Družine iz Strug so trenutno sicer 

razseljene, težave pa imajo tudi z mobilnostjo, 

saj jim je odneslo vseh 13 avtomobilov, 

ki so jih imele. Obnove hiš se ne morejo 

lotiti, preden jim pristojni ne sporočijo, ali 

jih bo sploh mogoče obnoviti. Neuradno naj 

bi prve predloge podali prihodnji teden. 

VALENTINA PREVOLNIK 

RUPEL PREVZELA POSLE 

Valentina Prevolnik Rupel (52) je uradno 

prevzela posle ministrice za zdravje. 

Napovedala je okrepitev javnega zdravstvenega 

sistema in boljšo dostopnost 

prebivalcev do zdravstvenih storitev. Premier 

Golob je ministrstvo vodil zadnje tri 

mesece, od odstopa Daniela Bešiča Loredana 

(50), ki je izgubil njegovo zaupanje. 

Golob je ob primopredaji dejal, da verjame, 

da bodo imeli vsi prebivalci Slovenije in 

pacienti od nove ekipe na Ministrstvu za 

zdravje takojšnje in konkretne koristi. Na 

vprašanje glede dopolnilnega zdravstvenega 

zavarovanja je nova ministrica 

odgovorila, da bo novi obvezni zdravstveni 

prispevek v naslednjem letu ostal fiksen in 

bo torej znašal 35 evrov, leto zatem pa se 

bo, kot je predvideno, ovrednotil na novo. 

STRELSKI 

NAPAD V BRUSLJU 

Žan Kolman/KPV 

V strelskem napadu v središču Bruslja v 

torek, 16. oktobra, zvečer sta bila ubita 

dva človeka, osumljenec pa je zbežal s kraja 

zločina. Zaradi napada so oblasti zvišale 

stopnjo teroristične ogroženosti na 

najvišjo, saj naj bi bil napadalec pripadnik 

Islamske države. Po navedbah belgijske 

tiskovne agencije Belga je oborožen moški 

sestopil s skuterja in začel streljati. Ko 

je več ljudi pobegnilo v stavbo, naj bi jih 

zasledoval in streljal nanje. Skupaj naj bi 

sprožil osem strelov. Eden od belgijskih 

časopisov, ki se sklicuje na pričevanje 

očividca, je poročal, da je napadalec pred 

streljanjem zavpil: »Alah je velik.« 

Žrtvi sta švedska državljana, zaradi napada 

pa je Evropska nogometna zveza (UEFA) 

ob polčasu prekinila nogometno tekmo 

v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 

2024 med Belgijo in Švedsko v Bruslju (pri 

rezultatu 1 : 1), gledalcem pa so naročili, 

naj ostanejo na svojih sedežih in ne 

zapuščajo stadiona. Švedski nogometaši 

po prvem polčasu niso želeli nadaljevati 

tekme, belgijski pa so se s tem strinjali. 

Obveščevalne službe sicer povezave z 

vojno v Gazi, na kar se namiguje v medijih, 

še niso dokazale. 

POSILSTVO V LJUBLJANI 

Pretekli vikend je bila v podhodu na glavni 

železniški postaji v Ljubljani domnevno 

napadena in posiljena ženska. Po poročanju 

očividcev naj bi bili napadalci 

tujci. Policija je o dogodku zoper spolno 

nedotakljivost zapisala, da je dekle utrpelo 

lažje poškodbe. Nekateri indici, ki jih preiskuje 

policija, naj bi nakazovali, da so se 

žrtev in osumljenci med seboj poznali. 

Tomo Strle/CITRUS 

RTVS je »depolitizirana«. 

Policija je po lastnih podatkih sicer v prvi 

polovici letošnjega leta zabeležila več kaznivih 

dejanj zoper spolno nedotakljivost 

kot v celotnem lanskem letu. Za tretjino 

so v primerjavi z lanskim letom na območju 

Policijske uprave Ljubljana porasla 

tudi kazniva dejanja zoper premoženje, 

predvsem število ropov. Porast je največji 

na območju Viča, kjer je azilni dom in kjer 

je bilo tovrstnih kaznivih dejanj za 60 

odstotkov več. Približno za tretjino več 

omenjenih kaznivih dejanj so zabeležili 

tudi na območju Centra, Bežigrada in 

Most. Policija je nedavno na varnostno 

najbolj problematičnih območjih Viča, 

Metelkove in železniške postaje Ljubljana 

okrepila nadzor. 

NOVO VODSTVO RTVS 

Svet RTV Slovenija je potrdil imenovanje 

Mirka Štularja za direktorja Radia 

Slovenija, Ksenije Horvat za direktorico 

Televizije in Kaje Jakopič za direktorico 

digitalnih vsebin. 

Štularja in Jakopičevo je soglasno podprlo 

15 svetnikov, Horvatovo pa 14, eden je 

bil vzdržan. 

Soglasje k imenovanju sta dobila tudi Polona 

Fijavž (za v. d. odgovorne urednice 

informativnega programa prvega programa 

TV Slovenija) in Danijel Poslek (za 

v. d. odgovornega urednika prvega 

programa Radia Slovenija). Soglasje k 

imenovanju Fijavževe je dalo 15 svetnikov, 

soglasje k imenovanju Posleka pa 

14, eden je bil vzdržan. 

119 19. 10. 2023

8 

FOTO TEDNA 

Slovenija ugnala Finsko! 

Slovenska reprezentanca je v razprodanih ljubljanskih Stožicah proti 

Fincem zmagala s 3 : 0. Po sedmih krogih kvalifikacij za Euro 2024 

ostaja na vrhu skupine H. Uvrstitev v Nemčijo je tako vedno bližja. 

Vid Ponikvar/SPORTIDA

ČIVKARIJA 

9 

Boštjan Perne @bostjanperne 

Po islamističnem terorističnem napadu v Franciji, ko 

je bila z nožem ubita učiteljica in so bili ranjeni nekateri 

učenci, so na ulice zopet prišli vojaki. Problem 

radikalnega islamizma v Franciji postaja neobvladljiv. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Jože Možina @JozeMozina 

Kaj je to!? Namesto nazorske pluralnosti prvo 

javno molitev v Odmevih komentira le proticerkveni 

levičarski skrajnež. Depolitizacija? 

Ne, žal, odkrito enoumje, nedostojno za javno 

televizijo, ki jo plačujejo vsi. 

Detektor Laži @lazi_detektor 

Štirje pretepejo, zvežejo in cel dan pustijo v mukah 

umirati človeka. Vse skupaj celo priznajo, a 

višje sodišče jih spusti na prostost, ker tožilec ni 

dokazal, kdo od štirih je morilec. Umotvori slovenskega 

sodstva so neverjetni in pravičnim ljudem 

popolno nerazumljivi. 

Peter Žerjavič @PeterZerjavicEU 

EU, ki želi biti geopolitični akter, se je ves konec 

tedna prerekala, katere besede lahko uporablja 

Ursula von der Leyen. Vodo so Gazi zagotovili – 

Američani. 

Federico V. Potočnik @FVPotocnik 

Jaz imam počasi dovolj tega postopnega 

apartheida, ki ga izvaja skrajna levica. Veste kaj? 

Njih je v resnici je**** malo – samo izgleda, kot da 

jih je več, ker parazitirajo na priročnih pozicijah. 

To zavedanje je prvi korak. Pomagajte mi: Kaj pa 

naslednji? 

Janez Mežan @Janez_Mezan 

Javna RTVS zaradi tehničnih težav ne prenaša 

nedeljskega bogoslužja z Brezij. Kako 

pričakovano! 

Andreja Lončar @AndrejaLoncar 

ZZZS: 35 evrov za dopolnilno zavarovanje je premalo, 

dodati bi jim morali še 10. A ni tega nekdo 

že izračunal? 

Peter Hrastelj @hrastelj 

Prvih nekaj kapelj dežja po poletju in Elektru Celje 

vrže ven cel daljnovod. In ga dežurni potem 

v ihti pol ure daljinsko vklaplja, da elektronika v 

hiši »žmiga« kot Las Vegas. Infrastruktura kot v 

kameni dobi, potem pa bi se šli zelene preboje in 

eko ludizem. Zakurite vse skup'. 

Tomaž Štih @Libertarec 

Po napovedi shoda Hamasa v Ljubljani, ki ga organizira 

nevladna organizacija, ki je doslej iz proračuna 

prejela 2,5 milijona evrov, se zastavlja vprašanje, 

ali bi morali vladi prepovedati financiranje nevladnih 

organizacij, ki simpatizirajo s terorizmom. 

119 19. 10. 2023

10 

ČIVKARIJA 

Dejan Steinbuch @steinbuch 

Ob ignoranci, ki so jo doživeli krajani Strug, jim 

lahko izrečem samo moralno podporo in upanje 

na čudež – da bi jim vlada končno pomagala in 

prehitela jesenska deževja. Državljanska nepokorščina 

je klic v sili. Da bi jih v ljubljanskem močvirju 

slišali. 

Bojan Požar @BojanPozar 

Zveza društev pravnikov je podelila naslov Pravnik 

leta – Mateju Avblju. Kar pa je medijsko praktično 

povsem zamolčano, ne glede na dejstvo, da 

je tam govorila predsednica Republike Slovenije 

Nataša Pirc Musar. Tudi pričujočo fotografijo je 

možno najti samo na njeni spletni strani. 

Dr. Miha Pogačnik @DrPogacnik 

Terorizem je zločin in zlo sam po sebi (lat. »malum 

in se«). Zato obstaja univerzalna jurisdikcija za pregon. 

Pohodnike zbiranja v podporo Hamasa morda 

malo »pofotkajte« pa slikice pošljite na ambasado 

ZDA. Bodo bolj malo potovali po svetu potem. 

Peter Jančič @peterjancic 

Vladi gre vedno na slabše: Fajonova odsotna zaradi 

odsotnosti. 

Andrej Grah Whatmough @GrahWhatmough 

Nekompetentnost Uprave RTV Slovenija v dveh 

stavkih. Prvič, na tiskovni konferenci pred desetimi 

dnevi, so bile odjave plačnikov RTV prispevka navedene 

kot prvi razlog za nedoseganje plana do konca 

leta, danes pa trdijo, da število naročnin raste. 

Miro Haček @MHacek 

Žal Odmevi postajajo negledljivi. »V Franciji se je 

zgodil napad z nožem.« Podrobnosti napada skrajnega 

islamista, ki se je drl »Alah je velik« in ubil 

naključnega človeka, pa so cenzurirane in ne sodijo 

v kontekst poročanja? 

Edvard Kadič @EdvardKadic 

Kandidatka za ministrico za zdravje na predstavitvi 

govori o ogljičnem odtisu v zdravstvu. Zdaj pa bo 

steklo, samo še zeleni prehod rešimo v zdravstvu. 

Špela Rotar @SpelaRotar 

Marca 1974 je pripadnik vzhodnonemške STASI 

s strelom v hrbet ubil Poljaka, ki je hotel na Zahod. 

Po skoraj pol stoletja je zdaj vložena obtožnica, 

ki storilca, upokojenca iz Leipziga, bremeni 

zahrbtnega umora. 

Milena Zupančič @MilenaMilenca 

Ko sem nekoč zapisala, da bodo tisti, ki jih je avgusta 

doletela največja tragedija, ostali praznih rok, ste 

me grajali, češ, kakšna, da sem ... Kaže, da to vlado 

bolje poznam kot vi. 

119 19. 10. 2023

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK 

Represivna kolena

12 TEMA TEDNA 

Javna molitev se je začela ob 6.30 

na Kongresnem trgu v Ljubljani. 

Klemen Kraševec/Katoliška mladina 

t 

Javna molitev sredi LJUBLJANE: 

kaj se je v resnici dogajalo 

in kaj so poročali mediji 

Molitev na Kongresnem trgu, na kateri se je še pred svitom zbralo okoli dvesto večinoma 

mladih fantov, pa tudi mož in žena, je vznemirila del slovenske javnosti in mnoge osrednje medije. 

Nekateri v dogodku vidijo grožnjo obstoječemu redu, človekovim pravicam in še čemu, 

organizatorji (Katoliška mladina), škofje in udeleženci pa vse prikrite namene zanikajo. 

UREDNIŠTVO 

Molitve rožnega venca na 

mestnih trgih v taki obliki 

potekajo že več let v evropskih 

in drugih državah, 

javni verski obredi, kot so procesije, 

pa so se v dolgih stoletjih zasidrale v 

tradicijo tako Katoliške cerkve kot tudi 

evropske in slovenske družbe. Prav 

pred nekaj dnevi je denimo velika evharistična 

procesija pritegnila pozornost 

v centru ameriškega New Yorka. 

ODZIV ŽENA 

Čeprav so osrednje slovenske medije, 

kot sta 24ur in RTV Slovenija, po molitvi 

zanimale predvsem izjave deklet, 

119 19. 10. 2023 

ki jih na molitvi ni bilo veliko manj kot 

moških molivcev, in njihova razlaga, 

kako da se ob povabilu, ki še posebej 

naslavlja mlade može in fante, niso počutile 

zapostavljene, so v informativne 

oddaje vstavili le malo posnetega. Udeleženki 

Nina in Ada sta sicer odgovorili, 

da se jima je vabilo zdelo primerno, 

saj fantje včasih za molitev potrebujejo 

malo več spodbude, in da ju pri tem ni 

nič zmotilo. Tudi na vprašanje, ali to, 

da so možje posebej poklicani biti voditelji, 

pomeni, da ženska izgubi svojo 

vlogo, je udeleženka Nina odgovorila 

negativno in dodala, da si ženske vendar 

želijo sposobnih in zanesljivih mož. 

Svoj pogled je pojasnil tudi brat Domen, 

kapucin, ki se je prav tako udeležil 

molitve. Zakaj so prišli molit na javni 

prostor? »Ker verjamem, da je vsak 

prostor primeren za molitev. Ni samo 

cerkev tista, v kateri molimo. Cerkev 

je posvečen kraj, namenjen molitvi 

in srečanju, ampak kot kristjani smo 

poklicani, da molimo kjerkoli, kadarkoli. 

Tudi v naših javnih prostorih, na 

trgih – zakaj pa ne?« Ali ni vera nekaj 

intimnega? Ali jo je treba javno pokazati? 

»Absolutno. Vera je nekaj javnega,« 

je kapucin jasno izrazil mnenje, ki 

pa v Odmevih ni našlo mesta.

Komentar 

TEMA TEDNA 

13 

»DEPOLITIZIRANI« ODMEVI 

V oddaji Odmevi so gostili profesorja 

religiologije s FDV, dr. Aleša Črniča (52), 

znanega tudi po tem, da je bil eden od 

protestnikov, ki so v času pandemije 

preplezali ograjo na Trgu republike, tam 

brali Ustavo in jih je policija umaknila. 

Črnič je povedal, da se molitev morda na 

prvi pogled ne zdi nič posebnega, vendar 

pa gre v širšem kontekstu v resnici 

za »sistematične, organizirane procese 

retradicionalizacije družbe«. Vabilo, ki 

na sicer sramežljiv način posebej kliče 

Zgolj antikatoliški 

fanatizem lahko 

v javni molitvi prepozna 

nevarnost za ženske. 

moške, po njegovem pomeni, da naj bi 

bile ženske le za »za štedilnik, domov in 

v cerkev«, molitev pa je označil za uporabo 

religije v namen družbenih in kulturnih 

bojev. Črnič je dodal, da so v Ameriki 

podobna molitvena gibanja privedla do 

velikih protestov proti splavu, »kamor 

zares vsi ti tokovi na koncu peljejo«. 

Vprašanja voditeljice so dajala vtis, 

da o samem dogodku, njegovih namenih 

ter dogajanju v Katoliški cerkvi ne 

želi izvedeti kaj več, ampak je šlo za 

ponavljanje stereotipov, ki temeljijo 

predvsem na slabi informiranosti. Podobno 

je bilo pri časniku Delo, ki je že 

uro in pol pred dogodkom objavil članek 

o tem, kako je dogodek potekal. Pri 

tem je bil glavni poudarek v podnaslovu, 

da se ga bodo udeležili tudi mladi, 

ki so člani podmladka SDS. Glede na 

to, da je šlo za javen dogodek na javnem 

mestu in da nobena organizacija 

ni bila posebej povabljena k udeležbi, 

je to torej le košček informacije, ki želi 

ustvariti vtis brez stika z resničnostjo. 

V prispevku je RTVS objavila še 

pogled dr. Milice Antić Graber (65) s 

Filozofske fakultete, ki je dejala, da 

»beležimo številne poskuse odrinjanja 

žensk iz sfere javnosti, od predlogov 

za triletno porodniško do predlogov 

o oteževanju pravice do abortusa«. O 

pravnem vidiku molitev so povprašali 

dr. Sama Bardutzkyja s Pravne fakultete. 

Zagotovil je, da ustavno zajamčena 

svoboda veroizpovedi ni omejena na 

notranja prepričanja, ampak jo sme 

vsak, tako individualno kot skupinsko, 

tudi javno izražati. 

Da to drži, je v odgovoru na novinarska 

vprašanja poudarila tudi Slovenska 

škofovska konferenca, ustanoviteljica 

zavoda Katoliška mladina, ki je molitev 

organiziral. Glede na občekoristne namene 

molitve je »vsakršno predvidevanje, 

da so ogrožene človekove pravice, 

povsem brezpredmetno. Javna molitev 

rožnega venca je v prvi vrsti priporočilo 

Bogu za omenjene dobre namene, zato 

pa za družbo blagodejna, vanjo ni nihče 

prisiljen, povabljeni pa smo prav vsi.« 

SŠK je dodala še, da prav tako ni ogrožena 

enakost spolov, »saj imamo vsak dan 

mnoge dogodke, ki jih različni organizatorji 

namenijo tej ali oni skupini, in to seveda 

ne more biti sporno, gre za svobodo 

združevanja, ki je v Sloveniji zagotovljena 

vsakomur (41. člen Ustave).« 

OD NEKDAJ 

Javni izrazi vere in verski obredi pa niso 

le dovoljeni z ustavo, ampak so tudi 

nekaj običajnega v slovenski tradiciji 

in zgodovini. Procesije z Najsvetejšim, 

križevi poti, romanja, poljske maše in 

evharistični kongresi so le nekatere izmed 

pobožnosti, ki so se porodile sredi 

katoliškega ljudstva in globoko krščanske 

kulture, postajajo pa vse bolj kontroverzne, 

ker takšna kultura izginja. 

Pred dnevi je tako nemalo pozornosti 

požela velika evharistična procesija po 

ulicah newyorškega Manhattna. 

Okoli 5.000 vernikov, duhovnikov 

in redovnikov je v procesiji, ki jo 

je organizirala ameriška organizacija 

Napa Institute, hodilo za Jezusom v 

najsvetejšem zakramentu, ki ga je nosil 

newyorški pomožni škof. Sveto mašo je 

pred tem daroval priljubljeni duhovnik 

Mike Schmitz (48). V pridigi je dejal, da 

se je ob prošnji, naj sodeluje pri procesiji, 

počutil kot uporni prerok Jona, ki 

mu je Jezus dejal, naj gre k ljudem, ki jih 

ljubi, in jim ga prinese s seboj. 

Schmitz je priznal, da je bil včasih 

skeptičen glede izpostavljanja evharistije 

na javnih mestih, kjer lahko 

opazovalci vse skupaj narobe ali celo 

sovražno razumejo, vendar je kasneje 

spoznal, da je prav to tisto, kar moramo 

početi. Tudi Jezus je bil v življenju 

na zemlji neprepoznan, nerazumljen 

ali osovražen od skoraj vseh, ki so ga 

videli. »Evharistična procesija je priložnost 

za češčenje Jezusa v skriti obliki, 

ki je večina gledalcev ne bo razumela. 

In morda bo kdo dvignil pogled, 

se ozrl in videl Jezusove prijatelje ter 

vprašal, kdo je to,« so Schmitza povzeli 

pri Catholic News Agency. 

Kolumnistka Simcha Fisher, ki se 

opisuje kot velika ljubiteljica evharističnih 

procesij, je v prispevku za America 

Magazine naslovila plaz gneva, ki ga je 

pobožnost izzvala na spletu. Mnogi so 

menili, da gre za »razkazovanje, kot da 

bi imeli kaj, na kar bi bili lahko ponosni«. 

A to seveda imamo, pravi avtorica – imamo 

Jezusa, na to smo ponosni in to je ves 

naš odgovor. Hkrati je priznala, da je bil 

zelo verjetno kdo v procesiji z napačnimi 

nameni, a to ni nič nenavadnega, saj so 

Jezusa od nekdaj skušali uporabiti kot 

orodje ali orožje v kulturnem boju. A zaradi 

naše grešnosti pač drugače ne gre – 

pri vsaki stvari se čisti nameni skupine 

ljudi mešajo z delom slabih, vendar pa ne 

moremo čakati na popolne razmere, če 

nočemo med čakanjem umreti. 

Kljub nasprotovanju in nerazumevanju 

organizatorji slovenske molitve 

napovedujejo, da bo javna molitev v 

središču prestolnice odslej potekala 

vsak mesec, pri tem pa upajo, da, tako 

kot prvič in za razliko od podobnih dogodkov 

na sosednjem Hrvaškem, ne 

bo prišlo do nepovabljenih protestov 

in incidentov. 

DRUŽBENA OMREŽJA 

Ker so se v nekaterih medijih skrajno 

levega pola pojavila celo namigovanja, 

da naj bi za financiranjem skupin, 

ki organizirajo javne molitve, 

stali ruski oligarhi in ameriške evangeličanske 

grupacije, je tiskovni urad 

SŠK zatrdil še, da Katoliška mladina 

posluje povsem transparentno, zato 

so takšni namigi zgolj natolcevanje. 

Na družbenih omrežjih je molitev 

požela mnogo pozitivnih komentarjev 

in izrazov podpore, nemalo pa je bilo 

tudi nasprotovanja, usmerjenega še 

posebej v to, naj bi se molilo le zasebno, 

ne pa tudi javno, in sklicujočega se 

na različne svetopisemske navedke. 

Na takšne pomisleke se je organizator 

že pred dogodkom odzval v zapisu na 

svoji spletni strani. 

Komentator Družine Lojze Grčman 

pa je zapisal: »Skupinska molitev je sila 

dragocena in njen učinek pomnožen. 

Zato se mi ideja o rožnem vencu na 

Kongresnem trgu zdi privlačna in zaradi 

nje sem brez težav vstal kako poldrugo 

uro prej od svojega povprečja.« 

Zmotilo pa ga je, da so se organizatorji 

dogovorili, naj udeleženci za medije 

dogodka ne komentirajo. 

119 19. 10. 2023

14 TEMA TEDNA 

ANDREJA BARAT 

Kdo se BOJI moških 

na KOLENIH 

Zadnji petek zgodaj zjutraj je Katoliška mladina organizirala javno molitev 

roženega venca na Kongresnem trgu v Ljubljani. Še preden se je molitev sploh zgodila, 

je vzbudila veliko nemira. Nekateri mediji, inštituti in posamezniki so skušali 

molitvenemu dogodku po vsej sili pripeti politični predznak in zle namene. 

Vpili so, da se tako začne, da se 

bomo vrnili 300 let v preteklost, 

da bodo kratene človekove 

pravice (ki so, mimogrede, 

vse zrasle na temelju krščanstva), 

da hočejo zatirati ženske, jih spraviti 

nazaj za štedilnike (to, mimogrede, 

veliko bolj uspešno kot Cerkev počne 

Masterchef) in tako dalje. Strašenje je 

bilo tolikšno, da je malo manjkalo, da 

nismo pogledali, ali so prišli molivci 

na Kongresni trg s pištolami namesto 

z rožnimi venci. 

Anže Malovrh/STA 

Slovenska prihodnost 

je krščanska. Strah, 

da se bomo vrnili v 

preteklost, ni potreben. 

Nobena Deklina zgodba 

se ne bo zgodila. V imenu 

katoliške Cerkve gotovo ne. 

No, prišli so z rožnimi venci, zmolili 

in odšli. Jugoslav Lević je še vedno 

izvenzakonski partner (ali partnerka) 

in starš 2 njenega otroka in je skuhal 

kosilo, zlikal perilo in poljubil njeno 

stopalo in neka Fatima je še vedno 

skuhala, ljubila in živela, kot je odredil 

Hasan. Vsi ostali pa smo še vedno nekje 

vmes, kakor pač prinese kateri dan. 

Ta odpor do javne molitve je po 

eni strani precej presenetljiv, po drugi 

strani pa niti ne. Presenetljiv je, ker 

živimo v državi, v kateri na skoraj vsakem 

kvadratnem kilometru stoji cerkev 

ali vsaj kapelica. Nepresenetljiv pa 

je, ker ima molitev moč, da razgali resnico. 

Ta pa nam ni nujno všeč. In resnica 

je, da je slovenska duša krščanska. 

Poglejmo podrobneje obe strani. 


119 19. 10. 2023

Komentar 

TEMA TEDNA 

15 

KRŠČANSKA ZGODOVINA 

Pradedje in prababice večine Slovencev 

so pobožno hodili v javnih procesijah, 

poklekovali pred Najsvetejšim, molili 

rožni venec in s svojimi žulji predano 

gradili cerkve in kapele, ki jih je po naših 

krajih težko prešteti. 

Že iz minimalnega spoštovanja do 

naših prednikov in naše zgodovine 

bi morali pozdraviti molitev rožnega 

venca kot nekaj pristnega in lepega. Če 

ne iz verskih vzgibov, pa kot del našega 

izročila, ki nas je oblikovalo kot narod. 

Kako zelo prestrašen, 

reven in patetičen 

moraš biti sam v sebi, 

da te moti krščanska 

molitev na javnem kraju. 

Koliko kilometrov rožnih vencev je 

bilo premoljenih pri naših prednikih. 

Tudi če nimamo popolnoma nobene 

osebne vere, bi moral biti rožni venec 

za nas svetinja, simbol naše zgodovine, 

naših prednikov. 

Kako zelo prestrašen, reven in patetičen 

moraš biti sam v sebi, da te 

moti krščanska molitev na javnem 

kraju. Ne obregneš se ob mlade, ki zvečer 

razgrajajo po središču Ljubljane, 

ne obregneš se ob glasne koncerte, ki 

nabijajo tujo glasbo, obregneš pa se ob 

mlade, ki molijo ob jutranjem svitu. 

Kaj je v tvoji duši, da te moti molitev 

drugega? V tvoji duši je zavedanje, da 

je slovenska duša krščanska. 

KRŠČANSKA DUŠA 

To dejstvo nekatere moti. Toda naj nas 

to ne preslepi. Stara modrost pravi, da 

nasprotje ljubezni ni sovraštvo, kot pogosto 

zmotno mislimo, nasprotje ljubezni 

je ignoranca. 


Rok Mihevc/Ognjišče 

S svojim odporom so posamezniki 

samo pokazali, da so preko svoje krščanske 

duše, ki se je oblikovala stoletja, 

morda res prevlekli plašč posvetnosti, 

a ravno s svojim odporom in 

strahom kažejo na to, da se globoko v 

sebi zavedajo, kako močna je molitev, 

da deluje, da ima smisel. Krščanska 

vest, tudi če je bila oprana na najvišji 

centrifugi socializma in sekularizma, 

je še vedno živa. Zato molitev moti, 

vznemirja, jezi. 

KRŠČANSKA PRIHODNOST 

Nihče ne pravi, da je Cerkev popolna in 

brez napak. Ali da smo takšni verniki. 

Še zdaleč ne. Cerkev je globoko ranjena 

zaradi grehov. Ampak Cerkev je nosilka 

izročila. Nosilka Kristusa. Že 2.000 let. 

Kdor nese v torbi najdragocenejšo stvar 

na tem planetu, je lahko slab in grešen, 

a če jo bo prinesel tja, kamor jo mora, bo 

izpolnil svojo nalogo. 

Slovenska prihodnost je krščanska. 

Strah, da se bomo vrnili v preteklost, ni 

potreben. Oče ne bo garal na njivi in potem 

popival v gostilni, žena ne bo doma 

s kupom otrok, gospod župnik pa ne 

bodo jedli mastne pečenke in v nedeljo 

pridigali, kaj se sme in česa ne. Nobena 

Deklina zgodba se ne bo zgodila. V imenu 

katoliške Cerkve gotovo ne. 

Cerkev niso duhovniki in zgradbe. 

Cerkev smo mi. Vsi verniki z duhovniki. 

Občestvo. Tudi Cerkev odrašča. 

Mi odraščamo. Napredujemo v znanju, 

humanosti, odnosi, veri … Cerkev se je 

skozi zgodovino spreminjala, odsevala 

družbo in jo tudi oblikovala. Cerkev je 

tu, da prinese to, kar ji je Bog izročil do 

konca časov. Da pripelje človeštvo h 

Kristusu. Ne gre za zgodbice, liturgijo, 

zgradbe, hierarhijo … Te so samo prispodobe 

in pomoč za razumevanje. 

Surova resničnost brez okraskov 

pa je: Bog obstaja. Vse je ustvaril. Rad 

nas ima in hoče nam dobro. Dal nam je 

nesmrtno dušo in storil vse, da bi večnost 

preživeli z Njim. Prišel je na svet 

in nas odrešil. Ustanovil je Cerkev, ki 

mora njegovo sporočilo (in navzočnost 

v sveti evharistiji) predati in ohranjati 

do konca časov. To, da je Cerkev grešna, 

ne spremeni njenega poslanstva. Tako 

kolektivno kot čisto osebno bo nekoč 

vsak od nas stopil pred Boga. Pravičnega 

in ljubečega Boga. 

Moški, ki molijo in se svoje molitve 

ne sramujejo, nas spominjajo na ta dejstva. 

To so lepa in osrečujoča dejstva, 

ki se jih ni treba bati, ampak veseliti. 

119 19. 10. 2023

16 TEMA TEDNA 

ŽENSKE, ki so na javni molitvi 

medijem PODRLE ZGODBO 

V Odmevih, v oddaji Svet na Kanalu A in v številnih člankih, denimo Majde Širca na Siolu, 

smo brali in poslušali, da je javna molitev nedolžna kvečjemu na videz, v resnici pa gre za del agende, 

ki bo po zgledu ZDA, Poljske ali Hrvaške prej ali slej pripeljala do zatiranja žensk. 

UREDNIŠTVO 

YOUTUBE @TOPTVSLOVENIJA 

Izjave udeleženk molitve se s takšnim 

narativom ne skladajo. A v osrednjih 

poročilih televizijskih hiš 

njihovega sporočila ni bilo ali pa je 

bilo v zelo okrnjeni obliki, čeprav so jih 

njihove kamere posnele. A posnel jih je 

tudi vseprisotni Vladimir Vodušek (60) 

za svoj medij Topnews in s tem omogočil, 

da se njihov glas vendarle javno sliši. 

»Sklicevanje na moško populacijo pa 

ne pomeni le mobilizacije ljudi in preoblikovanja 

src, temveč teptanje priborjenih 

pravic žensk, ki so z vse bolj enakovredno 

obravnavo spolov v današnji 

družbi prišle do trdnejših vzvodov odločanja, 

priznavanja svojega glasu in telesa,« 

so zapisali na Siolu, medtem ko je 

v Odmevih religiolog dr. Aleš Črnič (52) 

zatrdil, da moramo molitev videti kot 

del retradicionalizacije družbe, kar se 

v slovenskem primeru kaže predvsem v 

posebnem pozivu moškim, »ki so poklicani 

za to, da so voditelji, ženske pa, seveda, 

po tisti stari za ›štedilnik, domov‹. 

Nemci so za to uporabljali tri znamenite 

k-je: Kinder, Kirche, Küche (za otroke, v 

cerkev in kuhinjo)«. 

Vidno pa je novinarje, ki so na Kongresni 

trg prišli iskat incidente, presenetilo, 

da so molila tudi dekleta: kot da bi težko 

razumeli, kaj tam pravzaprav počnejo. 

Izjave udeleženk molitve, ki so bile na 

televiziji zelo okrnjene, je v celoti posnel 

Vladimir Vodušek (60). 

Čeprav so poudarjali, da so organizatorji 

udeležence prosili, naj medijem ne dajejo 

izjav, da bi molitev potekala mirneje in 

da se izjav ne bi zlorabljalo in jemalo iz 

konteksta, so novinarji nekaj izjav vseeno 

posneli, ne pa tudi objavili. 

»V vabilu je pisalo, da je čas, da moški 

prevzamejo Kristusovo vlogo, da 

postanejo možje družine, kaj pa menite 

o tem?« je vprašala novinarka. »To je v 

redu, ženske si vendar želijo zanesljivih 

moških,« pa je odgovorila Nina. 

Vse izjave so v celoti objavljene na 

portalu Domovina.je. 

 

KOMENTAR: ROK ČAKŠ 

Kako katoličanke ne spoznajo, da jih 

moški zatirajo in teptajo 

Situacija s posnetimi izjavami, predvsem 

pa vprašanji, ki so jih praviloma novinarke, 

torej ženske, zastavljale na molitvi 

prisotnim katoličankam, je po svoje 

komična, a izjemno dobro ponazarja 

osnovni nesporazum med progresivnim 

in konservativnim razumevanjem sveta. 

Medtem ko progresivci poziv moškim, 

naj stopijo v ospredje tudi pri nečem, kot 

je duhovnost, molitev, vidijo kot poskus 

zatiranja žensk in njihovega potiskanja 

za štedilnik, konservativci, v prvi vrsti 

žene in dekleta, v tem vidijo spodbudo, 

da so moški taki, kot od njih pričakujejo, 

to, kar morajo pomeniti zanje in za 

družino. To je v prvi vrsti varno zatočišče, 

glava družine, steber, na katerega 

se lahko naslonijo in zanesejo. Slednje, 

in to je osnovna zmota progresivcev, ne 

pomeni, da so moški v odnosu do žensk 

večvredni, superiorni, temveč da zgolj 

opravljajo svojo tradicionalno vlogo, kot 

jo na drugi strani opravljajo tudi same. 

Če so moški glava, so ženske vrat, ki to 

glavo obrača, je morda najbolj slikovita 

prispodoba te enakopravnosti in medsebojne 

povezanosti. 

Progresivne novinarke in gostje informativnih 

oddaj s FDV-ja in Filozofske 

NADALJEVANJE ČLANKA 

NA SPLETU: 

fakultete so se tako zaganjale v povsem 

postransko stvar, kar priča zgolj o njih samih: 

kako slabo poznajo in razumejo materijo, 

o kateri poročajo in jo komentirajo. 

Kako si lahko nekdo z nazivom religiologa, 

torej poznavalca, strokovnjaka za religijo, 

privošči tako zgrešeno oceno, kot je, 

da »moramo molitev videti kot del retradicionalizacije 

družbe, kar se v slovenskem 

primeru kaže predvsem v posebnem pozivu 

moškim, ki so poklicani za to, da so 

voditelji, ženske pa, seveda, po tisti stari 

navadi za štedilnik, domov ...« 

Vse, kar takšna izjava pove, je, da 

človek nima niti najmanjšega pojma o bistvu 

in principih verskega razmišljanja in 

dojemanja sveta pripadnikov religije, na 

katero naj bi se, glede na svoj strokovni 

naziv, vsaj nekoliko spoznal. Povedano 

karseda enostavno: noben moški molivec 

s Kongresnega trga niti zavestno niti 

podzavestno nima želje ali namena, da 

bi ženske potisnil za štedilnik in gospodoval 

nad njimi. In nobena molivka ali druga 

katoličanka z razčiščenimi pojmi se 

ob moški iniciativi ali voditeljstvu ne čuti 

ogrožena, temveč v tem prepoznava izpolnjevanje 

njihove moškosti, torej tistega, 

kar ženska od moškega tudi pričakuje. 

119 19. 10. 2023

Komentar 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

UKOM 

Goloba mika mesto 

evropskega komisarja 

POŽAREPORT 

Da si premier Golob pripravlja privatizacijo dela državne energetike, 

v kateri naj bi lastniško sodelovala tudi Tina Gaber, po novem pa še funkcijo 

evropskega komisarja po volitvah v evropski parlament prihodnje leto, 

se sicer govori že dlje časa, sedaj pa je informaciji pritrdil še minister Arčon. 

17 

Da Matej Arčon (50), uradno 

minister za Slovence v 

zamejstvu in po svetu, v zadnjem 

času prevzema funkcijo 

neuradnega govorca Gibanja Svoboda, 

še natančneje, posebnega piarovca 

ožjega kroga premierja Roberta Goloba 

(56), je najbrž jasno tudi povsem 

povprečnim opazovalcem politično- 

-medijske scene. Arčon je namreč za 

Goloba to, kar je Primož Cirman (Necenzurirano) 

med novinarji. Je »baby 

face« (»baby face« politiki so dejansko 

precej nevarni), zaenkrat še neomajno 

zvest Golobu, saj mu dolguje tudi 

poklicno eksistenco, in pripravljen, 

sposoben, ne da bi trenil z očmi, govoriti 

tako, da boljši analitiki sumijo, 

da temu, kar govori, niti sam ne verjame. 

Kot piarovec pa je seveda vedno in 

povsod brezpogojno pripravljen zagovarjati 

ter braniti interese svojega šefa. 

Govorice o Robertu Golobu (56) kot bodočem evropskem komisarju 

za energetiko je posredno potrdi njegov (p)osebni piar minister Arčon (50). 

GOLOBOVE POVEZAVE 

Še ena zanimiva primerjava s Cirmanom: 

če je žena odgovornega urednika 

portala Necenzurirano (Petra Bezjak 

Cirman) direktorica vladnega urada za 

komuniciranje, je Arčonova žena (Martina 

Arčon) odgovorna urednica novogoriškega 

radia Robin. Mimogrede, da 

oba medija, Necenzurirano in Robin, 

sodita med imperij Martina Odlazka 

(57), verjetno tudi ni golo naključje. 

Če Arčon v svoji vlogi »zavrne špekulacijo, 

da si Robert Golob želi postati 

evropski komisar za energetiko, ker ga 

je o tem vprašal tudi sam«, pa vsaj nekateri 

dobro vemo, da govorice o drugem 

(vzporednem) Golobovem zlatem padalu, 

ko ne bo več mogel zdržati na funkciji 

predsednika vlade, še kako držijo. 

Da si Golob pripravlja privatizacijo 

dela državne energetike, v kateri naj bi 

lastniško sodelovala tudi Tina Gaber 

(37), po novem pa še funkcijo evropskega 

komisarja (po volitvah v evropski 

parlament prihodnje leto), se sicer 

govori že dlje časa. To naj bi dokazovali 

tudi nekateri zunanji znaki. Tako 

je Golobov ožji krog že pred časom po 

kuloarjih lansiral govorice, da je Golob 

v Bruslju, kjer naj bi ga izjemno 

cenili kot strokovnjaka za energetiko, 

popularnejši kot doma in da je predsednica 

evropske komisije Ursula von 

der Leyen (65) dobesedno nora nanj. V 

tem kontekstu pa je vidno pomenljivo 

dejstvo, na katerega je bilo opozorjeno 

tudi na Uri moči (Planet TV), da Golob 

doma vodi skrajno levo politiko, medtem 

ko se zunaj očitno najraje druži 

z desnimi politiki (Von der Leynova, 

letalski poleti s hrvaškim predsednikom 

vlade Andrejem Plenkovićem 

(53)), vsekakor pa je bolj na ledu njegov 

odnos s francoskim predsednikom 

Emmanuelom Macronom (45), ki 

so ga slovenski mediji sprva na veliko 

promovirali, Golob pa naj bi v ožjih 

družbah razlagal, kako si želi Tino čim 

prej predstaviti Macronu. Menda naj bi 

to razmerje ohladila Macronova žena 

(Brigitte Macron (70)), potem ko naj bi 

francoske obveščevalne službe predsedniškemu 

paru postregle s podatki o 

liku in delu Gabrove v Monaku. 

TANJA FAJON 

Prav tako naj ne bi bilo naključje, da 

je Tanja Fajon (52), predsednica Socialnih 

demokratov in ministrica za zunanje 

zadeve, nedavno na Slovaškem in 

na Dunaju presenetljivo dejala, zakaj pa 

ne bi bil Borut Pahor (59) spitzenkandidat 

evropskih socialnih demokratov in 

socialistov za prihodnjega predsednika 

evropske komisije. Presenetljivo, ker 

vemo, kakšen je odnos med Pahorjem 

in Fajonovo (on ji je omogočil evropsko 

politično kariero, Gregor Golobič (59), 

takrat prvak stranke Zares in minister za 

visoko šolstvo, se je prijel za glavo, ko je 

slišal, da bo novinarka Televizije Slovenija 

Fajonova kandidatka SD za evropsko 

poslanko, potem pa ga je ona tako rekoč 

izdala), toda Tanja Fajon, ki predvsem 

sama potiho zelo resno cilja na položaj 

prihodnje slovenske evropske komisarke, 

je s tem elegantno pičila Goloba. 

No, zdaj je govorice o Robertu Golobu 

kot bodočem evropskem komisarju za 

energetiko posredno potrdi še njegov 

(p)osebni piar minister Arčon. 

119 19. 10. 2023

18 

AKTUALNO 

Anže Logar (47), nekdanji zunanji 

minister in dolgoletni poslanec 

SDS, je ustanovil Platformo 

sodelovanja, v kateri so politične 

in gospodarske osebnosti z obeh 

političnih polov. Prvo tribuno so 

organizirali na temo gospodarstva. 

t 

ANŽE LOGAR, PLATFORMA SODELOVANJA 

Čas je za PRELOM generacije 

Izpostavil bi pripravljenost gospodarstva, da zelo naglas in odločno spregovori. 

– Odgovarjanje na napade ne s kontra napadi, ampak z iskanjem tistega, kar nas na nek način povezuje. 

– Predsednica republike je imela že kar nekaj priložnosti, ko bi pričakoval, da bi podala svoje stališče. 

– Logika, ki pravi, da je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj, ne drži. 

– Želim si in moj namen v politiki je pokazati, da je lahko glas tudi »za«. 

ALEN SALIHOVIĆ 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

119 19. 10. 2023 

Pripravili ste prvo tribuno Platforme 

Sodelovanja in na njej gostili 

gospodarstvenike, s katerimi ste se 

pogovarjali o razvojni prihodnosti 

slovenskega gospodarstva. Kaj bi 

posebej podčrtali po prvi tribuni? 

Najprej bi izpostavil pripravljenost gospodarstva, 

da zelo naglas in odločno 

spregovori, kaj mora Slovenija narediti, 

če želimo v prihodnosti ohraniti tempo 

oziroma v našo državo vnesti zmagovalni 

duh in zagotoviti gospodarsko blaginjo 

v spreminjajočih se okoliščinah. 

Najbolj alarmantna napoved je, da za 

to, da Slovenijo s pravimi reformnimi 

ukrepi postavimo na pot razvoja nimamo 

deset let, ampak bo zastavica padla 

čez približno pet let. Imamo torej en oz. 

malo manj mandata dobrega političnega 

vodenja, da Slovenijo utirimo nazaj na 

pot razvoja. Mislim, da je to ključno sporočilo 

javne tribune, poleg tega pa tudi 

pripravljenost gospodarstva, da pri tem 

maksimalno pomaga. 

Menite, da ste Platformo Sodelovanja 

zastavili na pravi način? 

Tako znam, drugače ne znam. Mislim, 

da smo se s somišljeniki lotili tega projekta 

premišljeno, da smo si vzeli čas za 

razmislek, da nismo hiteli z organizacijo 

dogodkov takoj po ustanovitvi, da smo 

to načrtovali za septembrski časa, da je 

bilo dovolj časa tudi za pogovor in programska 

izhodišča. Nenazadnje pa tudi 

udeležba, torej gledalcev javne tribune, 

kaže na to, da je v slovenskem prostoru 

potreba po tovrstni razpravi in da se v 

sporočilih, ki jih v okviru platforme želimo 

posredovati politični javnosti, veliko 

ljudi prepozna in se z njimi poistoveti. 

Pred dobrim letom ste izgubili 

predsedniško tekmo. Kaj je 

z današnje perspektive po vašem 

mnenju odločilo kampanjo? 

Kaj je manjkalo, da bi premagali 

Natašo Pirc Musar in postali 

predsednik Slovenije? 

Iskreno mislim, da je zmanjkal en teden. 

Razprava oz. sporočilo, ki sem ga želel 

predstaviti, to je vizija sodelovanja in vizija 

odgovarjanja na napade ne s kontra 

napadi, ampak z iskanjem tistega, kar nas 

na nek način povezuje, je potrebovala še 

teden močnega medijskega predstavljanja, 

da bi prevladala želja po morda celo 

tveganju in izbiri kandidata, ki morda 

na stavnicah ni bil najvišje ocenjen. 

Kako pa ocenjujete delo 

predsednice države? 

Kar se tiče predsednice republike, je 

rekla, da bo glasna. Osebno je nisem

AKTUALNO 

19 

toliko slišal, razen prejšnji teden, ko 

je branila stališče, da lahko vsak pove 

svoje mnenje (gre za odpoved sodelovanja 

s Saro Štiglic, ki je na Kongresnem 

trgu v Ljubljani z aktivistkami potrgala 

zastavice v spomin na nerojene otroke). 

Mislim, da je to pravilno, vendar je bilo 

pred tem še kar nekaj priložnosti, ko bi 

pričakoval, da bi podala svoje stališče. 

Slovenski desni pol je v zadnjih 

30 letih v seštevku samo enkrat 

nabral več glasov kot levi, in sicer 

na volitvah leta 1996, ko pa zaradi 

prestopa Cirila Pucka ni uspel sestaviti 

vlade. Analitiki javnega mnenja 

pravijo, da je slovensko politično 

telo približno 45 proti 55 nagnjeno 

v levo, zato levi pol praviloma 

zmaguje. Se strinjate s tem? Kako na 

desnici premagati to oviro? 

Najprej, ena od ugotovitev naše prve 

okrogle mize je bila, da so se koncepti 

vendarle rahlo spremenili in da je obdobje, 

v katerega prihajamo drugačno 

kot leta 1996. Levo – desno, ta ločnica, 

ki je v odstotkih, ki ste jih ponazorili in 

s katerimi se verjetno lahko glede na 

statistiko preteklih volitev strinjam, ne 

more biti nek okvir, ki bi omejeval barvo 

politične večine v Državnem zboru. 

V naši Platformi je ključna beseda 

sodelovanje. Ne glede na to, kakšno 

razmerje je ali pa kako smo si vsaksebi, 

verjamem, da lahko s pravo formulo sodelovanja 

dobimo vlado, ki bo zagovarjala 

vrednote dela, družine, tržnega socialnega 

gospodarstva in podobno. To je tisto, 

kar Slovenija sedaj potrebuje. Vnaprej ločiti 

na levo in desno v tem trenutku ali pa 

v tem obdobju po mojem mnenju ni prava 

strategija. Menim, da je prava strategija 

iskanje neke širše koalicije, v kateri lahko 

naredimo ta pomemben premik z ustrezno 

večino in s tem, da ne nagajamo in 

jezimo tistih, ki se ne strinjajo z nami. To 

jesen lahko to naprimer spremljamo pri 

tej koaliciji, ki nekatere ukrepe ali pa stališča 

izraža zgolj in samo zato, da v bistvu 

jezi tiste, ki niso del koalicije. 

Pri tem je gotovo pomembna mobilizacija 

volivcev. Če pride do novih 

volitev, levi pol množice že leta mobilizirana 

na tako imenovani »antijanša« 

refleks. Ko gredo volivci 

oddat glas samo zato, da premagajo 

Janeza Janšo, dobimo zmagovite 

instant stranke, kar smo videli v 

zadnjih letih. Kako razvrednotiti 

oziroma izničiti ta učinek? 

To je logika, ki pravi, da je sovražnik 

mojega sovražnika moj prijatelj, kar pa 

ne drži. Glasovati proti nečemu in zato, 

ker si glasoval proti, računati, da boš na 

koncu zadovoljen z izbiro, je nerazumljivo. 

Imeli smo že štiri ali pet repeticij tega 

pravila, a se je pokazalo kot ravno obrnjeno. 

Moj pogled na to je, da se ne želim 

ukvarjati z okoliščinami, ki ste jih omenili, 

ampak predvsem ponuditi vsebino. 

To je tudi namen platforme. Če ste dobro 

opazovali, na nedavni okrogli mizni govorniki 

in vsebine niso bili oblikovani 

tako, da bi kritizirali vlado, ampak so 

bili oblikovani tako, da so nam tisti, ki 

jim načeloma prisluhnemo, povedali kaj 

potrebujemo. Želim si in moj namen v 

politiki je pokazati, da je lahko glas tudi 

»za«. Do sedaj nisem bil uspešen, ampak 

verjamem, da ti zeleni časi oziroma 

časi za razmišljanje, da je vendarle treba 

podpreti dobre ideje, prihajajo.« 

Torej se ne nagibate k temu, 

da je sedaj čas za desno sredino, 

denimo na volitvah, če bodo redne, 

leta 2026? 

Šel bi onkraj teh delitev. Mislim, da so 

reforme, ki so pred nami, tako obsežne, 

da potrebujejo neko veliko soglasje, ki 

ga lahko doseženo samo ob sodelovanju. 

To je lažje doseči, če gre sodelovanje 

onkraj tradicionalnih mejnikov. 

Kako pa poteka vaše sodelovanje s 

stranko in poslansko skupino SDS? 

Kar se tiče sodelovanja v poslanski skupini, 

ves čas ponavljam, da sem desnosredinski 

politik, prisegam na vrednote, 

ki so jasne, ob tem pa sem začutil 

željo, da se angažiram tudi zunaj teh 

okvirov v okviru Platforme in želim si, 

da moji sopotniki to razumejo. Razumem 

pa tudi, če kdo tega ne razume. 

Imate znotraj stranke 

kakšne težave? 

Ne, v politiki sem že 23 let in sem imel že 

veliko težav, tako da nimam katastrofičnih 

težav, ki bi omejevale moje delo. 

Pred nami so evropske volitve. Nameravate 

vi ali morebiti kdo iz vaše 

Platforme sodelovati na evropskih 

volitvah oziroma ali se bo Platforma 

vključila v kampanjo? 

Kot veste, smo imeli pobudo predsednika 

Nove Slovenije Mateja Tonina. 

Že takrat sem povedal, naj verjetno ne 

računa na moje sodelovanje, da pa se 

moramo o sodelovanju ostalih članov 

v imenu Platforme pogovoriti na upravnem 

odboru. To smo tudi storili in se 

odločili, da ne gremo na skupno listo. 

Če pa se kdo od drugih članov upravnega 

odbora osebno odloči nastopiti kot 

kandidat, je to njegova osebna pravica. 

Mlajša generacija desne sredine 

bi lahko ponudila opcijo, ki bi se 

bila sposobna zagnati po državnozborskih 

volitvah, je v izjavi 

dejal predsednik NSi Matej Tonin. 

Z njo je imel v misli koalicijo z 

vami in SLS pod vodstvom Marka 

Balažica. Vsi trije ste politiki 

mlajše generacije. Je čas za mlajšo 

generacijo, ki bo sposobna bolje 

nagovarjati ljudi? 

Mislim, da je čas za prelom generacije. 

Mislim tudi, da mlajša generacija nekoliko 

drugače vidi probleme in tudi ključne 

izzive ter da zna na vsak način ponuditi 

prave rešitve. Ampak to ni nek gumb, na 

katerega pritisneš, in zgodi se sprememba. 

V demokraciji so volivci tisti, ki odločijo 

o spremembi, kar pomeni, da mora 

mlajša generacija, torej mlajši predstavniki 

političnega sistema, ponuditi ustrezne 

rešitve in biti dovolj prepričljiva, da 

bodo volivci podprli njene predloge. 

Še pogled k delovanju vlade. Kaj 

vas je v tem letu pozitivno oziroma 

negativno presenetilo. Veliko je 

bilo obljub, veliko je govorjenja in 

napovedi, kaj vse se bo storilo. 

Presenetili sta med dve zadevi. Prva je 

vsebinska izpraznjenost koalicije. Nobenih 

konkretnih predlogov. Druga pa vsebinska 

izpraznjenost predsednika vlade 

Roberta Goloba, ki v umanjkanju resnih 

tem povzame agendo najbolj skrajne 

leve stranke v koaliciji, torej stranke Levica. 

Ta vprašanja niso neopažena. Lahko 

rečem, da se mednarodna skupnost 

čudi usmeritvam predsednika vlade, 

posebej glede na to, da prihaja iz sicer 

državnega gospodarstva, saj njegov zasuk 

deluje proti ciklično in protigospodarsko. 

Zdi se mi, da je to največje presenečenje 

in verjetno tudi zato predsednik 

vlade dramatično izgublja podporo. V 16 

mesecih je izgubil ves sijaj, ki ga je imel, 

ko je prevzel vlado, in v rekordno kratkem 

času je dejansko prišel do stanja, v 

katerem je nemogoče spet pridobiti priljubljenost. 

To je zelo slabo glede na to, 

da v 16 mesecih kljub takšni večini ni 

bilo nobene reforme, Mislim, da tudi v 

prihodnosti ne bo sprejel nobenega reformnega 

ukrepa. 

 

119 19. 10. 2023

20 SVOBODNO GOSPODARSTVO 

Fotoreportaža 

Na prireditev so bili povabljeni vsi zaposleni 

– njihova povprečna starost je 34 let. 

TINO MAMIĆ 

TOMO STRLE/ 

CITRUS 

Sartorius začenja gradnjo 

kampusa v Ajdovščini, 

Štrancar odhaja: 

»ČAS JE ZA MLADE« 

Na praznovanju 25. obletnice ajdovskega podjetja BIA Separations (zdaj Sartorius Bia Separations) 

je njegov ustanovitelj dr. Aleš Štrancar stopil pred novinarje in rekel, da je čas za 

mlade in da se bo umaknil iz vodstva podjetja. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič pa 

je podjetje pohvalil kot »enkratni projekt in začetek nove, še večje zgodbe.« 

Praznovanje 25. obletnice podjetja BIA 

Separations je potekalo z vsemi zaposlenimi in 

uglednimi domačimi in tujimi gosti. Z leve proti 

desni: ustanovitelj in direktor BIE Separtions 

dr. Aleš Štrancar, izvršni direktor Sartoriusa 

Joachim Kreuzburg, predsednik Državnega 

sveta Marko Lotrič in prokuristka podjetja 

Sartorius BIA Separations Jana Krapež Trošt. 

119 19. 10. 2023

t 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

21 

Direktor podjetja dr. Aleš Štrancar (61) 

je ob robu praznovanja novinarjem 

oznanil, da se umika. 

»Hišni« mešani pevski zbor, ki so ga sestavili 

zaposleni, je kulturni program začel s himno. 

Na obletnici podjetja BIA Separations 

z 249 zaposlenimi 

v Ajdovščini so predstavniki 

lastnikov iz nemške multinacionalke 

Sartorius izrazili vrsto pohval 

domačemu kolektivu. Z nakupom 

podjetja pred tremi leti so po besedah 

Reneja Fabra (48), člana izvršnega odbora 

podjetja Sartorius, dobili ne le 

tehnologijo, marveč tudi ljudi, ki so 

pomembnejši. Zato je ta dan za Sartorius 

zgodovinski, je nadaljeval Faber. 

Štrancarja je pohvalil kot borbenega 

človeka, ki je ta duh prenesel tudi na 

ustvarjalno in delovno ekipo. 

Napovedal je, da se bo do leta 2030 

začela gradnja kampusa, tehnološko- 

-industrijskega »naselja«, v katerem bo 

dobilo zaposlitev dodatnih 200 ljudi. 

Bodoči kampus v Ajdovščini bo obsegal 

30.000 m² in bo večnamenski. »Vključeval 

bo prostore za proizvodnjo, raziskave 

in izobraževanje. Kampus je zasnovan 

z mislijo na trajnost in bo imel 

sončno elektrarno ter uporabljal tehnologije 

za ponovno uporabo stranskih 

proizvodov za ogrevanje in ponovno 

uporabo vode,« je pojasnila prokuristka 

podjetja Jana Krapež Trošt. 

ZDRAVILO PROTI RAKU 

Podjetje Sartorius BIA Separations razvija 

postopke za genetske terapije, ki 

so podlaga za nova zdravila proti raku. 

Trenutno je eno zdravilo proti raku, 

narejeno z ajdovsko tehnologijo, že v 

zaključni fazi preizkušanja, je povedala 

prokuristka podjetja Jana Krapež Trošt. 

Nemške goste so Ajdovci pozdravili 

tudi s kulturnim programom. 

Hišni mešani pevski zbor BIA je intoniral 

slovensko himno in ubrano štiriglasno 

zapel več slovenskih pesmi. 

Zaposleni, njihova povprečna starost 

je samo 34 let, so sestavili tudi hišni 

bend in po uradnem programu glasbeno 

obarvali praznovanje. 

Predsednik zgornjega doma slovenskega 

parlamenta, Marko Lotrič 

(60), v uvodnem nagovoru ni skoparil 

s pohvalami. »Če kaj imamo v Sloveniji, 

imamo znanje,« je poudaril in vlado 

pozval, naj spodbuja gospodarstvo, da 

Poseben občutek je opazovati dve 

stotniji optimističnih mladih ljudi v isti 

ekipi. Neka posebna dinamika. Nemški 

lastniki ajdovskega podjetja verjetno niso 

pričakovali, da bodo njihovi zaposleni v 

Sloveniji peli v hišnem pevskem zboru. 

Tega menda niso doživeli nikjer drugod. 

Verjetno je to povezano tudi s Štrancarjevo 

ljubeznijo do glasbe. Zbor so zaposleni 

ustanovili nekaj dni pred njegovim 

rojstnim dnevom, da so mu zapeli. V 

pogovorih z zaposlenimi so Štrancarja kot 

šefa pohvalili in ga kot najzahtevnejšega 

in neizprosnega opisali, ko se ukvarja s 

prodajo produktov. Če se izdelki ne prodajajo 

dovolj dobro, je to ključen problem, 

saj gre vse delo v nič. Dobra logika, ki 

pride prav tudi sicer v življenju. 

Nemški lastniki pa so ustanovitelja 

podjetja Štrancarja pohvalili ne le kot 

Komentar avtorja: 

BORBENI DUH 

ne bo prišlo do bega možganov. 

Direktor podjetja dr. Aleš Štrancar 

(61), ki je podjetje ustanovil in 

pred tremi leti prodal Sartoriusu, je 

ob robu praznovanja novinarjem oznanil, 

da se umika. Podrobnosti ni 

povedal. Neimenovani vir iz podjetja 

pravi, da se bo to zgodilo v roku dveh 

let in pol. Štrancar je sicer na Opčinah 

septembra nakazal, da na Primorskem 

pripravlja nov poslovni projekt, ki bo 

zaposloval ljudi iz širše regije: Slovenije, 

hrvaške Istre in zamejstva. 

ustvarjalnega in delovnega človeka, marveč 

tudi kot borca. Verjetno so borbenost 

opazili tudi pri pogajanjih za prodajo pred 

leti. Tudi Štrancar je, tako kot njegov vipavski 

rojak in skorajšnji sosed v industrijski 

coni, Ivo Boscarol (67), najprej zahteval, 

da podjetje ostane v Ajdovščini. Zanimivo 

pa je, da to, kar so Nemci opazili kot 

borbenost in vztrajnost, mnogi v Sloveniji 

označujejo za konfliktnost. To je v resnici 

ključna razlika med Zahodom in Slovenijo. 

Američanu je sosedov uspeh spodbuda, 

da naredi tudi sam kaj posebnega, 

v Slovencu pa sosedov uspeh povzroči 

nelagodje in ljubosumnost. Seveda pa je 

to tudi odločitev vsakega posameznika: 

ali bo uspeh soseda vzel negativno ali 

pozitivno. V slednjem primeru bomo imeli 

Štrancarjev v Sloveniji vedno več. 

119 19. 10. 2023

22 SVOBODNO GOSPODARSTVO 

TINO MAMIĆ 

Drugi oktobrski četrtek je bil 

nekaj posebnega. Bil je praznik 

dveh vizionarjev. Izjemnih Vipavcev 

in ponosnih Slovencev, 

po novem obeh doktorjev. Aleš Štrancar 

(61) je naznanil svoj odhod iz podjetja 

in gradnjo novega tehnološkega 

kampusa, Ivo Boscarol (67) pa je prejel 

častni doktorat novogoriške univerze 

za znanstvene dosežke na področju 

aerodinamike v letalstvu in pri razvoju 

električnih letalskih motorjev. 

NEULOVLJIV 

Boscarol je bil vedno neulovljiv, povejo 

njegovi sošolci in prijatelji, ki ga 

spremljajo že od malih nog. Srečujejo 

ga tudi danes, saj še vedno živi v isti 

hiši, stisnjeni v tako imenovane gase, 

mestne ozke in zavite uličice v Šturjah, 

ki so bile nekoč samostojen kraj 

na kranjskem bregu reke Hubelj, danes 

pa so del strnjene Ajdovščine. Za svoj 

rodni kraj ne reče, da je najlepše mesto 

na svetu. Reče pa, da je Vipavska dolina 

eden od najlepših krajev za bivanje 

daleč naokoli. 

Vedno je bil samozavesten in poln 

presenečenj. Nihče ga ni mogel dati v 

škatlo, v običajne okvirje. Sam zase je 

rekel, da so ga gledali, kot da je malo 

čuden in izven sistema. Ravno tega v 

Sloveniji ne maramo. Če bi se Ivo Boscarol 

rodil v ZDA, bi doslej gotovo zaslužil 

desetkrat več kot v Sloveniji, če 

kariero merimo z denarjem. 

Za Boscarola lahko rečemo, da je s 

samoniklostjo, ustvarjalnostjo, stalnimi 

inovacijami, novimi in izvirnimi 

idejami človek, ki spremeni v zlato vse, 

česar se dotakne. No, seveda je to, matematično 

gledano, besedno pretiravanje, 

a predvsem zato, ker v Sloveniji 

določenih ovir niti Einstein ne bi mogel 

spremeniti. Boscarol je skušal svetovati 

politiki, a se je kmalu umaknil, 

obupal. Tudi njegova aktivna podpora 

predsedniškemu kandidatu Lojzetu 

Peterletu ni pomagala, da bi mu uspelo 

zmagati. To le mimogrede. 

119 19. 10. 2023 

DOKTOR BOSCAROL, 

ajdovski rokenrol 

Kolumna 

Ivo Boscarol ni uspešen, ker je ustvaril prvo električno letalo na svetu ali ker je prodal 

svoje podjetje za skoraj četrt milijarde. Uspešen je, ker enako deluje že od malih nog, 

in to na vseh področjih: kot vizionar. 

MEJA NA KOLPI 

Svoje vizionarstvo je vedno uporabil v 

praksi. Prvi v državi je začel izdelovati 

tako imenovane broške, plastificirane 

okrogle priponke. Ni jih samo prodajal, 

ampak je z njimi predajal tudi pomembna 

sporočila. Kdor je doživel zadnja leta 

komunizma, se bo spomnil in vedel, 

kakšno vznemirjenje, uporništvo in 

narodno prebujo so povzročila gesla: 

Slovenija, moja dežela; Bog, blagoslovi 

mojo deželo; Štafeta, ne hvala; Ko bom 

velik, bom graničar na Kolpi. 

Vizionar ostaja še naprej. »Pojdite 

na letališče in se fotografirajte pred 

letalom s krili in pilotom,« nekdanji 

poklicni fotograf svetuje staršem. Govori 

o brezpilotnih letalskih taksijih, 

ki bodo pristajali navpično. Konkretno 

opisuje to, o čemer je teoretično sanjal 

Nikola Tesla. 

Glasbenik Tomaž Domicelj 

je rekel, da se je v Ameriki 

rodil rokenrol, v Ajdovščini 

pa Boscarol. 

Mankica Kranjec 

BOSCAROL, 

AJDOVSKI ROKENROL 

Boscarol je o sebi spregovoril v javnem 

intervjuju v Lanthierjevemu dvorcu 

v Vipavi dan pred podelitvijo častnega 

doktorata Univerze v Novi Gorici. 

Slovenski pregovor »Kdor visoko leta, 

nizko pade« je spremenil. »Kdor visoko 

leta, daleč vidi.« Tomaž Domicelj, slovenskega 

naroda sin, katerega menedžer 

je bil tudi Boscarol, je nekoč dejal: 

»V Ameriki se je rodil rokenrol, v Ajdovščini 

pa Boscarol.« 

Boscarol je začel z ničle. V garaži, 

se reče. A Boscarol pravi: »Nismo 

začeli v garaži, ker je nismo imeli. Še 

avta nismo imeli.« A tu, kjer je začel, 

hoče tudi ostati. Podjetje Pipistrel je 

moral prodati, saj zaradi konkurence 

daljnoročno ne bi moglo ostati samostojno. 

»Moj prvi pogoj pri pogaja-


23 

Pogovor z Boscarolom 

v Vipavi na predvečer 

podelitve doktorata, v 

ozadju njegov portret 

iz leta 1977. 

Ivo Boscarol in njegova hči Taja 

Boscarol imata v lasti 17 podjetij. 

Revija Finance ju postavlja na 11. 

mesto najbogatejših Slovencev. 

Ocenjuje, da imata pod palcem 193 

milijonov evrov. Ivo Boscarol si želi, 

da bi zaradi večanja števila prebivalstva 

in onesnaževanja zaradi 

živinoreje začeli meso industrijsko 

pridelovati iz živalskih matičnih 

celic. Postopek v laboratorijih so že 

naredili. Pravi, da je meso iz inkubatorja 

enako običajnemu. 

njih je bil, da proizvodnja in razvoj Pipistrela 

ostaneta v Ajdovščini. Ko smo 

se to dogovorili, smo se šele začeli pogovarjati 

o ceni,« je povedal. »Svojega 

otroka nisem prodal, marveč sem ga 

dobro poročil,« je odgovoril na vprašanje, 

zakaj se je odločil za prodajo. 

Tino Mamić/DOMOVINA 

PONOS IN SAMOZAVEST 

Boscarolova ponos in pripadnost Vipavski 

in Sloveniji sta v resnici ključ njegove 

samozavesti. »V poslu moraš biti 

prepričan vase,« je kot glavno točko 

svojega poslovnega uspeha izpostavil 

Boscarol. Samo samozavesten človek, 

ki je prepričan vase, lahko uspe. Samozavest 

pa raste iz ljubezni do svojega 

in iz pripadnosti svojemu. Psihologi in 

psihoterapevti pravijo, da je težava slovenske 

pregovorne nevoščljivosti v slabi 

samopodobi in nizki samozavesti. Samo 

tisti, ki ljubi in ceni najprej sebe in svoje, 

lahko postane samozavestna osebnost. 

To lahko postane samo tisti, ki ceni preteklost 

in dosežke svoje soseske, svoje 

doline in svoje nacije. 

Bogata kupnina, katere točna številka 

je sicer poslovna skrivnost, je 

Iva Boscarola pognala v nove svetove. 

Rad bi še kaj naredil. Spremenil. Kupil 

ajdovski Fructal in begunjski Elan, je 

omenil. Lani je državi podaril 30 milijonov, 

da bi se kaj spremenilo, da bi 

»vrnil« državi šest milijonov nepovratnih 

sredstev in da bi spodbudil tudi 

druge podjetnike, da mu sledijo z namenskimi 

donacijami. Ne želi si samo 

kupovati in služiti, želi spreminjati 

slovensko družbo, tako kot jo je nekoč 

s preroško broško o graničarjih na Kolpi. 

Zato bomo za Iva Boscarola v prihodnosti 

zagotovo še velikokrat slišali. 

POST SCRIPTUM 

Boscarol in Štrancar sta, zanimivo, 

druga bratranca. Njuni stari mami, 

Jožefa in Kancijanila Marc s Planine 

nad Ajdovščino, sta namreč bili rodni 

sestri. Boscarolov oče pa je bil rojen v 

Redipulji, v bližini tržaškega letališča 

Ronke. Njegovi predniki po očetu so 

Italijani in Furlani. 

 

Osebni arhiv 

Ivo Boscarol z britansko 

kraljico Elizabeto II. (1926– 

2022) in njenim soprogom 

vojvodo Filipom (1921–2021). 

119 19. 10. 2023

24 


TINO MAMIĆ 

HIŠNE PREISKAVE zaradi 

14 milijonov evrov 

oškodovanja države pri 

prodaji podjetja BIA 

V Ljubljani in Italiji je policija izvedla osem hišnih preiskav zaradi oškodovanja državnega 

premoženja pred tremi leti, ko je SDH pod ceno prodala svoje delnice v Italijo, 

čeprav se je vedelo, da bo cena narasla. 

Nove hišne preiskave slovenske 

in italijanske policije v 

Sloveniji in Italiji v sredo, 17. 

oktobra, so potrdile sume o 

velikem oškodovanju države s strani 

državne SDH pri prodaji podjetja BIA 

Separations iz Ajdovščine. Slovenski 

državni holding (SDH), ki upravlja z 

več kot 50 družbami v državni lasti, 

je namreč svoj delež prodal italijanski 

družbi, čeprav ga je tudi dr. Aleš 

Štrancar (61) obvestil, da se pogajajo 

o prodaji podjetja, kar pomeni višjo 

ceno delnic. Domovina je o tem poročala 

že pred tremi leti, drugi mediji pa 

večinoma ne. 

SLOVENIJA OŠKODOVANA 

Delo je na spletu objavilo pojasnilo Policije: 

»Kaznivo dejanje zlorabe položaja 

ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 

je storjeno na škodo gospodarske družbe 

v lasti Republike Slovenije. Kaznivega 

dejanja so osumljene tri fizične osebe, 

trenutno pa se preiskovalna dejanja 

nanašajo na tri fizične osebe in tri pravne 

osebe na območju Slovenije in na eno 

fizično osebo in eno pravno osebo na 

območju Italije. Velika protipravna premoženjska 

korist, ki je bila pridobljena 

s storitvijo navedenih kaznivih dejanj, 

znaša več kot 14 milijonov evrov, za isti 

znesek je oškodovano premoženje Republike 

Slovenije.« Nekateri mediji so 

poročali, da je bila hišna preiskava tudi 

na sedežu BIE v Ajdovščini, kar pa po 

naših informacijah zagotovo ne drži. 

VEDELI ZA PRODAJO 

Ajdovsko podjetje BIA Separations, ki 

ga je ustanovil Aleš Štrancar, je bilo 

pred tremi leti prodano nemškemu farmacevtskemu 

gigantu Sartorius Stedim 

Biotech. Cena je bila 367 milijonov 

evrov, končna cena pa je še višja. Pri 

poslu je izvisela država, ki je še dobra 

dva meseca pred prodajo preko SDH 

imela v lasti 5,4-% delež BIE. A SDH je 

delež, za katerega bi prejel 18 milijonov 

evrov, na vrat na nos za skupaj 3,1 milijona 

evrov prodal v Italiji registrirani 

družbi Meta Ventures, iz katere sledi 

vodijo v Slovenijo. »Na SDH so vedeli 

vse. Pisno sem jim poročal v juliju in v 

svojih arhivih morajo imeti dve e-pismi, 

ki sem jih osebno poslal. Na sporočilo 

pa so odgovorili, kar potrjuje, 

da so moja sporočila tudi brali,« je za 

Domovino tedaj o prodaji dejal direktor 

BIE Separations, dr. Aleš Štrancar. SDH 

je 49-odstotni delež v družbi tveganega 

kapitala Meta Ingenium, ki je imela 

v portfelju nekaj več kot desetodstotni 

delež v ajdovski družbi Bia Separations, 

prodal kljub vedenju, da je BIA v postopku 

prodaje. 

REVIZIJA 

Sledila je izredna revizija in odstop 

dveh članov uprave. Zaradi ugotovitev 

revizije SDH sta januarja 2021 družbo 

zapustila Boštjan Koler (53) in Boris 

Medica, s položaja pa je odstopil tudi 

nadzornik SDH, Igor Kržan, ki je v času 

prodaje deležev v Meti Ingenium začasno 

vodil upravo SDH. V izredni reviziji, 

ki jo je naročil 

nadzorni odbor 

Stavba BIA Separations v Ajdovščini 

v času prodaje. 

Jure Makovec 

Štrancar je SDH pravočasno 

obvestil o realni ceni podjetja. 

119 19. 10. 2023


25 

SDH, so ugotovili, da »pri vodenju postopka 

prodaje ni bila zagotovljena 

največja mogoča dolžna skrbnost za 

zagotovitev pravilnosti postopkov in 

največjega mogočega ekonomskega 

interesa Republike Slovenije« ter da je 

»šlo v postopku prodaje na strani zasebnega 

večinskega solastnika družbe 

Meta Ingenium, družbe Meta Ventures, 

za pomembne nepravilnosti, ki se 

nanašajo na opustitev dolžnosti informiranja 

in seznanjanja SDH z drugimi 

bistvenimi okoliščinami, pomembnimi 

za postopek prodaje in vrednotenja 

družbe Meta Ingenium«. 

Vmes je prišlo do sodne poravnave, 

v kateri je država zaradi prenizke 

cene dobila dodatna dva milijona 

evrov. Nekateri poznavalci zato omenjajo 

možnost, da je do preiskave po 

tolikih mesecih prišlo zaradi trenutnih 

notranjepolitičnih spopadov v 

vladi in parlamentu. 

KORUPCIJA 

Direktor BIA Separations Štrancar je 

takrat komentiral, da se mu tako ravnanje 

paradržavnih agencij z denarjem 

davkoplačevalcev gnusi. »Oškodovanja, 

ki gredo v desetine milijard, 

bodo plačevali še naši pravnuki,« ocenjuje 

Štrancar. 

V kupcu državnega deleža, podjetju 

Meta Ventures, ki je z SDH s svojega 

vidika sklenilo vrhunski posel, 

so zanikali kakršnekoli nepravilnosti 

in napovedali uporabo vseh pravnih 

sredstev za zaščito svojih interesov. 

Upravljalec naložb v Meta Ventures 

je še vedno znani slovenski menedžer 

Jurij Giacomelli (53), med drugim 

tudi nekdanji direktor Financ in predsednik 

uprave Dela. 

Boštjan Koler (62) je zaradi 

sporne prodaje moral zapustii 

vrh SDH in Telekoma. NPU 

po neuradnih informacijah 

preiskuje tudi njega. 

Arhiv SDH Mediaspeed 

Jurij Giacomelli (53), nekdanji 

direktor Dela, ki poslovno 

veliko sodeluje z Italijo, je 

po neuradnih podatkih tarča 

hišnih preiskav v Ljubljani. 

www.growceanu.com 

14 MILIJONOV 

Kot je poročala Vipavska, bi moral 

SDH za delnice dobiti 18 milijonov 

evrov, država pa je s prodajo in sodno 

poravnavo dobila le dobre štiri 

milijone evrov. To pomeni, da je bila 

oškodovana za slabih 14 milijonov 

evrov. BIA Separations je bila prodana 

po ceni 360 milijonov evrov, 

a Finance so leta 2021 poročale, 

da bodo bivši lastniki upravičeni 

do dodatne kupnine, kar vrednost 

prodaje poveča na več kot 600 milijonov. 

Po njihovi razlagi to pomeni, 

da je bila država oškodovana za več 

kot 14 milijonov evrov. 

Preiskava je potekala 

tudi v Italiji, neuradno 

pri Luigiju Amatiju, 

predsedniku Meta 

Group. 

In koga je policija preiskovala? Po poročanju 

Eve Furlan na Radiju Slovenija 

gre za naslednja imena: Boštjan Koler, 

Jurij Giacomelli in Luigi Amati, predsednik 

Meta Group in Meta Ventures. 

ČLOVEK OBRAČA ... 

Na dan preiskav je Štrancar – ekskluzivno 

za Domovino – dejal: »Človek 

obrača, Bog obrne. SDH sem nekaj mesecev 

pred prodajo obvestil o okvirnih 

vrednostih podjetja in o ceni, pod katero 

se kot direktor ne bom pripravljen 

podpisati. Vse je bilo povedano pisno 

preko e-pošte, vsa korespondenca 

mora biti v arhivih SDH.« 

Na vprašanje, ali je danes korupcija 

v državi večja kot pred desetimi leti, 

pa je odgovoril: »Kolikor vidim, je vsaj 

desetkrat večja.« 

 

119 19. 10. 2023

26 

SVET 

PETER MERŠE 

IMAGO 

Kaj poljski obrat proti levi 

pomeni ZA POLJSKO, 

EU IN UKRAJINO 

Komentar 

Poljaki so po napeti in umazani volilni kampanji izbirali nov parlament in ob rekordni 

volilni udeležbi najverjetneje prekinili vladavino konservativne stranke Zakon in pravičnost 

(PiS), ki je vladala zadnja dva mandata. Čeprav je zbrala največ glasov, za vladanje 

potrebuje koalicijske partnerje, ti pa sodelovanje z njo zavračajo. 

Trenutno se zdi najverjetnejša 

koalicija treh strank zdajšnje 

opozicije, ki so skupaj zbrale 

več kot polovico glasov, njen 

prvi obraz pa je Donald Tusk (66), vodja 

Državljanske koalicije in visok politik 

Evropske ljudske stranke. Te stranke 

bodo Poljsko približale smeri, ki ustreza 

Bruslju, kar pa utegne zmanjšati 

njeno zunanjepolitično vlogo v Evropi, 

za Domovino ocenjuje profesor Aleš 

Maver (45), ki opozarja tudi na veliko 

polarizacijo in dejstvo, da je šlo v prvi 

vrsti za spopad dveh ključnih dolgoletnih 

akterjev. 

Mnogi so ocenjevali, da gre za najpomembnejše 

volitve po padcu komunizma, 

in sporočilo so Poljaki razumeli 

ter se na volišča podali v rekordnem 

številu. Volilna udeležba je bila 73-%, 

najvišja doslej. Posebej visoka je bila v 

mestih, kar je tehtnico na koncu tudi 

prevesilo v korist opozicije, čeprav je 

še nedavno kazalo, da se utegne parlament 

presekati prav na polovici. 

Bolj kot Poljaki sami je pomembnost 

teh volitev poudarjala predvsem socialno-liberalna 

večina v Evropski uniji, 

ki si je bila s poljsko vlado pogosto 

v zobeh, toplejših odnosov pa se nadejajo 

pod liberalnejšim Donaldom 

Tuskom, ki je kot kaže najverjetnejši 

bodoči premier Poljske. 

Vzporedne izide je pozdravil z besedami: 

»Še nikoli v svojem življenju 

nisem bil tako srečen kot ob tem predvidenem 

drugem mestu. Poljska je zmagala, 

demokracija je zmagala, spravili 

smo jih z oblasti.« S to opazko se je nanašal 

na stranko PiS in njenega voditelja 

Jaroslawa Kaczynskega (74), čigar 

vladavino je označil celo za zlobno. 

Kaczynski je sicer razglasil zmago, 

a priznal, da ostaja vprašanje, ali bodo 

uspeh uspeli pretvoriti v še en mandat 

svoje vlade. Do večine jim namreč 

manjka še dobrih trideset glasov, a zaenkrat 

nobena izmed preostalih treh 

strank ne kaže zanimanja za sodelovanje, 

pri čemer ima le tretjeuvrščena 

Tretja pot dovolj glasov, da s PiS zagotovi 

večino. 

ZAVRAČANJE SODELOVANJA 

Tretja pot (primerljiva s Povežimo Slovenijo) 

je sicer koalicija liberalnejše 

nove stranke Poljska 2050 in konservativnejše 

Poljske ljudske stranke, ki velja 

za stranko kmetov in je že sodelovala 

tako s PiS kot tudi z Državljansko koalicijo, 

v devetdesetih pa celo z reformiranimi 

komunisti. A tudi predsednik 

ljudske stranke Władysław Kosiniak- 

Na Poljskem se končuje vladavina stranke Zakon 

in pravičnost, ki jo vodi Jaroslaw Kaczynski (74). 

-Kamysz (42) je že povedal, da izključuje 

koalicijo s PiS, saj si volivci, ki so 

volili zanje, želijo spremembe na vladi. 

Tiskovni predstavnik stranke Miłosz 

Motyka je šel še dlje: »Za te laži, obrekovanja, 

sovraštvo in pljuvanje po vseh 

nas, za kraje in škandale vas bomo poklicali 

na odgovornost.« 

Predsednik republike Andrzej 

Duda (51) bi sicer utegnil v skladu s 

politično tradicijo mandat za sestavo 

vlade najprej podeliti kandidatu PiS 

Mateuszu Morawieckemu (55), ki ima 

nato 14 dni časa, da sestavi koalicijo, 

sicer mandatarja predlaga parlament. 

Stranke opozicije Dudo, sicer nekdanjega 

člana PiS, pozivajo, naj najprej 

opravi pogovore z vsemi strankami in 

Po vzporednih volitvah je vladajoča stranka PiS prejela 36,68 % glasov, kar zadošča 

za 200 mest v parlamentu, za večino je potrebnih 231. Na drugem mestu je 

Državljanska koalicija z 31,6 % glasov, sledi Tretja pot s 13 % glasov, parlamentarni 

prag pa sta prestopili še Nova levica z 8,6 % in Konfederacija s 6,2 % glasov. 

119 19. 10. 2023

SVET 

27 

nato podeli mandat za sestavo vlade 

tistim, ki imajo za formiranje vlade realno 

možnost. 

Nekdanji predsednik 

Evropskega sveta in Evropske 

ljudske stranke Donald Tusk 

(66) se kaže kot najverjetnejši 

bodoči premier Poljske. 

CERKEV, UKRAJINA, 

OSEBNI DUEL 

Volilna kampanja je potekala v izredno 

napetem in polariziranem ozračju, ki 

se je zgostilo predvsem okoli vprašanja 

o vlogi Katoliške cerkve, v ospredju pa 

je bil duel Tuska in Kaczynskega, ki sta 

bila nekdaj celo zaveznika, kasneje pa 

postala ostra nasprotnika in konkurenta, 

in to že vse od leta 2005, ko sta kljub 

sprva drugačnim dogovorom dvojčka 

Kaczynski uspela hkrati zasesti mesto 

premierja in predsednika Poljske, dogajanje 

oriše Maver. 

Če je bila vloga Katoliške cerkve v 

poljski družbi prej nesporna in nadpolitična 

do mere, da so morali celo komunisti 

računati z njeno močno vlogo, si 

je PiS v zadnjih letih nekako uzurpiral 

katoliško nalepko in vloge Cerkve zdaj, 

tudi zaradi modernizacije družbe in nekaterih 

cerkvenih škandalov, ni več. 

Dodatno je Zakon in pravičnost kratkovidno 

pod vprašaj postavila tudi neomajno 

pomoč Ukrajini, glede katere sicer 

vlada politični konsenz, tudi sicer pa 

Poljska svojo zgodovinsko vlogo vidi kot 

pomočnica nekdanjim sovjetskim državam 

v odnosu proti Rusiji. Zaradi uvoza 

poceni ukrajinskega žita so namreč nedavno 

pod vprašaj postavili prihodnje 

dobave orožja vzhodni sosedi. 

Zakon in pravičnost je sicer svojo 

vlogo precej dobro odigrala do nekaj 

zadnjih napak, ocenjuje Maver, tako 

da tudi referendumi, ki so potekali 

vzporedno z volitvami, niso več mogli 

mobilizirati njihove volilne večine. 

Kampanjo so sicer gradili na omejevanju 

migracij, nacionalni varnosti, protekcionizmu 

in socialnem varstvu. 

DRŽAVLJANSKA PLATFORMA 

Državljanska koalicija je začela kot konservativna 

politična skupina in tako 

kot vse ostale stranke, z izjemo Levice, 

izvira iz tradicije Solidarnosti – poljskega 

gibanja za demokratični preporod 

v času komunizma. Šele zadnja leta 

na agendo prinaša vsebine iz Zahodne 

Evrope, glede katerih je do nedavnega 

veljal konsenz, da je stališče Poljske 

drugačno od prevladujočega stališča 

Zahodne Evrope, ki je šlo zadnjih 15 

let opazno v levo, ocenjuje Maver. V 

kampanji je v ospredje postavljala konec 

konflikta z EU in liberalizacijo splava. 

Politika najverjetnejše nove vlade 

pod Tuskovim vodstvom bo tako gospodarsko 

liberalnejša, v ospredje pa 

bodo postavili tudi okoljske teme in 

skušali izvesti družbeno revolucijo na 

področju družine in vprašanja splava. 

V odnosu do Ukrajine se bistvenih 

sprememb ne pričakuje, morda se 

pričakuje celo nekoliko bolj neomajno 

podporo glede na dvome, ki jih je 

v zadnjih mesecih vzpostavil premier 

Morawiecki. Maver je prepričan, da 

tudi pod PiS Poljska dejansko ne bi odtegnila 

podpore Ukrajini. 

Boljši odnosi se obetajo z Brusljem, 

saj se pod Tuskom pričakuje bistveno 

manj soliranja Poljske, Tusk je bil 

namreč tudi predsednik Evropskega 

sveta in predsednik Evropske ljudske 

stranke. Maver pa pričakuje upad geopolitične 

vloge Poljske v Srednji Evropi, 

saj je bila kot največja nova članica 

Evropske unije glas Srednje Evrope, 

njen vpliv pa se bo z zlitjem z zahodnoevropsko 

politiko nekoliko zmanjšal. 

VAROVALKA DUDA 

Državljanska koalicija bo za vladanje 

morala skleniti koalicijo s Tretjo potjo 

in Levico, s katerima skupaj zbere 

udobno večino okrog 248 glasov. Levica 

je stranka, pretežno sestavljena iz nekdanjih 

komunistov, ki pa ima vendarle 

drugačno vlogo in bistveno konservativnejši 

pogled na družbo kot denimo 

naši Socialni demokrati, ki jim je stranka 

sicer po ustroju podobna. Več glasov 

pridobi na podeželju kot v mestih in je 

glede nekaterih tem celo konservativnejša 

od Državljanske koalicije, sicer 

članice Evropske ljudske stranke. Pri 

tem gre za fenomen izrazito katoliških 

držav, ki ga po Mavrovi oceni lahko delno 

opazimo tudi na Irskem. 

Pred prehitrimi družbenimi spremembami 

pa utegne najverjetnejšo 

koalicijo vsaj še dve leti zavirati predsednik 

Duda, ki ima na Poljskem pravico 

veta, ki ga lahko parlament odpravi 

zgolj z dvotretjinsko večino, ki pa brez 

PiS ni mogoča. 

Maver sicer ocenjuje, da so bile volitve 

poštene, in opozarja, da Poljska 

ni primerljiva z Madžarsko, ko se sliši 

opozorila glede uzurpacije oblasti od 

vladajoče stranke. Nekaj dilem je pri 

sodstvu, glede katerega je PiS zagovarjala 

tezo, da je treba popraviti nelustrirane 

razmere po komunizmu, medtem 

ko so mediji na Poljskem svobodni 

in pluralni. Le nacionalna televizija je 

nekoliko nagnjena v korist vlade, vendar 

je ponudbe na medijskem trgu več 

kot dovolj. Dodaja, da je Evropa Poljsko 

do zdaj merila z drugačnimi vatli kot 

liberalnejše in socialistične vlade drugod 

po Evropi. 

NADALJEVANJE POLARIZACIJE 

Tudi po volitvah ni mogoče pričakovati 

umiritve polarizacije, saj družba 

ostaja razklana, in tudi napovedana 

ravnanja zdajšnje opozicije, če pride 

na oblast, tega ne bodo pomirila. Tudi 

morebiten odhod Jaroslawa Kaczynskega 

tega ne more spremeniti, dodaja 

Maver. Ocenjuje, da je najverjetnejši 

španski scenarij izrazite polarizacije, 

ki se utegne vleči dolgo, če ne pride 

do večjih sprememb v družbi in Katoliški 

cerkvi ter odnosu do nje. 

119 19. 10. 2023

28 

INTERVJU 

NEJC KREVS, NOVINAR TVS 

Rešitev DVEH DRŽAV je trajno 

mrtev projekt, z vojno pa umira 

tudi palestinska samostojnost 

Ni izraelske družine, ki v tej vojni ne bi izgubila ali pogrešala koga izmed bližnjih. 

– Zloraba islama za ideološke namene je dobila nove razsežnosti. – Izraelci in Palestinci 

so obsojeni na mir brez miru. – Vmešavanje Hezbolaha bi pomenilo totalno vojno med Zahodom in Iranom. 

– Z izjemo Levice se tako v koaliciji kot v opoziciji zavedajo tragičnosti dogodkov na jugu Izraela. 

– Občasno imam občutek, da se na RTV Slovenija živi v nekih drugih časih. 

UREDNIŠTVO 

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA 

119 19. 10. 2023

INTERVJU 

29 

Ves svet so pretresli posnetki 

grozljivih pokolov več sto Izraelcev 

na območjih blizu Gaze. Bili 

ste v Izraelu in poznate tamkajšnje 

ljudi. Kako so to doživljali oni? 

Res je, še pred letom dni sem obiskal izraelska 

naselja ob meji in si ogledal zajeti 

Hamasov podzemni tunel, ki je nekoč 

služil za infiltracijo palestinskih skrajnežev 

na suvereno ozemlje judovske 

države. Z gotovostjo lahko rečem, da ni 

izraelske družine, ki v tej vojni ne bi izgubila 

ali pogrešala koga izmed bližnjih. 

Gre za nenehni stres, ki teče po venah 

izraelskega vsakdana. Ljudje so panični, 

nemirni in v stalni pripravljenosti na 

nove raketne napade. Vsak dan odkrijejo 

nova grobišča nedolžnih civilistov, ki 

so bili posiljeni, prestreljeni ali celo živi 

zažgani. Teroristi niso izbirali: od otrok 

do starejših, od turistov do domačinov. 

Zajete talce so odpeljali v palestinsko 

enklavo Gazo, kjer so jih javno poniževali 

in popolnoma dehumanizirali. 

Mislim, da dejansko govorimo o izraelskem 

»enajstem septembru«. Tako 

kot je bil takrat šok za ves zahodni 

svet, tudi danes brutalni civilizacijski 

odkloni Hamasa in Islamskega džihada 

obremenjujejo pretreseno zavest 

celotnega Zahoda. 

Izrael je bil vedno sredi nemirnega 

Bližnjega vzhoda in navajen 

življenja s terorističnimi napadi 

– če se nanje sploh da navaditi –, 

vendar se zdi, da je situacija tokrat 

drugačna. Kaj so bistvene razlike? 

Med izraelskimi obrambnimi silami 

ter Hamasom in Islamskim džihadom, 

ki napenjata vojaške moči v Gazi, smo 

bili vajeni eskalacij v zraku. Potekala je 

torej tekoča izmenjava zračnih napadov, 

ki se je navadno zaključila v nekaj 

tednih. Tokrat pa govorimo o invaziji 

palestinskih skrajnežev na suveren 

izraelski teritorij. Hamas se je pohvalil, 

kako so njihove dobro pripravljene enote 

z buldožerji zradirale dele meje in se 

infiltrirale na jug Izraela. 

Postavi se vprašanje, kaj so počele 

izraelske obveščevalne službe. Zatajil 

je celoten varnostni sistem. Kaj so počeli 

pri Šin Betu, Amanu in Mosadu? 

Gre za cenjene službe, ki so v preteklosti 

izvrševale najnatančnejše operacije 

izraelskih tarč. Ne moremo tudi mimo 

politične odgovornosti. Menim, da s 

to totalno vojno v Izraelu prehajamo 

v novo politično obdobje, saj bo moral 

premier Benjamin Bibi Netanjahu, ki 

velja za voditelja z najdaljšim stažem 

v zgodovini judovske države, prevzeti 

odgovornost. Za izraelsko politiko 

bo sicer še čas, zdaj dobivamo krizni 

kabinet, ki bo zamenjal najbolj desno 

vlado doslej. Netanjahu tako ostaja 

na premierskem stolčku. Špekulira pa 

se, naj bi egipčanske oblasti nekaj dni 

pred napadom Izraelce posvarile, da 

se ob meji z Gazo nekaj dogaja. Očitno 

tega nihče ni jemal resno. 

Skratka, cena, ki jo Izrael v tem trenutku 

plačuje za politični in varnostni 

spodrsljaj, je ogromna. Poudariti velja, 

da za napadom stoji Iran, glavni akter 

protiizraelskega sentimenta v regiji. Bojim 

se, da je zgodba večja od realnosti. 

Za Izraelom je politično gledano 

turbulentno obdobje, v manj kot 

štirih letih so imeli pet volitev. 

Je treba slabo pripravljenost 

na napad pripisati tudi 

politični nestabilnosti? 

Ko sem novembra 2022 za Televizijo 

Slovenija spremljal izraelske volitve, je 

bilo mogoče čutiti popolno polarizacijo 

družbe. Vse skupaj je zreducirano 

na glavnega političnega akterja in prekaljenega 

mačka desnice Benjamina 

Netanjahuja, ki sva ga že omenjala. Ne 

gre zgolj za družbeni boj med teokratičnimi 

in demokratičnimi načeli, temveč 

za odkrito (ne)strinjanje z Netanjahujevo 

več kot 15-letno vladavino. Zgradil 

je kult osebnosti, ki je mnoge Izraelce 

prepričal, da brez njega ni in ne bo 

stabilne judovske države. Ob tem velja 

poudariti, da ima na glavi veliko masla, 

bremenijo ga namreč obtožbe o korupciji 

in zlorabi položaja. Pred roko pravice 

pa ga brani imuniteta. 

Kljub vsemu je njegova zapuščina 

velika. Državo je gospodarsko preuredil 

iz nekega semisocializma v liberalno 

demokracijo, zato danes Izraelu pravimo 

»start-up nation«. Kritiki mu očitajo, 

da se oblasti nikoli ni zares nasitil, 

zato se je z leti politično pokvaril. Vsaka 

naslednja vlada, ki jo je vodil, je bila bolj 

desna. Žal je bilo v tem času tudi vse več 

terorističnih napadov in volilno telo se 

Mir bo dosežen, če bodo 

Arabci odložili orožje, 

če pa bodo orožje odložili 

Judje, ne bo več Izraela. 

je pomaknilo celo proti skrajni desnici, 

kar še najbolj ogroža stabilnost Izraela. 

Trenutni minister za nacionalno 

varnost je Itamar Ben Gvir, ki velja za 

judovskega skrajneža in je bil zaradi 

hujskanja proti Palestincem že za zapahi. 

Nedopustno je, da tak človek v izraelski 

vladi zasede tako visok položaj. 

Tudi za to bo moral Netanjahu prevzeti 

odgovornost, zato ocenjujem, da se njegova 

era počasi izteka. Drži pa tudi, da 

ga nikoli ne moremo povsem odpisati. 

Veliko bo odvisno od izraelskega 

pravosodnega sistema, ki ga lahko 

spravi ne le na smetišče politične zgodovine, 

temveč tudi za zapahe. Vojna 

je Bibiju kupila nekaj časa, gotovo 

pa mnogi Izraelci obžalujejo, da se ni 

umaknil že prej, ko bi lahko to storil 

dostojno in bi ostal eden od največjih 

političnih herojev sodobnega Izraela. 

Je z napadom ta kult osebnosti oz. 

občutek varnosti načet? 

Zagotovo. Podoba Netanjahuja nikoli 

ne bo več takšna, kot je bila. Vprašanje 

je, kaj bo z vodenjem stranke Likud, trenutno 

največje koalicijske stranke. Netanjahu 

je bil že večkrat izzvan in tokrat 

se zdi, da tudi med desnim političnim 

tkivom nima več tako velike podpore. 

Levosredinskim protestnikom so 

se v zadnjem obdobju na ulicah pridružili 

tudi vojni veterani, podjetniki, 

sindikati in celo desni politiki, ki so 

bili nekoč z njim v koaliciji, a jih je žejne 

peljal čez vodo. Veliko bo odvisno 

od njegovih ravnanj v času vojne. 

Izrael se podaja v vojno s Hamasom, 

pri čemer mnogi opozarjajo, 

da bo zaradi militariziranosti 

in goste poseljenosti Gaze urbano 

vojskovanje peklensko. 

Kaj to pomeni za izraelsko 

družbo? Kako visoko ceno 

je Izrael pripravljen plačati? 

Operacija Železni meč, ki jo izvaja in 

pripravlja Izrael, je trenutno še precej 

nekonkretizirana. Dejstvo je, da bodo 

Izraelci vkorakali v Gazo, ni pa nujno, 

da bo Izrael vse vojaške poteze vlekel 

sam. Izraelci so odvisni od ameriške 

vojaške pomoči, v znak solidarnosti se 

ameriško ladjevje bliža izraelski obali. 

Trenutna situacija je precej kompleksna, 

saj so med zajetimi talci otroci, 

starejši in celo tuji državljani. Glede 

na signale z Zahoda je mogoče za palestinski 

terorizem pričakovati ostre 

povračilne ukrepe, katerih največje 

žrtve bodo prav palestinski civilisti. 

119 19. 10. 2023

30 

INTERVJU 

Nejc Krevs (1995) je diplomiral na Teološki 

fakulteti Univerze v Ljubljani, že od svojega 

19. leta pa na RTV Slovenija pripravlja informativne, 

kulturne, zgodovinske, otroške in 

verske vsebine. Do nedavnega je vodil tudi 

večerni televizijski Dnevnik. S posebno pozornostjo 

spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu, 

predvsem v Izraelu in na palestinskih ozemljih. 

V začetku letošnjega leta je ob 75-letnici 

ustanovitve sodobne izraelske države pripravil 

dokumentarni film Med, mleko in nemir, ki 

govori o zgodovinskih, družbenih in političnih 

mejnikih v razvoju Izraela. 

Utopično bi bilo verjeti, da bo Izrael 

uspel rešiti vse talce. Hamas bo tudi v 

času izraelskega obstreljevanja za živi 

zid uporabljal svoje prebivalstvo, najverjetneje 

tudi talce. To bo še otežilo izraelske 

povračilne ukrepe nad teroristi. 

Posnetki, ki prihajajo iz Gaze, so 

žalostni. Medtem ko nedolžni palestinski 

civilisti trpijo, se Hamas baha 

z iznakaženimi trupli Izraelcev, ki jih 

v znamenju triumfa vlači po ulicah 

Gaze. Takšno blasfemijo in desakralizacijo 

človeške svetosti poznamo iz 

obdobja Islamske države. Svet šele zdaj 

spoznava, s kom ima Izrael opravka. 

Napad se je zgodil na 50. obletnico 

jomkipurske vojne. Gre za simboliko 

ali širšo motivacijo? Kakšna je 

širša geopolitična slika dogajanja? 

Zagotovo je v tem je nekaj simbolike, 

nenazadnje so se skoraj vse judovsko-arabske 

bitke končale z izraelskim ponižanjem 

Arabcev. Po petdesetih letih je 

Izrael znova presenečen in ranljivejši 

kot kadarkoli prej. 

Islamistični skrajneži so dokazali, 

da je mogoče prodreti v notranjost Izraela, 

in to ne le v Sderot, ki je obmejno 

mesto, ampak tudi v Aškelon, Ašdot in 

119 19. 10. 2023 

V Palestini vlada vojaška diktatura islamskih 

skrajnežev, ki v zadnjih petnajstih letih za razpis 

demokratičnih volitev še niso slišali. 

Beršebo. Slednja je od Gaze oddaljena 

približno 40 kilometrov. Sirene se redno 

oglašajo tudi v Tel Avivu. S tem 

želi Hamas vzbuditi pozornost drugih 

islamističnih milic, celo iz Afganistana 

prihajajo ideje o pripravljenosti talibanov 

na boj proti Izraelcem. 

Sicer pa imamo pred seboj zapleten 

geopolitični vozel, ki ostaja svetovno 

razpet med zagotavljanje humanitarne 

oskrbe Gaze, pozivanje k uničenju 

države Izrael in izražanje solidarnosti 

pri zagotavljanju izraelske pravice do 

samoobrambe. Kritike letijo na ameriško 

vlado, ki je v zadnjem času vidno 

finančno podprla palestinsko enklavo, 

sicer v humanitarne namene, vemo pa, 

da so se sredstva v številnih primerih 

pretopila v orožje za teroristični pohod 

skrajnežev na jug Izraela. 

Dejansko se je ISIS preoblekel v Hamas. 

Zloraba islama za ideološke namene 

je dobila nove razsežnosti, zato 

lahko rečemo, da korenine Islamske 

države naprej živijo v Hamasu. 

Iran ves čas izraža željo po uničenju 

Izraela, vendar gre za šiitsko 

državo, Hamas pa je sunitska 

organizacija. Tukaj je tudi Rusija, 

ki ji je destabilizacija 

v interesu, da se umakne fokus 

od Ukrajine, čeprav je imela 

do zdaj z Izraelom nekakšen 

pakt o nenapadanju 

oz. neposeganju v interese 

drug drugega. Kako si razlagate 

te paradokse? 

Tukaj obvelja bližnjevzhodno načelo, da 

je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj. 

Za Iran je Izrael mali satan, Amerika 

pa veliki satan. To ves čas ponavljajo. 

Rusiji je v interesu preusmerjanje pozornosti 

k drugemu večjemu konfliktu. Ko 

v ospredje prihaja izraelsko-palestinski 

konflikt, bodo skušali Rusi to izkoristiti. 

Nekateri obveščevalni viri pravijo, da je 

po mnenju Rusije Izrael preveč odločno 

podprl ukrajinski boj za suverenost in je 

to cena, ki jo morajo Izraelci plačati. 

Velja omeniti, da dva milijona izraelskih 

državljanov govori rusko in prihaja 

iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Med 

njimi so mnogi del profesionalne elite: 

od politikov in poslovnežev do lobistov 

in vojaških poveljnikov. 

Pomembno je poudariti še en geopolitični 

aspekt. Cilj Irana je zagotovo 

preprečiti normalizacijo odnosov 

med Izraelom in Saudovo Arabijo oziroma 

v praksi preprečiti nadaljevanje 

abrahamskih sporazumov, ki so se 

začeli leta 2020 pod pokroviteljstvom 

ameriškega patronata. 

Zahod si prizadeva vzpostaviti 

novo »svilnato« pot iz Indije, in sicer 

preko Saudove Arabije in Izraela v 

Evropo. Želja je vzpostaviti hitro železnico 

čez večji del Bližnjega vzhoda. 

To bi ogrozilo gospodarsko moč Rusije 

in Kitajske ter ostalih sil »vzhodnega« 

bloka. To je širši pogled. Malo bližnji pa 

odpira še eno razsežnost Hamasovega 

napada: Izrael je preveč podcenjeval 

moč Hamasa, ki se je na ta napad pripravljal 

več let, morda celo desetletje.

INTERVJU 

31 

Najvišjo ceno bodo plačali palestinski 

civilisti. Hamas do njih očitno 

nima nobene afinitete. Kako je 

mogoče, da ima med njimi vseeno 

takšno podporo oz. od kod takšen 

odnos Hamasa do lastnih ljudi? 

Hamas je zločinska organizacija, ki od 

leta 2007 izvaja popolni nadzor nad 

Gazo. To pomeni, da vlada vojaška diktatura 

islamskih skrajnežev, ki v zadnjih 

petnajstih letih za razpis demokratičnih 

volitev še niso slišali. V Gazi na 365 

kvadratnih kilometrih živi 2,3 milijona 

ljudi. Večina je odvisna od humanitarne 

pomoči, elektriko imajo le pet ur na dan. 

Okoli 50 odstotkov prebivalstva predstavljajo 

otroci, mlajši od 18 let. Razmere 

so katastrofalne in ljudi silijo v obup. Ta 

obup rojeva terorizem, po terorizmu sledi 

odločen izraelski odgovor in tako se 

vrtimo v začaranem krogu krvoločnosti. 

Gaza je pod blokado, ki jo poleg Izraela 

izvršuje tudi Egipt. Zdi se, da so imele 

preostale arabske sile v regiji Palestince 

vedno za prvega kmeta, ki je vselej žrtvovan 

na geopolitični šahovnici Bližnjega 

vzhoda. Nekateri arabski interesi znajo 

dobro zlorabiti palestinsko vprašanje za 

lasten kapital in teritorialni apetit. 

Tudi vojne so lahko dobro premešale 

karte. Samo poglejmo vojno za 

neodvisni Izrael leta 1948. Po vojni so 

si Gazo prilastili Egipčani, Zahodni 

breg Jordanci, vmes pa je še malo vzel 

Izrael. Tragiko so v resnici tiho sprejeli 

tudi arabski narodi. Še nekoliko prej 

pa je bil problem tudi, da so kolonialni 

lisjaki Britanci preveč obljubljali tako 

judovski kot arabski strani, hkrati pa si 

niso prizadevali, da bi našli ustrezno 

rešitev. Leta 1947 so dvignili roke in rešitev 

prepustili Združenim narodom. 

Ti so razdelili ozemlje na dve državi in 

od takrat govorimo o konfliktu, ki še 

kar traja in obremenjuje ves svet. 

Večkrat smo videli poskuse za 

ustanovitev dveh držav. Običajno 

je Izrael rešitev sprejel, Palestinci 

pa bolj ali manj niso bili pripravljeni 

sprejeti nobene rešitve, 

ki bi vključevala obstoj Izraela. 

Je kadarkoli obstajala resna 

možnost, da bi nastali dve državi, 

ki bi lahko sobivali? 

Ostaniva pri letu 1947. Najbližje temu je 

bila prav resolucija Združenih narodov 

181, ki je vsaj približno pošteno razdelila 

ozemlje nekdanje rimske province 

Judeje oziroma pokrajine Palestine. Druga 

odmevna priložnost je bil sporazum 

iz Osla v devetdesetih letih, ki so ga z 

intifado zatrle skrajne palestinske sile 

Hamasa, v tistem času je bil ubit tudi mirovnim 

pogajanjem naklonjeni izraelski 

premier Jicak Rabin. Prerešetale so ga 

krogle skrajno desnega aktivista Jigala 

Amirja. Vse naslednje izraelske vlade pa 

niso storile kaj prida, da bi poleg Izraela 

obstajala palestinska država. 

Palestinci se tako vsako leto pogajajo 

za manjši kos zemlje. Pritrditi 

moram prvi izraelski premierki in eni 

prvih žensk na tako visokem položaju, 

Goldi Meir, ki je rekla, da bo mir dosežen, 

če bodo Arabci odložili orožje, 

če pa bodo orožje odložili Judje, ne bo 

več Izraela. To nikakor ne opravičuje 

trpljenja palestinskega naroda, ki si 

zasluži lastno državo. 

Če ne bomo solidarni 

z Izraelom in če se 

terorizmu ne bomo 

odločno uprli, 

bomo nove žrtve 

kmalu Evropejci. 

Atene so nam dale demokracijo, Rim pravo, 

Jeruzalem pa duhovni in kulturni etos. 

Od časov, ko smo bili najbližje 

možnosti dveh držav, sta se tako 

Izrael kot Palestina radikalizirala, 

Palestinci pod Hamasom, Izraelci 

pa so zavili v desno. Vidite srednjeročno 

kakšen potencial za mir 

oz. rešitev vprašanja? 

Rešitev dveh držav je trajno mrtev projekt. 

Kot večni idealist sem v tej platformi 

sicer videl zametek miru, vendar 

razmere na terenu tega nikakor ne odražajo. 

Bojim se, da z aktualno vojno 

umira tudi palestinska samostojnost, 

ki so jo zdaj dokončno pokopali palestinski 

teroristi. 

Izraelci in Palestinci so obsojeni 

na mir brez miru. Bojim se, da bomo 

še naprej stopicali na mestu. Bodoča 

palestinska država je bolj podobna 

švicarskemu siru kot pa neki enotni 

ozemeljski etniji, vsaj ko govorimo o 

Zahodnem bregu. Bojim se, da o Gazi 

kot palestinski enklavi po tej vojni ne 

bomo več mogli govoriti. 

Hezbolah se je že aktivno vključil 

v obstreljevanje, vdorov pa od tam 

še ni. Bi se lahko temu spopadu priključil 

tudi Libanon oz. še kdo drug? 

To je težko napovedati. Glede na trenutno 

katastrofalno gospodarsko situacijo 

v Libanonu pa mislim, da si tam 

nihče ne želi nove vojne z Izraelom. Libanonski 

premier Mikati je že pozval k 

zadržanosti. Po drugi strani pa obstaja 

vprašanje, koliko moči sploh še ima aktualna 

politična oblast v Libanonu, saj 

Hezbolah večino svojih operacij na jugu 

119 19. 10. 2023

32 

INTERVJU 

119 19. 10. 2023 

Vse več evropskih 

držav se je odločilo 

za prepoved shodov 

v podporo Palestini, 

saj odkrito podpirajo 

Hamasov terorizem in 

uničenje države Izrael. 

države izvaja sam oziroma s pomočjo 

Irana, torej brez libanonskega vladnega 

blagoslova. Stvari bi še pustil odprte, 

več bo jasno v naslednjih nekaj dneh ali 

celo tednih. 

Hezbolah bi kot glavni sodelavec 

Irana lahko v boj proti Izraelu poskusil 

povezati še kakšne sile, denimo iz Sirije, 

vendar je neka nova arabska pomlad 

manj verjetna. Mislim, da bi vmešavanje 

Hezbolaha pomenilo totalno vojno 

med Zahodom z Združenimi državami 

Amerike na čelu in Iranom. 

Če se vrnem k sobotnemu napadu 

Hamasa na jug Izraela. Namen džihadističnih 

pokolov je bil prav to, da bi se 

znova obudile palestinske aspiracije. Te 

si v mnogih pogledih zemljevid Bližnjega 

vzhoda predstavljajo brez Izraela. 

Na Zahodu politične elite enotno 

podpirajo Izrael. Na drugi strani 

pa vidimo na ulicah mase ljudi, ki 

protestirajo v podporo Hamasu. 

Kako si razlagate podporo 

teroristični organizaciji na ulicah 

evropskih in ameriških mest? 

Te razmere nas lahko močno skrbijo, 

saj se na stari celini znova stopnjuje 

antisemitsko ozračje, še posebej v 

Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu. 

Vse več evropskih držav se je 

odločilo za prepoved shodov v podporo 

Palestini, saj odkrito podpirajo 

Hamasov terorizem in uničenje države 

Izrael. Upam, da o prepovedi razmišlja 

tudi Slovenija, ne želim si namreč, da 

bi se znašli na napačni strani zgodovine. 

Shode sta med drugim prepovedali 

tudi sosednji Avstrija in Madžarska. 

Slovenijo obvezuje solidarni duh 

Evropske unije, ki temelji na judovsko- 

-krščanskih vrednotah. Zavedati se 

moramo, da so nam Atene dale demokracijo, 

Rim pravo, Jeruzalem pa duhovni 

in kulturni etos. 

Jasno je, da na ulicah evropskih in 

ameriških mest gledamo arabsko diasporo, 

ki je po naravi še bolj nacionalno 

zagreta kot domače palestinsko 

prebivalstvo. Civilisti v Gazi si zdaj želijo 

miru, medtem ko si ljudje na tisoče 

kilometrov stran želijo novega prelivanja 

krvi. Ta teden sem bil na judovski 

konferenci političnih in verskih voditeljev 

v Zagrebu, na kateri so poudarili 

zaskrbljenost pred novim evropskim 

valom nasilja nad Judi, ki se lahko širi 

prav s protesti v podporo Palestini. 

O tem sem želel poročati, vendar 

se je očitno mnogim na RTV Slovenija 

zdela trditev pretirana, zato sem jo moral 

umakniti iz reportaže. Le dva dneva 

pozneje, ko so propalestinski protestniki 

že zažigali avtomobile, proslavljali 

pokole izraelskih civilistov in razbijali 

judovske trgovine po Evropi, smo bili 

o tem primorani poročati tudi na nacionalni 

televiziji. Opozoril bi še na eno 

medijsko anomalijo: zakaj ne poročamo 

o izraelskih beguncih oziroma začasnih 

prebežnikih, temveč jih imenujemo 

zgolj Izraelci, ki so si denimo v Sloveniji 

poiskali zatočišče? Tudi Izraelci bežijo 

pred vojno. Ne razumem, zakaj ne znamo 

biti solidarni do obeh narodov, tako 

do Izraelcev kot do Palestincev. Oboji so 

žrtve, oboji potrebujejo empatijo. Če ne 

bomo solidarni z Izraelom in če se terorizmu 

ne bomo odločno uprli, bomo 

nove žrtve kmalu Evropejci. 

V Sloveniji sta tako koalicija kot 

opozicija složno stopili na stran 

Izraela, na drugi strani pa imamo 

radikalno stranko Levica, 

ki je izrazila izrazito podporo 

Palestini, dvomijo celo v Hamasov 

terorizem in skušajo dejanje 

te organizacije legitimirati. 

Ne žalosti me le zavajanje, temveč predvsem 

veliko nepoznavanje razmer na 

Bližnjem vzhodu. Menim, da je to, kar 

so si privoščili nekateri predstavniki 

stranke Levica, vredno popolne obsodbe 

in terja politično odgovornost. Ne 

želim si, da bi Slovenija postala črna 

pika na zahodnem zemljevidu. Prav 

tako si ne želim, da bi nekateri politiki 

kvarili mednarodni ugled Slovenije. Judovska 

država je bila žrtev terorizma. 

Če neka politična sila tega ne priznava 

in v terorizmu vidi oboroženi odpor, je 

to nedopustno. Ob tem velja poudariti, 

da pri številnih mednarodnih konfliktih 

stopijo na napačno stran najbolj 

skrajne politične sile iz levice in desnice. 

Takšne stranke v širšem evropskem 

političnem prostoru nimajo česa iskati. 

Prav tako bi izpostavil, da je nesprejemljivo 

govoriti o palestinskih 

borcih, ki so se infiltrirali na jug Izraela. 

Gre za teroriste, islamske skrajneže. 

Zamegliti dejstva o ubitih izraelskih 

civilistih, ki so bili posiljeni, zažgani 

in odvrženi na ulice, je nesprejemljivo. 

Mislim, da se, z izjemo Levice, tako v 

koaliciji kot v opoziciji zavedajo tragičnosti 

dogodkov na jugu Izraela. 

Na RTV Slovenija zaznavamo 

veliko naklonjenosti Hamasu, 

podobno kot v stranki Levica. 

Od kod ta sentiment? 

Težko vam povem, pri meni ga ne boste 

našli (smeh). Lahko rečem le, da se na 

drugih radiotelevizijah trudijo še bolj 

ohranjati profesionalne standarde, ko 

poročajo o izraelsko-palestinskem konfliktu. 

Sam sem trenutno glede pokrivanja 

in komentiranja aktualnih dogodkov 

v Izraelu in na avtonomnih palestinskih 

ozemljih na stranskem tiru. 

Žalosti me, da je koalicija prepustila 

preveč niti na nacionalni televiziji stranki 

Levica. Od tod verjetno tudi večja 

nenaklonjenost in demonizacija Izraela 

in Združenih držav Amerike. Neprestana 

mantra o imperialističnih silah 

in kapitalistični hegemoniji je povsem 

preživeta. Sam verjamem v liberalno demokracijo, 

rojen sem leta 1995 in zanima 

me predvsem napredek naše družbe. 

Občasno imam občutek, da se na RTV 

Slovenija živi v nekih drugih časih.

Komentar 


33 

Slavko Murk (69) od 22. septembra 

gladovno stavka pred slovenskim 

veleposlaništvom v Zagrebu. 

LUKA 

SVETINA 

SLOVENIJA mu dolguje 

10 milijonov evrov, 

zato gladovno stavka 

Podjetje Slavka Murka je bilo v devetdesetih letih podizvajalec podjetja Smelt, 

ki mu je ostalo dolžno 397 milijonov tedanjih tolarjev. Dolg je prevzela država, 

vmes ga je zatajila, potem spet priznala, a Murk denarja še vedno ni dobil. 

Podjetnik Slavko Murk (69) iz Medžimurja je 

v Slovenijo prišel leta 1971, z družino je živel 

v Višnji Gori, imel je uspešno gradbeno 

podjetje, ki je imelo na vrhuncu zaposlenih 

okrog 80 ljudi. Začel je kot zidar, iz Zidarstva Murk 

je zaradi širjenja dejavnosti na globalno tržišče 

nastal Mugrad, kasneje pa TMS d.o.o. Ko se je podjetje 

uveljavilo doma, je poslovalo tudi z državnimi 

podjetji, Smelt ga je tako v začetku 90. let najel kot 

podizvajalca za dela na gradbišču Tuapseju v Rusiji 

– gre za eno največjih naftnih izvoznih pristanišč 

– kjer so gradili hotel. 

Ko so bila dela sredi 90. let zaključena, je Murk 

Smeltu izstavil račun v višini dveh milijonov 

evrov, ki pa ga to podjetje v večinski državni lasti 

ni nikoli plačalo. Murk se je posledično znašel v 

likvidnostnih težavah, saj je material in delavce 

plačeval vnaprej, in ker svojih finančnih obveznosti 

ni mogel več poravnavati, je bilo njegovo 

zasebno premoženje pozneje prodano na dražbi. 

SMELTOVA SRAMOTA 

Po slovenski osamosvojitvi je Smelt, podjetje, ki je 

iz Jugoslavije izšlo brez ustrezne kapitalske podlage, 

prevzel Jože Žagar, o čemer so v preteklosti 

že pisali številni raziskovalni novinarji, med njimi 

Primož Cirman s Siola. Že leta 1992 se je Smelt 

razdelil na dva dela; v t. i. mednarodnem Smelt 

International je bilo zaposlenih 240 delavcev, GIO 

(Gradnja industrijskih objektov) pa jih je zaposloval 

le pet, imel pa je 50 milijonov evrov družbenega 

kapitala. GIO je kmalu postal stoodstotni lastnik 

mednarodnega Smelta s sedežem v Zürichu. Podjetje 

je bilo plen privatizacije, leta 1996 je pristalo 

v rokah države, s katero je takrat upravljala vlada 

Janeza Drnovška. Smelt je bil v 90. letih močan 

119 19. 10. 2023

34 


Dokaz o obstoju 397.294.275 tolarjev 

državnega dolga. 

igralec na ruskem trgu, kjer je posle 

dobilo tudi okrog 70 slovenskih podizvajalcev, 

med njimi Murk. Večina med 

njimi plačila za opravljene storitve ni 

prejela nikoli, Smelt pa je preprosto najemal 

nove in nove podizvajalce. 

IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA 

Murkovo podjetje je bilo na podlagi 

spornega Gasparijevega zakona iz leta 

1999, skupaj s stotino drugih, izbrisano 

iz sodnega registra na podlagi spornega 

Zakona o finančnem poslovanju podjetij 

(ZFPPod), ker niso izpolnjevali svojih 

finančnih obveznosti do države in upnikov 

Murk sicer trdi, da so bile obveznosti 

do države »plačane in preplačane«. 

Zakon je skozi parlament spravila 

Drnovškova vlada na predlog tedanjega 

gospodarskega ministra Mitje Gasparija. 

Približno v istem času se je Smelt 

po odločitvi vlade zaradi insolventnosti 

znašel v stečaju, terjatve, ki so jih imela 

podjetja do Smelta, pa so prešle pod 

okrilje nove vladne agencije, Slovenske 

razvojne družbe (SRD). 

Ker se je z Gasparijevim zakonom 

Murkovo podjetje izbrisalo iz registra, 

likvidacijski upravitelj Murku 

terjatev, ki jih je imel do Smelta, ni 

želel priznati. SRD v svojih poslovnih 

knjigah dolga sploh ni imel zabeleženega, 

zaradi česar je Murk 

na različna ministrstva naslovil 

številna pisma, a mu nihče ni znal 

pomagati. Leta 2002 se je SRD sam 

znašel v likvidacijskem postopku 

in se preoblikoval v D.S.U. (Družbo 

za svetovanje in upravljanje), v 

poslovnih knjigah, ki so bile priloga 

notarskemu zapisu pri prenosu 

sredstev s SRD na D.S.U., 

pa so se Murkove terjatve znova 

pojavile – in to v višini 397 milijonov 

tedanjih tolarjev. 

Do dokumenta se je Murk 

sicer preko svojega vira dokopal 

več let kasneje, a iz overjenega 

notarskega zapisa, ki 

ga je podpisala notarka Nevenka 

Tory in ga hranimo 

v uredništvu Domovine, 

je jasno razvidno, da dolg 

obstaja, čeprav ga je SRD v 

predhodnem odgovoru na 

poziv Računskega sodišča 

zanikal. Obstaja veliko 

vprašanje, zakaj Murkov dolg v poslovnih 

knjigah SRD ni bil naveden, pojavil 

pa se je pri prenosu terjatev na D.S.U. 

leta 2002. Revizijska poročila Deloitta 

za D.S.U. so namreč prav tako prikazala 

Murkove terjatve. 

ARBITRAŽNI ZAPLET 

Ker je imel Murk v pogodbi s Smeltom 

arbitražno klavzulo za reševanje sporov, 

za katero je bila pristojna Stalna arbitraža 

na Gospodarski zbornici Slovenije, se je 

obrnil na sodne arbitre. Z arbitražno odločbo 

z dne 12. 7. 2002, ki je postala pravnomočna 

in izvršljiva 19. 8. 2002, je bilo 

ugotovljeno, da mu mora država (D.S.U.) 

izplačati dolg. Od tega dneva dalje je začel 

teči tudi rok za izvršitev arbitražne odločbe 

(rok za zastaranje pa je 10 let). Murk 

je tukaj tekom svoje pravne kalvarije naredil 

tudi napako, saj ni pravočasno vložil 

tožbe za izterjavo zneska. Ko se izteče 

zastaralni rok, izvršitve odločbe pravno-formalno 

v Sloveniji namreč ni več 

mogoče iztožiti. V slovenskem pravnem 

sistemu to v praksi pomeni, da so obveznosti 

dolžnika, v tem primeru Smelta in 

kasneje države, kamor so bila prenesena 

sredstva, postale naturalne. To pomeni, 

da slovenski pravni red Murka ne varuje 

več, mu pa država še vedno lahko plača, 

ker mu je dejansko dolžna. 

A tudi napak na strani države še ni 

bilo konec. Leta 2005 je D.S.U. v poslovnih 

knjigah izkazal, da je arbitražna odločba, 

ki je Murku priznala dolg, že zastarala, 

z obrazložitvijo, da je zastaralni rok 

pet let. V poslovnih knjigah je bilo, lahko 

samo ugibamo, da zaradi hude napake 

uradnikov, zavedeno, da je bila arbitražna 

odločba izdana leta 1999, čeprav je bila v 

resnici leta 2002. Prav tako ne drži, da zadeva 

zastara v petih letih. Murkova zadeva 

je v resnici zastarala leta 2022, a njegov 

denar je D.S.U. leta 2005 po poslovodnih 

knjigah sodeč nato preprosto prenesel v 

državni proračun. 

DRŽAVA 

Murk je pisal več ministrstvom in različnim 

predsednikom vlad, ko je želel izterjati 

svoj dolg, a s svojimi pisnimi zahtevami 

in pozivi za pretrganje zastaranja 

po 368. členu Obligacijskega zakonika ni 

dosegel ničesar. Sicer so številni politiki 

na njegova pisma, pokazal nam jih je, ko 

smo ga obiskali v Zagrebu, odpisali, zlasti 

v času Janševih vlad. V času prve Janševe 

vlade mu je odpisal minister Vizjak in mu 

obljubil pomoč, premaknilo pa se ni nič. 

V času druge Janševe vlade mu je odpisal 

tudi Zvonko Černač in priznal, da je to, 

kar se je zgodilo, državni kriminal, in ga 

napotil na ministrstvo za gospodarstvo. 

A zapletalo se je pri vprašanju, katero 

ministrstvo bi lahko samo od sebe 

ta denar dejansko izplačalo; ministrstvo 

za gospodarstvo je Murka obrnilo 

na ministrstvo za finance in obratno – 

vodja kabineta tretje Janševe vlade Peter 

Šuhel pa je leta 2020 Murka napotil 

celo na Evropsko sodišče za človekove 

pravice, češ, naj svojo pravico proti 

državi Sloveniji izterja v Bruslju. 

»Dve desetletji si politiki moj primer 

samo podajajo in samo obljubljajo, 

jaz pa životarim,« nam je povedal 

Murk, ko smo ga obiskali na prvo oktobrsko 

nedeljo. Spi v avtu pred veleposlaništvom, 

čez dan sedi na stolu pred 

veliko ograjo, ki ščiti objekt. »Večkrat 

sem že gladovno stavkal tudi v Sloveniji, 

nikoli se nihče ni zganil,« je opozoril 

Murk. Njegova gladovna stavka 

leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek 

je bila sicer medijsko dobro pokrita. 

Slovenski veleposlanik v Zagrebu 

ga več kot dva tedna ni sprejel, kljub 

temu da so Murka vmes zaradi izčrpanosti 

morali odpeljati na urgenco. »Padel 

sem na pločnik. Če bi se zgrudil na 

cesto, me verjetno ne bi bilo več,« je še 

povedal Murk, ki mu je zdravnica na- 

119 19. 10. 2023

Komentar 


35 

ročila, da mora na dan pojesti vsaj banano 

in jogurt in popiti dovolj elektrolitov. 

Murk jo pri tem delno upošteva. 

Ministrstvo za gospodarstvo je Murka 

obrnilo na ministrstvo za finance 

in obratno – vodja kabineta tretje Janševe 

vlade Peter Šuhel pa je Murka napotil 

celo na Evropsko sodišče za človekove 

pravice, češ, naj svojo pravico 

proti Sloveniji izterja v Bruslju. 

Za komentar smo prosili Šimeta Ivanjka, 

častnega konzula Republike Hrvaške 

v Mariboru in člana hrvaške Akademije 

pravnih znanosti. Kot profesor je na mariborski 

pravni fakulteti specializiran za 

področje gospodarskega prava. Pravi, da 

Murkov primer spremlja že dvajset let in 

pripravlja pismo, ki ga bo izročil veleposlaništvu 

v Zagrebu. Zanj je nedopustno, 

da je bilo Murkovo podjetje izbrisano 

iz registra po Zakonu o finančnem poslovanju. 

Opozarja, da je izbris pomenil 

življenjsko katastrofo za tisoče ljudi, ker 

zaradi njega fizične osebe niso več mogle 

vlagati tožb proti državi, vrhovno sodišče 

pa je interpretiralo, da nimajo več legitimnosti 

do svojega premoženja. 

»Omenjeni zakon v originalu je 

moje delo po naročilu ministra za drobno 

gospodarstvo (Gaspari), pisal sem ga 

med letoma 1998 in 1999, poslali smo ga 

v javno razpravo, ampak v naši verziji, 

ki je nastala v Mariboru, nikoli ni bilo 

niti besedice o kakršnem koli izbrisu,« 

razlaga Ivanjko, ki razkriva, da je do 

usodne spremembe v osnutku zakona 

prišlo na zadnji razpravi, ko je pravosodni 

minister Tomaž Marušič, skupaj 

z Gasparijem in Alešem Zalarjem, forsiral 

predlog o izbrisu, ki je bil po hitrem 

postopku nato tudi sprejet v Državnem 

zboru. »Česa podobnega ni sprejela 

nobena evropska država,« opozarja 

Ivanjko, ki je poskušal krivico, ki je nastala 

malim podjetnikov, s pobudami na 

Ustavno sodišče večkrat popraviti. 

POLITIČNA 

IN PRAVNA NAPAKA 

Državni zbor je večkrat ugotavljal, da je 

bil izbris pravnih oseb iz sodnega registra 

brez postopka likvidacije neprimeren 

in nesorazmeren ukrep, značilen za 

nepoznavanje podjetniškega prava, nazadnje 

leta 2021, ko je desno-sredinska 

koalicija izglasovala Zakon o odpravi 

krivic družbenikom izbrisanih družb, v 

katerega obrazložitvi je jasno zapisano, 

»da je sprejem ZFPPod pomenil politično 

in pravno napako«. Ivanjko opozarja, 

da je zakon spisan slabo, saj veleva, 

da bo država pokrila 60 odstotkov dolga, 

če v času izbrisa stranka ni imela 

odvetnika: »To je samo dokaz, kakšne 

neumnosti danes najdejo pot skozi Zakonodajno-pravno 

službo.« 

Murk je sicer še najdlje prišel leta 

2013, ko so ga v času vlade Alenke Bratušek 

povabili na pogovor v kabinet in mu 

obljubili pomoč, iz katere se ni izcimilo 

nič. Tri leta pozneje, v času vlade Mira 

Cerarja, pa je nastal celo zapisnik, pri katerem 

je sodelovala tedanja informacijska 

pooblaščenka, zdajšnja predsednica republike 

Nataša Pirc Musar. V zapisniku je 

bila predlagana poprava krivic, čeprav je 

Musarjeva ob tem dejala, da pravno-formalno 

ni jasno, kako to storiti. Enako je 

Musarjeva pred dnevi na pismo odgovorila 

tudi Zavodu za zaščito podjetništva 

– CINIP, češ da obžaluje Murkov položaj, 

da zadevo pozna, vendar da nima nobenih 

formalnih pristojnosti, s katerimi bi 

lahko vplivala na vsebino zakona. 

PRAVNA REŠITEV 

Šime Ivanjko, strokovnjak za gospodarsko 

pravo, s skupino sodelavcev 

pripravlja predlog predsedniku 

vlade Robertu Golobu, kako 

popraviti krivico, ki je bila storjena 

Murku. »Vlada naj organizira nevtralno 

skupino, ki naj odloči, ali 

obstaja odgovornost države ali ne, 

ker pa država na to zelo verjetno 

ne bo pristala, bomo v drugi točki 

predlagali, da Murk sproži nov 

sodni postopek, tožbo za izplačilo 

sredstev, na katero pa država ne 

bo ugovarjala z elementom zastaranja. 

Državi ne moremo odreči te 

možnosti, samo sama ga ne bi uporabila. 

Potemtakem bomo končno 

dobili pravnomočno sodbo sodišča. 

Morda o odobritvi tega izplačila ali 

pa zavrnitvi,« zaključuje Ivanjko. 

Kot nam je povedal Slavko 

Murk, se želi čimprej vrniti k svoji 

družini, ki ga pri stavki podpira, a 

jo skrbi zanj. Sam namerava vztrajati, 

dokler mu država denarja 

ne izplača. A glede na počasnost 

sodnih mlinov bo, tudi če se oblastniki 

po treh desetletjih končno 

zganejo, gladovno stavko zaradi 

ogrožanja lastnega življenja vseeno 

moral – znova – prekiniti. 

Dve desetletji si politiki moj 

primer samo podajajo in samo 

obljubljajo, jaz pa životarim. 

119 19. 10. 2023

36 


Na seji Odbora DZ za infrastrukturo so govorili 

o (ne)izgradnji drugega bloka JEK. Na vlado 

so leteli očitki, da zanemarja jedrsko energijo 

in z gradnjo JEK2 odlaša. 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

MATIJA SUŠNIK/ 

DZ-RS.SI 

ZAKAJ VLADA ZAVLAČUJE 

z vprašanjem nove jedrske 

elektrarne – JEK2 

Tako kot vse države EU se Slovenija sooča z energetsko krizo. Večino elektrike uvažamo, 

večino lastne pa proizvedemo s pomočjo Jedrske elektrarne Krško (JEK). Na vlado letijo 

očitki, da podpira obnovljive vire energije, zanemarja pa jedrsko energijo, ki je najčistejša 

za okolje. Dokaz za to naj bi bilo tudi zavlačevanje pri gradnji prepotrebnega drugega bloka 

krške elektrarne. 

Prejšnji teden je potekala seja 

Odbora za infrastrukturo, ki jo 

je sklicala SDS. Vladna stran je 

odgovarjala tudi na zgoraj omenjene 

očitke. Izvedeli smo, kdaj naj bi 

do t. i. JEK2 prišlo in kako bi lahko projekt 

pospešili. 

ŠE 26 LET 

Slovenija se sooča z energetskimi 

problemi. Močno smo odvisni od uvažanja 

energije, saj je sami proizvedemo 

manj kot polovico, z električno 

energijo pa smo 70% samozadostni. 

Večino domače energije proizvede 

Nuklearna elektrarna Krško. Med 

strokovnjaki je praktično enotno mišljenje, 

da je treba nujno zgraditi njen 

drugi blok, in to čim prej. 

Odločitev o drugem bloku pa se 

zamika. Vlada odločitev prepušča 

119 19. 10. 2023 

državljanom, saj naj bi o tem, ali bo 

do drugega bloka prišlo, odločali na 

referendumu, ki se bo zgodil predvidoma 

šele leta 2027. Temu bi kasneje 

sledila še finančna konstrukcija, treba 

bi se bilo dogovoriti še glede sodelovanja 

ostalih držav (sploh Hrvaške) ter 

izbrati dobavitelja. 

Trenutno projekt še vodi državno 

podjetje Gen Energija pod vodstvom 

Dejana Paravana, v prihodnosti pa bi 

lahko naložbo prenesli na posebno 

projektno podjetje v lasti države ali 

Gen Energije. 

Kot je junija letos v Krškem povedal 

predsednik vlade Robert Golob (56), bi 

lahko tako JEK2 v omrežje priključili 

šele leta 2047, če bi sprejeli poseben 

projektni zakon, pa 10 let prej. Konec 

septembra je Golob povedal, da bo 

do priključitve na omrežje prišlo leta 

2049. Razlog za tako spremembo sicer 

ni znan, sklepa pa se, da je prišlo 

do spremembe predvidenih gabaritov 

objekta. Koliko naj bi JEK2 stal, zaenkrat 

ni znano. Cena je odvisna tudi 

od tehnologije in izvajalca del, približna 

ocena pa trenutno znaša 10 milijard 

evrov. 

POSLANCI O IZGRADNJI JEK2 

Na zahtevo SDS je potekala seja Odbora 

Državnega zbora za infrastrukturo, na 

kateri so poslanci govorili o vprašanju 

prihodnosti jedrske energije v povezavi 

z izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne 

Krško. Na Vlado namreč letijo 

očitki, da zanemarja jedrsko energijo 

in s prepotrebno gradnjo drugega bloka 

naše edine jedrske elektrarne odlaša. 

Kljub vsemu naj bi do gradnje bloka ob 

podpori državljanov prišlo, čeprav ne

SVOBODNO GOSPODARSTVO 37 

ravno kmalu. Lokalni prebivalci gradnjo 

drugega bloka v glavnem podpirajo. 

Predstavnica ministrstva za okolje 

Tina Seršen (42), ki se je lahko spomnimo 

zaradi jeznega zagovarjanja obnovljivih 

virov energije na račun jedrske 

energije pred nekaj meseci, je na vprašanje 

SDS, ali ima jedrska energija v Sloveniji 

glede na odločitve te vlade prihodnost, 

odgovorila, da je jedrska energija 

že danes in bo tudi ostala del slovenske 

energetske mešanice, to pa podpirajo 

vsi strateški dokumenti. Zatrdila je 

tudi, da je vlada naredila na področju 

jedrske energije največ do sedaj. 

Na poziv SDS, naj vlada uredi izenačenje 

pogojev za jedrsko energijo in 

obnovljive vire energije, je odgovorila, 

da ukrepi ne morejo biti finančno izenačeni, 

saj so obnovljivi viri energije 

razpršeni, Slovenija po izkoriščanju 

za ostalimi evropskimi državami zaostaja, 

jedrska energija pa ima pri nas 

glede na ostale države nadpovprečen 

delež. Finančno izenačenje bi bilo tudi 

v nasprotju s pravom EU. 

Vlada naj bi tudi pripravila dva 

scenarija za razvoj energijske politike: 

scenarij s 100% koriščenjem obnovljivih 

virov energije in brez jedrske 

energije ter scenarij z večjim deležem 

jedrske energije in manjšim deležem 

obnovljivih virov energije. Na očitke 

o privilegiranju obnovljivih virov 

energije je Seršenova odgovorila, da je 

dejstvo, da so obnovljivi viri pri nas deprivilegirani. 

To vidimo že iz statistike, 

saj je Slovenija po njihovi porabi na 

repu EU. Povedala je tudi, da bo treba 

biti pri NEK2 realen glede načrtovanja. 

samooskrbe. Po njegovem mnenju smo 

v preteklosti premalo investirali v nizkoogljične 

vire. 

Oba omenjena problema naslavlja 

Nacionalni energetski in podnebni 

načrt, je povedal Paravan. Do leta 2030 

bo treba maksimalno vlagati v obnovljive 

vire. V Evropi smo zadnji na tem 

področju, poleg tega pa je treba vlagati 

v jedrsko energijo, saj je to zapisano 

tudi v strateškem razvojnem načrtu. 

Paravan je povedal tudi, da se na 

Projekt gradnje JEK2 vodi državno 

podjetje Gen Energija pod vodstvom 

Dejana Paravana (desno). 

projektu drugega bloka NEK dela prepočasi. 

Prvič je bil projekt namreč omenjen 

že leta 2005. Študije zaenkrat kažejo, 

da bo ob upoštevanju minimalnih 

rokov in ob tem, da ne bo nobenih pritožb, 

z obratovanjem začel leta 2049. 

Da bi se zadeva pospešila, je potreben 

poseben zakon, ki mora proces narediti 

učinkovitejši. Paravan je povedal, 

da mora vseeno priti do ustreznega 

nadzora, vendar transparentno, in ne 

na način, kakršen je bil pri TEŠ6. 

PODNEBNI CILJI 

Jasmin Feratović (27) iz stranke Pirati je 

povedal, da se podnebnih ciljev ne bo 

dalo doseči brez jedrske energije. Problem 

je v tem, da so razlike v časovnicah 

med posameznimi državami, ki so se 

odločile za gradnjo dodatnih kapacitet. 

Pri nas se gradnja zamika skoraj do leta 

2050, po res optimističnem scenariju bi 

se lahko zgodila na koncu prihodnjega 

desetletja, medtem ko Poljska načrtuje 

vklop prvega jedrskega reaktorja leta 

2033 (Poljska zaenkrat sicer nima še nobene 

jedrske elektrarne), nekaj podobnega 

načrtuje tudi Nizozemska, in sicer 

v letih 2034–2035. V stranki ne razumejo, 

zakaj se z referendumom odlaša 

tako dolgo. 

Dr. Dejan Paravan, direktor podjetja 

GEN Energija, je povedal, da je Slovenija 

soočena z izzivi razogljičenja in 

Komentar avtorja 

Z JEDRSKO ENERGIJO SE JIM NE MUDI 

Predstavniki Vlade oziroma Ministrstva 

za okolje so v svojem pojasnjevanju, 

zakaj so pri projektih takšni zamiki, ko 

gre že za odločitev, kaj šele za izvedbo 

projekta JEK2, nejasni in neprepričljivi. 

Bivši poslovni direktor Gen Energije, Danijel 

Levičar, je denimo januarja časovnico 

možne izvedbe postavil do leta 2035, 

zdaj, ko je državni sekretar v kabinetu 

predsednika vlade, pa je še vedno bolj 

optimističen od svojega šefa, ki govori 

o letu 2049. Če bo tako, je bolj ali manj 

jasno, da bo Slovenija z elektriko še manj 

samooskrbna, kot je sedaj, saj tudi če 

sončne in vetrne elektrarne postavimo 

po vseh mogočih strehah in hribih, 

izpada TEŠ-a in JEK-a ne morejo niti 

približno nadomestiti. Zato ostaja odprto 

vprašanje, zakaj gre naprej tako počasi, 

saj bo poslov s sončnimi elektrarnami 

dovolj in bodo Golobovi lahko z njimi na 

polno poslovali, če gradimo JEK2 ali ne. 

Morda čakajo na novo generacijo manjših 

jedrskih modulov, a poznavalci pravijo, da 

vsaj še nekaj časa ne bodo razpoložljivi 

na komercialnem trgu, vsekakor dlje, kot 

bomo v Sloveniji potrebovali nove vire 

električne produkcije. Za jasnejšo sliko 

je treba početje Golobovih na področju 

energetike zelo natančno spremljati. 

119 19. 10. 2023

38 

SVET 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

GLAS LJUDSTVA in Mirovni 

inštitut na strani talibanov 

Več organizacij in gibanj, med njimi prvopodpisano Gibanje za pravice Palestincev, je 

v javnem pismu premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvalo k 

takojšnjemu umiku podpore izraelski okupacijski politiki. Zapisali so, da Izrael krši mednarodno 

pravo in pravico Palestincev do obstoja. 

Med 42 podpisniki pisma 

so tudi različne nevladne 

organizacije, kot so Glas 

Ljudstva, Mirovni inštitut, 

Danes je nov dan, PIC – Pravni center 

za varstvo človekovih pravic in okolja, 

društvo Humanitas, Slovenska filantropija, 

Mladi za podnebno pravičnost, 

Sindikat Mladi plus in Umanotera. 

Vse naštete organizacije sodijo v aktivistično 

protestniško skupino Glas 

ljudstva, ki je pod vodstvom Jaše Jenulla 

rušila prejšnjo oblast. Kot smo 

nedavno pisali, so številne izmed njih 

prejemnice velikih vsot davkoplačevalskega 

denarja. Na spletu se zato širijo 

pozivi, naj se jih zaradi tovrstnih, 

teroristični organizaciji naklonjenih 

stališč, preneha državno financirati. 

O stališčih podpisnikov smo poiskali 

mnenja tako pri predstavnikih 

politične oblasti kot pri diplomatu 

Božu Cerarju (73) in zgodovinarju Luki 

Lisjaku Gabrijelčiču (43), v oddaji Odmev 

tedna pa je o njih spregovoril tudi 

zgodovinar in poznavalec izraelsko- 

-palestinskega konflikta, Renato Podbersič 

(53). 

119 19. 10. 2023 

42 podpisnikov pisma, ki sodijo 

v protestniško skupino Glas 

ljudstva, deli odnos do Hamasa 

z Iranom, Afganistanom, Saudovo 

Arabijo, Irakom, Jemnom, 

Katarjem in Libanonom. 

STALIŠČE VLADE 

Nevladni aktivisti so v pismu zapisali: 

»Ob političnih obsodbah Hamasovih 

napadov na Izrael, ki smo jih lahko 

slišali tudi od slovenskih političnih 

predstavnikov, predsednika vlade Roberta 

Goloba (56) in ministrice za zunanje 

in evropske zadeve Tanje Fajon 

(52), ne bi smeli pozabiti na temeljni 

vzrok nasilja v regiji – na izraelsko politiko 

apartheida, etničnega čiščenja, 

kolonizacije in popolnega vojaškega 

nadzora nad palestinskim prebivalstvom. 

Predsednik vlade in ministrica 

za zunanje in evropske zadeve napade 

Palestine na Izrael obsojata in jih 

označujeta za teroristične, medtem ko 

izraelske napade na Palestino obravnavata 

kot del pravice do samoobrambe. 

Tovrstne izjave ignorirajo izraelske 

kršitve mednarodnega prava in 

pravico palestinskega prebivalstva do 

obstoja, samoodločbe in samoobrambe. 

Hkrati pa takšna enostranska in 

neomajna podpora Izraelu prispeva k 

stopnjevanju nasilja v regiji, v kateri je 

žrtev civilno prebivalstvo.« 

Predsednika vlade Roberta Goloba 

in ministrico za zunanje in evropske 

zadeve Tanjo Fajon pozivajo k takojšnjemu 

umiku izjav podpore Republike 

Slovenije Izraelu in obsodbi izraelske 

okupacijske politike, prekinitvi gospodarskega 

in političnega sodelovanja z 

Izraelom, vključno s prepovedjo uvoza 

izraelskih izdelkov, ter priznanju Palestine 

kot samostojne države. Slovenska 

politika glede terorističnega napada 

Hamasa sicer ni enotna, saj ima koalicijska 

stranka Levica podobno stališče 

kot naštete nevladne organizacije. 

CERAR: OBČUTLJIVO 

Kot je za Domovino dejal pravnik in 

upokojeni diplomat Božo Cerar, v pismu 

pogreša obsodbo terorističnega napada, 

ki ga je izvedel Hamas: »Ta masaker 

judovskega prebivalstva je upravičen 

obsodbe, Hamas je upravičeno na seznamu 

terorističnih organizacij. Odziv 

naše vlade je povsem na mestu, gre za 

odziv civiliziranega sveta. Početje Ha-

SVET 

39 

PODBERSIČ: SODOBNI 

ANTISEMITIZEM 

V oddaji Odmev tedna se je v pogovoru 

s Petrom Meršetom o napadu 

Hamasa na Izrael in povračilnih 

ukrepih Izraelcev obširno razgovoril 

poznavalec te tematike, zgodovinar 

Renato Podbersič. 

OGLEJTE SI ODDAJO 

ODMEV TEDNA S 

PETROM MERŠETOM: 

masa je vredno obsodbe in ne prispeva 

k rešitvi palestinskega vprašanja.« 

Nadaljuje, da Hamas ne priznava 

obstoja države Izrael, človeško življenje 

pa mu ni pomembno. V napadu so 

življenje namreč izgubili tudi uslužbenci 

Združenih narodov in mnogi 

palestinski civilisti. »Včasih ima človek 

občutek, da si želijo čim več žrtev,« 

pravi Cerar. Zato pričakuje distanciranje 

Palestincev od Hamasovih dejanj, 

a hkrati si želi tudi, da bi bil odgovor 

Izraela sorazmeren in v skladu z mednarodnim 

in vojnim pravom. 

»Rad bi spomnil, da je do osnovanja 

izraelske države prišlo po 2. svetovni 

vojni z odločitvijo Združenih narodov. 

To je bila odločitev o dveh državah, a 

palestinska stran se z odločitvijo ni 

strinjala,« razlaga Cerar, ki je prepričan, 

da je takšna rešitev najboljša – 

dve državi, ki živita v miru. A dejanja 

izraelskih oblasti, kot je naseljevanje 

judovskega prebivalstva na Zahodnem 

bregu, k tej rešitvi ne prispevajo in so v 

nasprotju z mednarodnim pravom. 

»Obe strani imata pravico do svoje 

države in upam, da bo to spoznanje 

prevladalo na obeh straneh,« je jasen Cerar: 

»Položaj Palestincev ni dober, a obe 

strani si morata naliti čistega vina. Nobena 

stran ni brez greha. Politika Izraela 

bi lahko šla bolj v smer dveh držav.« 

Glede zahteve po priznanju Palestine 

pa je poudaril, da je Slovenija 

rešitev dveh držav desetletja podpirala 

in na priznanje Palestine dolgo čakala. 

Najprimernejši trenutek za to je 

bil po njegovem prepričanju ob koncu 

drugega mandata predsednika Baraka 

Obame (62), ko bi to morda lahko storili 

skupaj s kakšno drugo državo. A 

to priložnost smo zamudili, trenutno 

Fotomontaža CITRUS 

pa za to ni pravi trenutek. Palestinsko 

državo pa bo treba nekoč priznati, zaključi 

Cerar. 

LISJAK GABRIJELČIČ: 

KONTROVERZNA TEMA 

Da gre za kompleksno in kontroverzno 

temo, kaže tudi odgovor, ki smo ga prejeli 

od zgodovinarja Luke Lisjaka Gabrijelčiča. 

»Med Judi, Izraelci in Arabci 

imamo veliko dobrih prijateljev. V zadnjem 

tednu sem prišel do zaključka, 

da je za medosebne odnose in za moj 

lasten duševni mir preveč toksično, da 

komentiram to vojno. Zlasti toksični so 

kratki, ›ad hoc‹ komentarji, v katerih 

se izgubi širši premislek. Zato sem se 

odločil, da o tem konfliktu ne bom več 

podajal nobenih parcialnih intervencij. 

Vsakemu izmed nas ni treba iz dnevne 

sobe reševati vsega sveta, še zlasti pa, 

če nismo strokovnjaki za regijo in ne 

moremo spremljati virov iz prve roke 

oziroma nimamo dobrega pregleda nad 

aktualnim dogajanjem, kar zase glede 

Izraela in Palestine ne morem reči.« 

KDO SO PODPISNIKI 

Obsodilnega mnenja do Hamasa pa ne 

delijo podpisniki javnega pisma. Med 

njimi so številne organizacije, ki so financirane 

od aktualne vlade, npr. Glas 

ljudstva, Danes je nov dan, Pravni center 

za varstvo človekovih pravic in okolja 

ter Mirovni Inštitut. 

Prvopodpisano je Gibanje za pravice 

Palestincev, sicer pa na seznamu 

podpisnikov najdemo tudi društvo 

Humanitas, Slovensko filantropijo, 

Participativno Ljubljansko Avtonomno 

Cono – PLAC, Ambasado Rog, 

Mlade za podnebno pravičnost ter 

mnoge druge nevladne organizacije. 

Celotno pismo in njegovi podpisniki so 

dosegljivi na facebook profilu Gibanja 

za pravice Palestincev. 

S svojimi pozivi so se tako znašli 

na isti strani kot Iran, Afganistan pod 

talibani, Saudova Arabija, Irak, Jemen, 

Katar in Libanon, ki so v vojni izrazili 

podporo Palestini. Mnoge izmed teh 

držav pa tudi neposredno podpirajo 

Hamas. Odziv Islamskega emirata Afganistan 

se denimo glasi: »Islamski 

emirat vsako obliko obrambe in odpora 

Palestincev za osvoboditev njihove 

zemlje in svetih mest razume kot njihovo 

legitimno pravico.« 

Odziva vlade in zunanjega ministrstva 

na obravnavano pismo do objave 

članka nismo prejeli. 

 

119 19. 10. 2023

PLUS 

EKSKLUZIVNI 

POVZETEK 

KNJIŽNE USPEŠNICE 

JOŽETA MOŽINE 

SLOVENSKI 

RAZKOL 

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA 

NOVO 

ZAGOTOVITE 

SI SVOJ 

IZVOD!* 

"Knjigo Slovenski razkol mnogi imenujejo fenomen. 

Izvirni pojav. A v resnici ne gre za splet okoliščin. 

Knjiga je nastala zaradi avtorjevega trdega 

dela, ki je trajalo četrt stoletja. V katerega je tudi 

vsa avtorjeva družina vložila marsikatero nočno uro 

in dneve dopusta. Gre za avtorjevo življenjsko delo, 

zaradi katerega dobiva celo grožnje s smrtjo. Ne, 

Slovenski razkol ni fenomen. Je naporno delo, matematična 

natančnost, pokončna drža, neuklonljivost 

in pogum. Še bolj kot avtor pa je izjemna vsebina." 

- Tino Mamić v uvodniku posebne izdaje tednika Domovina 

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 


T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

ANDRAŽ 

ARKO 

OBSENČENJE 

DUHOVNOST 

V pripovedi o Jezusovem otroštvu predstavlja Gospodovo oznanjenje Mariji verjetno 

enega najbolj skrivnostnih dogodkov. Zato mnoge likovne mojstrovine še zdaleč 

ne zmorejo upodobiti bistvenega. 

41 

Angelovo prikazanje duhovniku Zahariju v jeruzalemskem 

templju kaže na povezanost s Staro zavezo. 

V Novo zavezo pa vstopimo, ko se angel prikaže 

Mariji v kraju, na katerega ni bilo vezano nobeno 

starozavezno pričakovanje – v Nazaretu, ki je znamenje popolne 

novosti tega, kar dela Bog. Če je Sveti Duh s preroškim 

duhom napolnjeval Janeza Krstnika že v materinem telesu, 

je Sveti Duh, ki je prišel nad Marijo, dejavno ustvarjalen, 

tako kot na začetku stvarjenja, ko je »duh Božji vel nad vodami« 

(1 Mz 1,2). »Zemlja pa je bila pusta in prazna«, ko se 

je pojavil Duh, prav tako je bila prazna Marijina maternica, 

dokler je Oče po Svetem Duhu ni napolnil z otrokom, ki je 

njegov Sin. Pri oznanjenju rojstva Janeza Krstnika izvemo 

za Zaharijevo in Elizabetino hrepenenje in molitve, ko sta 

si zelo želela otroka. Pri 

Mariji, ki je devica, ki še 

ni živela z možem, pa ni 

hrepenenja ali človeškega 

pričakovanja otroka – in to 

je presenečenje stvarstva. 

Nimamo več opravka s človeško 

prošnjo neplodnih 

staršev in Božjo velikodušno 

izpolnitvijo. Situacija je 

obrnjena! Tu gre za Božjo 

pobudo, ki presega vse, o 

čemer sta moški ali ženska 

sanjala – gre za novo stvarjenje. 

SVETI DUH BO 

PRIŠEL NADTE 

Ob tem se poraja vprašanje, 

na kakšen način se je ta 

Božja pobuda realizirala ob 

obljubi: »Sveti Duh bo prišel 

nadte in moč Najvišjega te 

bo obsenčila.« Seveda nas 

pri tem lahko zavede misel, 

da obsenčenje prestavlja poganski 

način spolne združitve 

boga z žensko (npr. 

v grški mitologiji Zevsa z 

Evropo). Ko evangelist Luka 

zapiše, da je Marijo obsenčila 

moč Najvišjega, pri tem 

ne misli na nekakšno kvaziseksualno 

oploditev, kakor 

da bi Bog pri spočetju z Marijo 

prevzel mesto moškega 

elementa, ampak ima v 

mislih novo stvarjenje. Marija 

ni neplodna in v njenem 

Valentin Metzinger: Oznanjenje na glavnem oltarju župnijske cerkve v Pičnu. 

Edinstven motiv učlovečenja, ko Oče pošilja Svetega Duha, po katerem v 

Marijo »vstopa« dete Jezus. 

primeru otrok ne nastane, ker Bog sodeluje z moževim ustvarjalnim 

delovanjem in odpravi neplodnost. Marija je devica, ki 

ni spoznala moškega, zato je otrok v celoti Božje delo – nova 

stvaritev. Tako je oznanjenje Mariji Lukov način, da bi bralcu 

predstavil poročilo o nekem bolj duhovnem in povsem notranjem 

izkustvu, ki mu ni mogel biti priča noben opazovalec. 

OBLAK 

V evangelijih srečamo pojem obsenčenje pri dogodku Jezusove 

spremenitve na gori, ko sta se ob njem trem apostolom prikazala 

tudi Mojzes in Elija. Ob koncu dogodka »se je naredil oblak 

in jih obsenčil« (Lk 9,34). Ta oblak je naznanjal Božjo navzočnost 

in iz njega se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, 

njega poslušajte!« Stavek, ki nam je poznan iz Jezusovega 

krsta v Jordanu, ko se je nanj 

spustil Sveti Duh. Zdaj pa ga 

na gori obsenči oblak. Iz te 

primerjave lahko vidimo, da 

sta bila spust Svetega Duha 

in obsenčenje z Božjo navzočnostjo 

alternativna načina 

izražanja, kako je bil Bog 

dejaven pri vzpostavljanju in 

potrjevanju, da je Jezus njegov 

Sin. Celotno izrazoslovje 

pri krstu v Jordanu in spremenitvi 

na gori je vzporedno 

temu, kar je napovedal angel 

Mariji: »Sveti Duh bo prišel 

nadte in moč Najvišjega te 

bo obsenčila, zato se bo tudi 

Sveto, ki bo rojeno, imenovalo 

Božji Sin.« 

Med spremenjenjem na 

gori apostol Peter predlaga, 

da bi postavili tri šotore, 

s tem nehote bralca 

spomni na shodni šotor, ki 

ga je po Božjem naročilu 

postavil Mojzes in v katerem 

je bila skrinja zaveze. 

Ko je bil shodni šotor dokončan, 

ga je »pokril oblak 

in Gospodovo veličastvo 

je napolnilo prebivališče.« 

V tem smislu tudi Luka 

vidi Božjo navzočnost, ki 

obsenči Marijo. 

800 let jaslic 

119 19. 10. 2023

42 

KULTURA 

ANDREJA BARAT 

Komentar 

»Katoliška Cerkev je edina 

prava opozicija trenutno 

VLADAJOČIM SILAM« 

Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost je pisatelj Jon Fosse, ki piše v narečni 

novonorveščini. Je poročen in oče petih otrok. Prepričan je, da je Cerkev najpomembnejša 

institucija antikapitalistične teologije. 

Jon Fosse (64) je romanopisec, esejist 

in eden od najbolj izvajanih 

svetovnih dramatikov. Njegovi 

romani so prevedeni v več kot 

dvajset jezikov, med najbolj znanimi 

pa so Jutro in večer, Melanholija 1 in 

Melanholija 2 ter njegovo največje delo 

Septologija – roman v sedmih delih. Je 

najslavnejši norveški dramatik po Henriku 

Ibsenu. In je katoličan. Aktiven 

in prepričan katoličan. 

Svet sodobne literature in dramatike 

ga obožuje, zato mu prisluhne. 

Intervjuje daje redko, ko jih, pa so objavljeni 

v najprestižnejših svetovnih 

medijih. V lanskem intervjuju za The 

New Yorker je o sebi povedal, da je 

»samo čuden tip z zahodnega, ruralnega 

dela Norveške«. Odraščal je kot 

mešanica komunista in anarhista, študiral 

primerjalno književnost in kmalu 

zaslovel kot romanopisec. Pozneje je 

dolgo pisal zgolj dramatiko, leta 2012 

pa se je spreobrnil v katoliško vero, se 

pozdravil alkoholizma in se ponovno 

poročil. Fosse odkrito govori o svoji 

veri in o njenem velikem vplivu na njegovo 

življenje. 

SPREOBRNJENEC 

O SPREOBRNJENCU 

Potem je napisal svojo najbolj znano 

delo Septologijo, ki je roman v sedmih 

delih. Pripovedovalec je slikar Asle, 

spreobrnjenec v katolištvo, ki žaluje po 

smrti svoje žene. Noč pred božičnim 

večerom Asle najde svojega nezavestnega 

prijatelja, prav tako slikarja po 

imenu Asle, ki v neki ulici umira zaradi 

zastrupitve z alkoholom. 

Fosse pravi, da mu je vera pomagala 

opustiti alkohol, prav tako pa ima velik 

Šele mnogo let 

pozneje sem se odločil 

za spreobrnitev 

v katoliško vero. 

Tega ne bi mogel 

storiti, če ne bi bilo 

Mojstra Eckharta in 

njegovega načina, 

kako biti hkrati 

katolik in mistik. 

SHUTTERSTOCK

KULTURA 

43 

WikiCommon 

Priznani romanopisec, esejist in eden od najbolj izvajanih svetovnih 

dramatikov, Jon Fosse (64), Katoliško cerkev vidi kot edino pravo 

konkurenco močnim gospodarskim silam, ki danes vladajo svetu. 

pečat tudi v njegovem pisanju. Večkrat 

je povedal, da je velik občudovalec 

Mojstra Eckharta in njegove mistike: 

»Na nek način sem začel verjeti v Boga 

kot osebo. Sebi pravim, da verjamem v 

Boga kot prisotnost hkrati tam zunaj 

in tukaj. Toda tako kot Eckhart nisem 

poznal nobene dogmatike. Šele mnogo 

let pozneje sem se odločil za spreobrnitev 

v katoliško vero. Tega ne bi mogel 

storiti, če ne bi bilo Mojstra Eckharta in 

njegovega načina, kako biti hkrati katolik 

in mistik.« 

Prav tako pa je 

Mojster Eckhart 

nanj vplival tudi 

povsem literarno: 

»Ima popolnoma 

svojo vizijo. V 

najstniških letih 

sem bil nekakšen 

neumen marksist 

in ateist. To je 

bilo v tistih časih 

za mlade, ambiciozne 

intelektualce, 

nekaj normalnega. 

Toda v 

procesu pisanja je 

bilo nekaj, česar 

nisem mogel povsem 

razumeti, nekaj 

skrivnosti. Od 

kod prihaja? Ne prihaja od tu [pokaže 

na svoje srce]. Ne, od zunaj je.« 

BOG, VERA, INSTITUCIJA 

Na precej provokativno vprašanje o 

tem, kako doživlja odnos med Bogom in 

Cerkvijo ter njenimi dogmami, je odgovoril: 

»Če ste pravi vernik, ne verjamete 

v dogme ali institucije. Če je Bog za vas 

resničnost, verjamete na drugi ravni. 

Vendar to ne pomeni, da verske dogme 

in institucije niso potrebne. Če je skrivnost 

vere preživela dva tisoč let, je to 

povezano s tem, da je Cerkev postala 

institucija. Potrebujete neko skupno razumevanje. 

Vendar to ne pomeni, da so 

dogme resnične v verskem smislu.« 

EDINA PRAVA OPOZICIJA 

Fosse, ki je poročen s Slovakinjo in 

ima z njo pet otrok, je izpostavil, da 

Katoliško cerkev vidi kot edino pravo 

konkurenco močnim gospodarskim 

silam, ki danes vladajo svetu: »Cerkev 

je najpomembnejša institucija, kolikor 

vidim, antikapitalistične teologije. 

Imate literaturo in umetnost kot drugo 

institucijo, vendar nista tako močni 

kot Cerkev.« 

Posebnost Fossejevih del je tudi 

v tem, da jih piše v novonorveščini 

(nynorsk), jeziku, ki ga uporablja le 

okoli deset odstotkov Norvežanov 

in se je razvil v 19. stoletju na podlagi 

podeželskih narečij. V obrazložitvi 

izbire Fossa za Nobelovo nagrado so 

zapisali, da jo je prejel za »inovativne 

igre in prozo, ki daje glas neizrekljivemu«. 

Njegova dela se »dotaknejo 

najglobljih čustev, ki jih imate – tesnobe, 

negotovosti, vprašanj življenja 

in smrti,« je dejal član Švedske akademije 

Anders Olsson (74). 

 

O izvoru 

Vašega priimka 

V našem družinskem podjetju, ki izdeluje družinska 

drevesa, lahko naročite tudi analizo svojega priimka. Na 

treh straneh opišemo, kdaj in kako je nastal posamezen 

priimek. Razložimo tudi, kaj priimek pomeni. Opišemo, 

kje živijo ljudje s tem priimkom in omenimo slavne osebnosti, 

ki nosijo ta priimek. Priimek nam lahko veliko 

pove tudi o prednikih, ki jih v starih dokumentih sploh 

ne bomo našli. Razlaga o izvoru priimka je natisnjena 

na barvnem papirju in vložena v mapo iz rdečega usnja. 

Lahko je izvirno in edinstveno (unikatno) darilo za 

rojstni dan, obletnice, abrahama, poroko ... 

NAROČILA IN INFORMACIJE: 

info@tinomamic.eu, tel. 031-646-870 

www.tinomamic.eu 

Cena: 

SAMO 

249 € 

119219. 6. 10. 4. 2023

44 AKTUALNO 

MILAN GREGORIČ 

LEVICA POHABLJA 

DEMOKRACIJO 

z mediji in ideologijo 

Komentar 

Pluralnost in uravnoteženost medijske scene je eden temeljnih pogojev za normalno delovanje 

demokracije. V Sloveniji pa je levica po zaslugi žametne tranzicije razgrabila in obdržala 

v svojih rokah glavne vzvode realne družbene moči, kot so kapital, mediji, represivni 

organi, civilna družba idr., ter prek njih, tudi ko ni na oblasti, obvladuje večino družbenih 

podsistemov in oblikuje javno mnenje. 

Hkrati poveličuje totalitarno 

preteklost: vrnitev Tita na 

Brdo pri Kranju, ukinitev 

dneva spomina na žrtve komunističnega 

režima, čaščenje rojstva 

Komunistične partije Slovenije (KPS) 

na Čebinah idr. Hkrati omalovažuje 

zgodovinsko pomembnost ustanovitve 

slovenske države: ukinitev Muzeja slovenske 

osamosvojitve idr.. V zvezi z 

medijsko sceno obstajajo preverjeni 

podatki, da obvladuje levica prek kapitalskih, 

kadrovskih in oglaševalskih 

navez okrog 90 odstotkov medijev, 

tiskanih in elektronskih, ki pokasirajo 

večino oglaševalskega denarja. Porazno 

dejstvo je, da je Slovenija edina 

država v EU, ki nima niti enega dnevnika, 

ki ne bi bil rdeč. 

ŠČEPEC ALTERNATIVNIH 

Alternativnih medijev, kot so Družina, 

Demokracija, Domovina, Radio Ognjišče 

idr., vključno z njihovimi spletnimi portali, 

je tako le za ščepec. Bolj za demokratičen 

okras. Poleg tega so nekateri, kot 

npr. Družina in Radio Ognjišče, nastajali 

v velikih težavah, v glavnem s prispevki 

poslušalcev in bralcev, odrezani od oglaševalskega 

denarja in z Udbo neprestano 

za vratom. In kar je najbolj sprevrženo, 

so nas dominantni mediji, vključno 

z javnim zavodom RTV Slovenija, ves 

čas, z izjemo kakega profesionalnega 

novinarja in kakega krajšega obdobja v 

času Janševih vlad, v svojem informacijsko-političnem 

programu žaljivo posiljevali 

z enoumjem do take mere, da smo 

v revoltu ugašali in preklapljali radijske 

in televizijske aparate. Da tega svojega 

monopola ne mislijo kar tako izpustiti iz 

rok, kaže tudi sedanje brutalno kadrovsko 

čiščenje na RTVS. Na srečo je vstop 

družbenih omrežij na medijsko sceno 

nekoliko zamajal ta monopol levice, vendar 

slednja že išče prijeme, kako bi jih 

prek cenzure disciplinirala. Pred leti je 

Iva Pavlin Žurman navedla, da naj bi bil 

nekdanji kolumnist Maga Janez Markeš, 

kasnejši konvertit, že leta 2002 zapisal, 

»da sta nacionalna televizija in radio 

leglo politične in finančne korupcije, 

največja manipulatorja javnega menja in 

tako eden glavnih krivcev za propad slovenske 

demokracije«. Tudi sam še danes 

podpišem vsako njegovo besedo. 

Levičarski novinarski aktivisti so se nam sami 

predstavili, ko so se maja 2016 na seji programskega 

sveta RTV nastavljali kameram 

pod transparentom »smrt janšizmu«. 

TWITTER 

119 19. 10. 2023

AKTUALNO 

45 

NOVINARSKI AKTIVISTI 

Sicer pa so se nam ertevejevski diplomanti 

Fakultete za družbene vede 

(FDV), te znane valilnice levičarskih 

novinarskih aktivistov, sami predstavili, 

ko so se na seji programskega sveta 

RTV nastavljali kameram pod transparentom 

»smrt janšizmu«. Novinarja 

Vinko Vasle in Jože Biščak sta v svojem 

javnem pismu, dostavljenem tudi 

pristojnim organom EU, zapisala, da 

se ti prekucniški junaki pri svojem razbijaškem 

delu »sklicujejo na pravice, 

ki jih niti v etičnem smislu nimajo in 

ne morejo imeti, to so pravica do avtonomije 

novinarske laži, manipulacij in 

zavajanja«. Žalostno pri tem je to, da je 

slovenska levica uspela z lažmi zmanipulirati 

tudi svoje somišljenike v EU 

tako zelo, da vidijo v njenem medijskem 

in drugačnem monopolu normalno 

stanje, in tako podpirajo v Sloveniji natanko 

to, proti čemur naj bi se borili na 

ravni EU. 

UKINITEV 

DOLOČENIH MEDIJEV 

Z brutalnim zatrtjem poskusa pluralizacije 

javnega zavoda RTVS, ob sodelovanju 

Ustavnega sodišča, postaja 

medijsko nasilje levice iz dneva v dan 

vse večji družbeni problem, ki kliče 

po radikalni rešitvi. Pri tem ne gre za 

kak slučajen zdrs, kajti na predvolilnem 

zborovanju v Ljubljani naj bi Golob 

dobesedno napovedal nič manj kot 

»ukinitev določenih medijev«. Tudi 

profesor in družboslovec Dejan Jelovac 

je resno opozoril, da tranzicijska levica 

»takšnega orožja, kot so mediji, ne 

bo nikoli izpustila iz rok«. Brez medijev 

pa ni mogoče zmagati na volitvah, 

kajti levici prav prek medijev uspeva 

zmanipulirati odločujočo množico neopredeljenih, 

neosveščenih in zbeganih 

sredinskih volivcev. Pri tem pa se 

moramo zavedati, da revolta, ki ga to 

stanje povzroča pri širšem krogu prebivalstva, 

ne bo mogoče ustaviti. Škof 

Peter Štumpf je npr. pred leti v Družini 

zapisal, »da bi bilo stanje duha v Sloveniji 

brez katoliških medijev katastrofalno«. 

Pri čemer pa je še pomenljivo 

dodal, »da dvoje stvari sili ljudi k nasilju, 

in sicer pomanjkanje kruha in pomanjkanje 

svobode govora«. Rok Čakš 

zato opozarja, da velik del prebivalstva 

z odporom in jezo plačuje RTV-naročnino, 

»ker se ob spremljanju programa 

počuti, kot da se nekdo iz njega norčuje 

in nam zraven za to še izstavlja račun«. 

Nebojša Tejič/STA 

Dr. Peter Jambrek (83) 

meni, da je tudi za Slovenijo 

verjetno edina možna 

rešitev vzpostavitev dveh 

ločenih politično-informacijskih 

programov. 

Publicist Edvard Kadič pa je zapisal, da 

je slovenska medijska scena oblikovana 

po meri tranzicijske levice in da nasilje, 

ki ga omenjeno stanje predstavlja, 

»meji na državljansko vojno«. Končno 

so to vojno javno napovedali tudi kolesarji 

in somišljeniki na RTVS s sloganom 

»smrt janšizmu«. 

UPOR REŽIMU 

Demokratične sile so tako postavljene 

pred resen izziv, ki terja neodložljiv 

odgovor. S podobnimi problemi javnih 

RTV zavodov so se soočale tudi druge 

države. Italija je npr. takoj po vojni uvedla 

tri RTV kanale (Rai Uno, Rai Due 

in Rai Tre) in jih prepustila v ločeno 

upravljanje desni, sredinski in levi politični 

opciji. Tudi dr. Peter Jambrek je 

nedavno tega dejal, da je tudi za Slovenijo 

verjetno edina možna rešitev vzpostavitev 

dveh ločenih politično-informacijskih 

programov. Vse pogosteje se 

pojavljajo tudi pozivi po ukinitvi obveznega 

plačevanja naročnine na RTVS, 

kar pa je zahteven projekt, ki bi moral 

biti koordiniran in ljudje informirani o 

tem, kako ravnati, kaj jih čaka in kako 

se spopasti s posledicami. 

Neki avtor pisem bralcev v Demokraciji 

je zapisal, »da potrebujemo le 

dobrega odvetnika, ki bi poskušal na 

Ustavnem sodišču RS izpodbiti sedanji 

nesprejemljivi in nedemokratični 

zakon o obveznem plačevanju naročnine. 

Kajti nihče ne more prisiliti 

človeka, da kupuje nek izdelek, ki ga 

ne mara, ali pa ga celo blati in mu škoduje«. 

Poslanec Jože Horvat (NSi) pa 

je ob neki priložnosti citiral besede 

nemškega filozofa in medijskega strokovnjaka, 

levičarja, Jürgena Habermasa, 

da je namreč »država odgovorna 

za kakovostno pluralno časopisno 

(beri ›medijsko‹, op. avt.) dejavnost«. 

Demokratične sile vse bolj dvigujejo 

glavo (protesti pomladnih strank, vse 

bolj pogosti množični javni shodi številne 

in raznolike civilne družbe, javni 

nastopi intelektualnih krogov, kot so 

Zbor za republiko, Katedrala svobode, 

Združenje novinarjev in publicistov, 

Cerkev itn.), ker jim je tega nasilja 

dovolj in ga ne mislijo prenašati v nedogled. 

Duhovnik in publicist Branko 

Cestnik pa je pri tem sicer zapisal, da 

se moramo tudi v teh razmerah ogniti 

surovosti in se truditi, »da gradimo 

družbo in smo dostojni državljani«. 

Če pa to ne bo pomagalo, se moramo 

»režimu pogumno civilno zoperstaviti«. 

In to ostro, bi dodal sam. 

119 19. 10. 2023

46 

TRI GENERACIJE 

Nasveti 

EVA MARKOVIČ 

SHUTTERSTOCK 

PET KORAKOV, 

kako odpustiti staršem 

Komu se v otroštvu ni zgodila krivica? Starši so pač samo ljudje, ki pri vzgoji delajo 

tudi napake. Bolečina in zamera razjedata in grenita življenje, zato je soočanje in 

zavestno odpuščanje toliko pomembnejše. Poglejmo, kje začeti. 

119 19. 10. 2023 

Francoska psihologinja Flavia 

Mazelin-Salvi je na spletni 

strani psychologies.com pripravila 

načrt v petih korakih, 

kako se soočiti z bolečino in odpustiti. 

Ne samo z besedami, ampak s srcem. 

Za kristjane je lahko to uporaben pripomoček, 

kako odpustiti tako, kot 

nam odpušča Bog. Brezpogojno. 

Želja po odpuščanju ne zadošča. 

Da odpustimo tistim, ki so nas v otroštvu 

prizadeli, potrebujemo čas in 

zavestno soočenje z občutki krivde in 

vlogo žrtve. V očeh otroka imajo starši 

vselej prav, poudarja psihoanalitičarka 

Gabrielle Rubin, avtorica knjige 

»Kako ravnati s sovraštvom in odpuščanjem«. 

Kadar starši otroka psihično 

ali fizično zlorabljajo, otrok globoko v 

sebi čuti, da je za to odgovoren sam. To 

je pogosto vzrok za kasnejše težave, ko 

se ljudje počutijo krive za namišljene 

napake in sami sebe na tak ali drugačen 

način kaznujejo. 

PREPOZNATI SE KOT ŽRTEV 

Namesto da bi krivdo občutila oseba, 

ki ravna narobe, jo paradoksalno občuti 

žrtev. Preden odpustimo staršem, 

se moramo zato najprej prepoznati kot 

žrtev, torej kot nedolžna oseba, ki je kot 

otrok doživela krivico. Brez tega spoznanja 

se ne bomo mogli otresti občutka 

krivde. Enako velja v primeru, ko nam 

starši škode niso povzročili namerno 

(npr. odsotni starši, psihične in fizične 

bolezni, različne vsakodnevne krivice). 

Na nezavedni ravni nam vsako trpljenje 

povzroča bolečino, ne glede na to, 

kako dober namen so imeli starši. Enako 

kot telo, ki ga skeli rana, ne glede na 

to, zakaj je bila povzročena. 

Ključno je torej, da se soočimo s 

svojo notranjostjo, hkrati pa upoštevamo 

tudi zunanje dejavnike (običajno 

se je npr. težje soočiti s staršem, 

ki noče priznati svoje krivde). Cilj? 

Odpuščanje, ki je eden od pogojev za 

mir v srcu. Ne zato, ker moram, ampak 

zato, ker hočem.

TRI GENERACIJE 

47 

VZEMIMO SI ČAS 

Krivica, ki se nam je zgodila v otroštvu, 

povzroča močna in globoka čustva 

(strah, jezo, sovraštvo, bolečino, sram, 

obup). V nas so, čeprav smo jih morda 

potlačili. Težko jih je opustiti, ne da bi 

jih najprej identificirali in ovrednotili, 

kako so na nas vplivala. 

To zahteva čas. Čas za vzpostavitev 

dialoga s samim seboj, za soočenje s 

svojimi resničnimi čustvi ob spominu 

na boleče dogodke. Dopustimo si stavke 

»Jezen sem«, »Sram me je«, »Kako 

so mogli?«. Gre za nujen prvi korak, ki 

vodi k zavestnemu odpuščanju. 

Če se nam zdi, da nam samim ne bo 

uspelo, se lahko obrnemo na usposobljenega 

terapevta, na duhovnika, ki mu 

zaupamo, ali na osebo, ki nam je blizu 

in bo poslušala našo izpoved. Lahko se 

pogovorimo o tem, kako nas zloraba iz 

otroštva ovira pri današnjem življenju 

oz. zaznamuje naše neuspehe. 

Razmislimo o povzročeni škodi. 

Velika razlika je, ali so nas starši zanemarjali, 

zlorabljali, tepli ali pa nam 

niso trdno stali ob strani, ko smo si 

izbirali poklicno pot. Ko o njih dobro 

razmislimo, lahko nekatere pritožbe 

vidimo v drugačni luči. 

OBČUTIMO 

NAMESTO UKREPAJMO 

Kadar nekomu oprostimo na hitro, 

ne da bi si vzeli dovolj časa, se zlahka 

zgodi, da se odpuščanje zgodi bolj z jezikom 

kot v srcu. Šele ko se soočimo s 

svojimi notranjimi konflikti in nasprotujočimi 

si čustvi, bomo odpuščanje 

lahko tudi ponotranjili. 

Če si dovolimo svojo zgodbo začutiti 

v vsej globini, se bomo lahko počasi 

znebili misli, ki nas obsedajo, in osebe, 

ki jo po nepotrebnem postavljamo 

v središče svojega življenja. Odrečemo 

se ukrepanju, želji po maščevanju, 

opravičilu tistega, ki nas je prizadel, 

ali povrnitvi škode. 

IZRAZIMO ODPUŠČANJE 

Morda so se nam starši že opravičili, 

ker so razmislili o svojih dejanjih in 

ugotovili, da niso ravnali prav. Ali morda 

zato, ker smo jim povedali o svoji bolečini. 

Morda smo jim tudi že odgovorili, 

da je vse v redu, da jim oproščamo, 

ne da bi to tudi zares občutili. 

Šele ko se soočimo s 

svojimi notranjimi 

konflikti in nasprotujočimi 

si čustvi, bomo odpuščanje 

lahko tudi ponotranjili. 

Če imamo možnost, se s starši pogovorimo 

o tem, kaj se je zgodilo in 

kako se počutimo. Če te možnosti ali 

pripravljenosti ni, jim lahko napišemo 

pismo, v katerem izrazimo svoja 

občutja, in ga nato npr. zažgemo. 

Pomembno je tudi, da se odločimo, 

kako bomo izrazili svoje odpuščanje, 

ko smo nanj pripravljeni. Odpuščanje 

ni namenjeno temu, da zmanjša težo 

preteklega dejanja (»Saj ni bilo nič«, 

»Je že dobro«), hkrati pa naj tudi ne 

služi za vzbujanje krivde. Odsotnemu, 

nedostopnemu ali umrlemu staršu 

lahko svoje odpuščanje izrazimo s 

simboličnim dejanjem: pismom, glasnimi 

besedami itd. 

TRUDIMO SE 

ZA ZDRAVE ODNOSE 

Odpuščanje ni povezano z našimi dolžnostmi 

ali pravicami tistega, ki smo 

mu odpustili. Če nekomu odpustimo, 

to ne pomeni, da se moramo podrediti 

poniževanju tudi v bodoče. Ljubeče, 

a odločno postavljanje mej je ključno 

za zdrave odnose med starši in otroki 

v odrasli dobi. Če starši niso sposobni 

spoštljivega odnosa, ta naloga pripada 

nam: obnašamo se spoštljivo, hkrati pa 

ohranimo svoje samospoštovanje. 

ŽIVLJENJE PO ODPUŠČANJU 

V nasprotju s splošnim prepričanjem 

nas veselje in mir ne preplavita takoj po 

odpuščanju. Namesto tega se pogosto 

soočimo s praznino, ki nadomesti jezo 

ali bolečino. Ker gre za močna čustva, 

se ne morejo razbliniti v enem samem 

trenutku. Gre za obdobje okrevanja. 

Zavedati se moramo, da se odpuščanje 

podari enkrat samkrat, okrevanje 

in celjenje ran pa je lahko dolgotrajno. 

Brez skrbi, na poti se nam bosta počasi 

pridružila tudi veselje in mir. 

119 19. 10. 2023

48 ZDRAVJE 

EVA MARKOVIČ 

SHUTTERSTOCK 

Superživila, ki jih lahko 

za majhen denar dobimo 

NA NAJBLIŽJI KMETIJI 

Nasveti 

Jeseni in pozimi postane ena od glavnih skrbi staršev krepitev imunskega sistema vse 

družine. Nekateri se zatekajo k preparatom iz lekarn, vse več pa jih prisega na naravne 

načine, pri čemer so v zadnjih letih pomembno mesto zavzela superživila z drugega konca 

sveta: od kamu kamuja z vitaminom C do goji jagod, spiruline in čija semen. Čeprav 

so ta živila dokazano zdrava, ob njih pogosto pozabimo na domače darove narave. 

Ti po zdravilnih učinkih ne zaostajajo 

za eksotičnimi rastlinami, 

a nas nanje nihče ne 

opozarja. Preprosto zato, ker 

jih ne podpira široko razvejan marketing, 

saj ima od njih korist le lokalni 

kmet. In seveda mi ter (v večini primerov) 

tudi naša denarnica. 

KISLO ZELJE 

Domače nepasterizirano kislo zelje je 

eden od najboljših virov C vitamina 

in hkrati naraven probiotik, zato je v 

zimskem času nepogrešljivo. Ob fermentaciji 

se v njem razvijejo probiotične 

mlečnokislinske bakterije, poleg 

tega je bogato z beta karotenom (ki se 

v telesu pretvori v vitamin A) in folno 

kislino. Kislo zelje ugodno vpliva na 

celotno črevesno floro, v kateri domuje 

imunski sistem. 

Če želimo ohraniti vse koristne 

snovi, ga uživamo surovega, tako kot 

otroci, ki že na poti s tržnice iz vrečke 

posmukajo malo zelja, da jim visi iz 

ust. Namesto kislega zelja lahko seveda 

izberemo tudi repo. 

ČESEN 

Česen je ena od najbolj zdravilnih, a 

pogosto prezrtih rastlin na svetu. Deluje 

antibakterijsko in antivirusno, 

znižuje visok krvni tlak, deluje proti 

glivicam, je učinkovit antioksidant, 

lajša težave s prebavo in dihanjem. 

Uporaben je pri vnetjih prsnega 

koša, kašlju, prehladu, gripi, 

vnetju ušes in ustne votline. Česen 

v črevesju spodbuja razmnoževanje 

mlečnokislinskih bakterij 

in tako pripomore k ravnovesju 

črevesne flore. Novejše raziskave 

kažejo celo, da česen pomlajuje možgane, 

saj obnavlja možganske funkcije. 

119 19. 10. 2023 

Paziti moramo, da jemo domač (ne 

kitajski) česen. Najbolj učinkovit je 

presen, npr. v solati. Dodamo ga lahko 

tudi jogurtu ali skutnemu namazu. 

Najbolj učinkovito deluje, če ga sesekljamo 

in uporabimo šele čez 10 minut. 

Termično obdelan česen in česnovi 

pripravki so manj učinkoviti. 

Česen je učinkovit tudi pri odpravljanju 

parazitov, npr. glist. Če ga otroci 

zaradi močnega okusa ne marajo, 

jim strok lahko narežemo na »tablete«, 

ki naj jih popijejo z nekaj požirki 

vode. Če jih ne bodo grizli, okusa namreč 

ne bodo opazili. 

NESEGRET MED 

Domač med, ki ni bil segret na več kot 

35 °C, je eno od najbolj zdravih živil, ki 

bi jih morali jesti vsak dan. V nasprotju 

z marsikatero zdravo hrano bodo v 

njem uživali tudi otroci. Najbolje je, da

ZDRAVJE 

49 

jim ga postrežemo kar z žlico ali v obliki 

mlačne limonade, ki ji lahko dodamo 

še (eksotični) ingver ali cimet. 

Med krepi imunski sistem, je močan 

antibiotik, ki zdravi bakterijske 

okužbe in črevesna obolenja, ima 

ogromno mineralov (železo, kalcij, 

fosfor, magnezij, silicij, natrij, kalij), 

vitaminov in prebavnih encimov. Pomirja 

kašelj, podpira telo pri prehladu, 

je naravno uspavalo, čisti in regenerira 

telo. 

Uporabni so tudi kakovostni cvetni 

prah (ki deluje protibolečinsko), 

matični mleček in propolis. Pazite le, 

da izdelke izberete pri zaupanja vrednemu 

čebelarju. 

OHROVT 

Ohrovt je po krivici prezrta zelenjava, 

saj gre za pravo super rastlino. Je odličen 

vir vitaminov C, A in K ter kalija, 

magnezija in mangana. Deluje antioksidativno, 

protivnetno in antikancerogeno. 

Najbolj priporočljivo je jesti surovega 

(npr. v solati z drugo zelenjavo). 

Če ga želimo termično obdelati, ga le 

na hitro pokuhamo oz. prepražimo. Ne 

pozabimo mu dodati katere od zdravih 

Pri krepitvi imunskega 

sistema ne pozabimo na 

domače darove narave, ki 

po zdravilnih učinkih ne 

zaostajajo za eksotičnimi 

rastlinami. 

nerafiniranih maščob, odlično se ujema 

tudi s česnom. 

JABOLČNI KIS 

Domač nepasteriziran jabolčni kis je 

naravni antiseptik in nepogrešljiv pri 

vnetem grlu. Žlico kisa dodamo v velik 

kozarec vode (dodamo lahko tudi žlico 

medu in iztisnjeno limono) in ga pijemo 

po požirkih. 

KEFIR 

Kefir ne spada med tradicionalna slovenska 

živila, a če ga delamo iz domačega 

mleka, ga lahko vseeno uvrstimo 

v kategorijo »domače«. Kefir je probiotik, 

ki podpira delovanje črevesja in 

posledično celotnega imunskega sistema. 

Priskrbite si kefirjeve glivice, saj je 

priprava domačega kefirja izjemno preprosta. 

Če nam kefir ni blizu, se lahko 

lotimo tudi domačega kislega mleka. 

LANENO OLJE 

Nerafinirano hladno stiskano laneno 

olje (ki ga moramo obvezno hraniti v 

hladilniku) je bogato z esencialnimi 

maščobnimi kislinami omega 3, ki jih 

v sodobni prehrani kronično primanjkuje. 

Vsebuje veliko mineralov in vitaminov, 

predvsem B1, ugodno deluje 

na črevesje in krepi imunski sistem. 

Je rastlinska alternativa ribjemu olju. 

Uživati moramo nesegretega, npr. z jogurtom, 

skuto ali kosmiči. Pripravimo 

si lahko tudi sveže zdrobljeno in čez 

noč namočeno laneno seme. 

Za krepitev odpornosti pa seveda 

ne pozabimo oskrbovati telesa s kvalitetnimi 

maščobami (surova smetana, 

surovo maslo, hladno stiskana olja, 

npr. oljčno, kokosovo, laneno, konopljino) 

in jesti dovolj surove hrane. Izogibati 

pa se moramo seveda sladkorju, 

beli moki in proedelani hrani. 

119 19. 10. 2023

50 SPOLNOST Svetovalnica 

KAKO NAJ SE SPRIJAZNIM, 

da je zaradi ženine bolezni 

spolnost za vedno končana 

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET 

SHUTTERSTOCK 

Pišem vam anonimno, ker se 

soočam s problemom, za katerega 

se mi zdi, da o njem ne morem z 

nikomer odkrito spregovoriti. Z 

ženo sva poročena več kot dvajset 

let in imava otroke, najmlajši končuje 

srednjo šolo. Lahko rečem, 

da sem bil s svojo ženo srečen. 

Rad jo imam in nikakor je ne bi 

želel prizadeti. Pred nekaj leti je 

zbolela za multiplo sklerozo, ki se 

naglo slabša. Sedaj že potrebuje 

pomoč pri hoji in vsakodnevnih 

opravilih. Jasno mi je, da sva si v 

cerkvi pred Bogom obljubila, da 

bova skupaj v dobrem in slabem, 

v bolezni in zdravju. Res se po 

najboljših močeh trudim, da sem ji 

v oporo in pomoč. Nisem sebičnež 

in razvajenec, jasno mi je, da 

življenje in zakon niso samo lepi 

trenutki. Vse to lahko prenesem, 

tudi ženino bolezen, ni mi pa 

lahko sprejeti, da je najino spolno 

življenje, ki je bilo zelo kvalitetno, 

sedaj zaključeno. Žena se je meni 

na ljubo kar dolgo trudila, a sedaj 

nimam več srca niti omenjati 

kakršnihkoli želja. Sem zdrav 

in aktiven moški v srednjih letih 

in moj spolni nagon še ni zamrl. 

Kako naj živim s tem? Kako naj s 

tem živim v miru? 

NN 

Izpostavili ste zelo ranljivo temo, 

o kateri se težko pogovarjamo z 

drugimi, še celo s svojimi partnerji, 

zato ostajamo ujeti v svoj svet in 

bolečino, kar le še poveča trpljenje. Še 

posebej tragično je v situacijah, ko z 

najboljšimi nameni, da ne bi prizadeli 

drugega, skrivamo svojo stisko in trpimo 

v sebi. To slej kot prej zazna tudi 

partner, ki se zaradi občutkov krivde 

(iz resničnih ali namišljenih razlogov) 

začne umikati, kar poveča občutek 

izoliranosti, tako da sta na koncu oba 

nesrečna. 

119 19. 10. 2023 

V pismu pišete, da imate radi ženo, 

da je ne želite prizadeti, hkrati pa se 

tudi ona trudi za vas in gre pri tem 

čez sebe. Iz vašega pisanja pa ni čisto 

jasno, koliko sta se uspela pogovoriti 

oz. se pogovarjata z ženo o vajinih potrebah, 

željah, pričakovanjih, stiskah, 

zato bom z odgovorom začel na tem 

mestu. Pogosto je za pare to najtežji, a 

hkrati tudi ključni korak: odkrit pogovor 

o tem, kar se vama dogaja. 

SPREMEMBE V ŽIVLJENJU 

Da boste lahko iskreni z ženo, morate 

biti najprej iskreni s sabo. Kako vi doživljate 

vse, kar se vama dogaja zaradi 

ženine bolezni? Kronična bolezen, še 

posebej multipla skleroza, vpliva na 

mnogo vidikov življenja: prosti čas, 

spremembo vlog, delitev opravil, tempo 

življenja, ob veliki oviranosti je pri 

bolnikih pogosta tudi depresija, ki je 

lahko zelo organsko pogojena. Vse to 

vpliva ne le na ženo, ampak tudi na 

vas in otroke. Včasih se svojci počutijo 

opeharjeno, ker so si starost in skupno 

življenje predstavljali drugače, so jezni 

(na Boga, bolezen, partnerja …), ker 

se jim sesujejo sanje oz. jih ne morejo 

uresničiti, nemočni ob tem, ko stvari 

drsijo iz rok, včasih prestrašeni, kaj še 

bo, lahko tudi obupani, ker vidijo le še 

pot navzdol. 

Na kateri točki (ne)sprejemanja 

multiple skleroze ste? Kaj čutite v zvezi 

z diagnozo in njenimi posledicami? 

Kaj vam je bolezen odvzela? 

POMEN SPOLNOSTI 

Poleg vsega opisanega kronična bolezen 

prinese spremembe tudi v spolnosti. 

Kaj to pomeni za vas? Moška 

spolnost se v družbi pogosto banalizira 

kot biološka potreba, nekako taka 

kot lulanje, ko je pač vsake toliko treba 

sprazniti mehur, ali pa kot fizična aktivnost, 

s katero se zmanjšuje stres. Gre 

za veliko več: pogosto je za moškega najintimnejši 

način povezanosti, občutek 

ranljivosti, način, kako je z ženo najbolj 

skupaj. V spolnosti pogosto pride tudi 

občutek celosti, ko se to, kar sem pri 

poroki rekel, poveže s tem, kar čutim 

in kar tudi telesno izrazim. Pogosto je 

spolnost za moškega tudi način potrditve, 

da je ljubljen, da je v redu takšen, 

kot je, da pripada. Če ženske velikokrat 

te občutke prejmejo že s pogovorom in 

izmenjavo čustev, je za moškega način, 

kako se sprosti in poveže, najprej preko 

spolnosti in šele nato preko besed in 

dejanj izven spalnice. Izguba spolnosti 

tako lahko pri moškem vodi v izgubo 

občutka povezanosti, celovitosti, kot bi 

del njega umrl, bil odrezan. 

Katere potrebe (ne le fizične, ampak 

tudi čustvene, duhovne) vam je zadovoljevala 

spolnost oz. ste jih lahko izrazili 

skozi spolnost? Kaj ste s spremembami 

glede spolnosti izgubili v svojem 

življenju in v vajinem odnosu? 

POGOVOR Z ŽENO 

Ko si boste na jasnem glede tega, kaj 

čutite, je smiselno, da se z ženo pogovorita. 

Povejte ji, katere potrebe pri 

sebi čutite, kaj pogrešate, česa si želite, 

kaj vse ste že poskusili, a ne deluje. 

Pri tem je past, da se bo žena hitro 

počutila krivo in odgovorno za 

vse, zato je izjemno pomembno, da ji 

(večkrat) poveste, da čutite njeno ljubezen, 

da vidite njeno željo priti nasproti 

in vse napore, ki jih vlaga v to. Zelo pomembno 

je, da 

govorite o sebi, 

svojih doživljanjih, 

čustvih in 

ne o tem, kaj bi 

moralo biti, kaj 

je prav in kaj ne. 

Pomembno 

je, da potem ko 

poveste svoje 

doživljanje 

zgodbe, date 

prostor tudi 

njej, da pove, 

kako to doživlja 

ona. Ti pogovori 

se radi 

izjalovijo v di- 

Izguba spolnosti 

tako lahko pri 

moškem vodi v 

izgubo občutka 

povezanosti, 

celovitosti, kot bi 

del njega umrl, bil 

odrezan.

SPOLNOST 

51 

aloge napadov in obramb, ki gredo po 

principu: »Problem vidim tu in ti bi ga 

najlažje rešila.« V odziv pa dobim: »V 

resnici je problem tu in če bi ti naredil 

tako, bi bilo vse lažje.« Tu je ključna 

vaša drža, da svoje potrebe obrazložite 

čim manj ogrožujoče. Še več: ta 

pogovor je vaše darilo njej, v katerem 

ji zaupate svoja najgloblja hrepenenja 

in stiske. V bistvu delite z njo svoj notranji 

svet, namesto da ji naprtite problem, 

za katerega je odgovorna. Ključno 

je, da lahko tudi ona pove svoja hrepenenja 

in stiske, ne le da vas tolaži in 

išče rešitve za vaše težave. Pomembno 

je, da ji date prostor, da pove vse v 

zvezi s težavami glede multiple skleroze 

in vajinega odnosa. Pripravljeni 

morate biti, da so lahko zanjo težave 

v spolnosti šele na dvanajstem mestu 

težav, ki jih prepoznava v življenju in 

vajinem odnosu. Nič hudega, to je njena 

resničnost, njeno darilo vam. 

Ko se bosta uspela dobro slišati in 

razumeti, je vprašanje, katere probleme 

je smiselno najprej nasloviti. To 

so lahko skupni problemi (npr. fizična 

obremenjenost zaradi gospodinjstva, 

kuhanja, službe), lahko pa se odločita 

priti nasproti eden drugemu – da se 

vi potrudite glede problema, ki je njej 

najpomembnejši, čeprav se vam niti 

ne zdi problem oz. da ona pride vam 

nasproti na področju spolnosti, čeprav 

ima enajst večjih težav v življenju. 

Pomembno je, da sta pri reševanju 

ekipa, ki deluje proti bolezni in oviram 

ter išče skupno pot naprej. 

Pomembno je, da sta pri 

reševanju ekipa, ki deluje 

proti bolezni in oviram ter 

išče skupno pot naprej. 

SPOLNOST 

PRI MULTIPLI SKLEROZI 

V nadaljevanju se bom bolj osredotočil 

na spolnost, čeprav je jasno, da to ni nujno 

prva težava, ki jo je smiselno nasloviti 

v vajinem odnosu. Spolnost je pri kroničnih 

boleznih pogosto problem, saj 

prinesejo v življenje spremembe in stres, 

kar že samo po sebi zmanjšuje spolno 

željo. Včasih kronična bolezen sovpade 

še z drugim stresom in spremembami 

življenju, ki se pogosto najbolj dotaknejo 

žensk: odhajanje otrok od doma, skrb 

za onemogle starše, menopavza. 

Kronične bolezni (in med njimi še 

posebej multipla skleroza) so povezane 

z večjo utrujenostjo in utrudljivostjo, 

kar tudi negativno vpliva na 

spolnost. Pogosto so povezane s spremenjeno 

telesno samopodobo, zaradi 

česar se oseba ne počuti več privlačno, 

zaželeno. Depresija, ki je pogosta 

spremljevalka ne le multiple skleroze, 

ampak tudi drugih kroničnih bolezni, 

sama po sebi zmanjšuje željo po spolnosti. 

Nekatera zdravila za zdravljenje 

osnovne bolezni ali pridruženih psihičnih 

težav lahko negativno vplivajo 

na spolno željo in nekatere fiziološke 

funkcije (npr. vlažnost nožnice). 

Poleg vseh že omenjenih težav se 

pri multipli sklerozi lahko pojavijo 

dodatne specifične težave, ki so lahko 

posledica spremenjene senzorike (npr. 

otrplost v predelu genitalij, bolečine, 

parestezije), mišične šibkosti v področju 

medenice (kar lahko vodi v inkontinenco 

ali oteži spolni odnos) in 

drugo. To vpliva na vse faze spolnega 

cikla, od želje in vzburjenja do vrhunca 

ali orgazma. 

Doživljanje orgazma je pogost problem 

(ne le pri telesnih in duševnih boleznih, 

ampak tudi pri zdravih). A to, da 

je orgazem ultimativni cilj spolnosti, je 

pravzaprav neustrezno prepričanje, 

ki ustvarja pri paru dodaten pritisk in 

stres. Spolnost je lahko prijetna tudi 

brez orgazma oz. je smiselno iskati užitek 

in fokus spolnosti drugje. 

V pismu opisujete, da je spolno 

življenje zaključeno. Ko govorimo o 

spolnosti, smo prepogosto osredotočeni 

le na vaginalni spolni odnos. A 

spolnost je veliko več: od poljubljanja, 

ljubkovanja in vzajemne masturbacije 

do spolnega odnosa z vsemi različicami 

in variacijami. Ali je kaj takega, kar 

si želi in zmore v tem trenutku tudi 

žena ter bi tudi vam nekaj pomenilo? 

Tudi za vse ostale prej omenjene 

težave obstajajo rešitve: od prilagajanja 

položajev do menjave zdravil, dodatne 

stimulacije, fizioterapevtskih vaj ipd. 

KAM PO POMOČ 

Če si tudi vaša žena želi spolnosti, a 

ima težave zaradi multiple skleroze 

in posledic bolezni oz. zdravljenja, je 

najbolj smiselno, da se o tem pogovori 

s svojim lečečim nevrologom. Smiselno 

je, da ste takrat zraven tudi vi in 

da obema svetuje. Zdravniki namreč 

najbolje poznajo zdravila, imajo veliko 

izkušenj z boleznijo in zdravljenjem, 

zato so lahko dober sogovornik. Pogosto 

zdravniki težko samoiniciativno naslovijo 

te teme, a če so izzvani z vprašanjem, 

z veseljem svetujejo. 

Sogovornike glede težav pri spolnosti 

v povezavi z multiplo sklerozo 

lahko najdete tudi v Združenju multiple 

skleroze Slovenije med bolniki in 

njihovimi partnerji. 

Morda boste v pogovoru z ženo 

prepoznali še kakšne druge blokade 

ali zavore, ki presegajo težave, povezane 

z multiplo sklerozo ali njenim 

zdravljenjem, npr. ranjeno samopodobo, 

posebna prepričanja glede spolnosti, 

vloge spolnosti v odnosu, morda 

je prisotna tudi (neprepoznana) depresija. 

Skratka, v kompleksnejših situacijah, 

ko so težave s spolnostjo oz. 

ko spolnost kvari odnos, je mogoče iti 

tudi v Ambulanto za spolno zdravje, v 

kateri ponujajo klinično obravnavo in 

zdravljenje s poudarkom na spolnosti 

in z njo povezanimi težavami, skrbmi 

ali motnjami. 

Če se bo v vajinem pogovoru izkazalo, 

da predstavljajo pomembno 

blokado predvsem odnosne teme, kot 

so občutek nepovezanosti, težave v 

komunikaciji, neizrečeni konflikti ali 

kaj podobnega, pa je smiselno iti na 

partnersko terapijo. 

V vsakem primeru vam svetujem, da 

ne ostajate »anonimni« in sami s svojimi 

stiskami, ampak spregovorite o njih 

najprej z ženo, nato pa še s kom. Verjamem, 

da je to ne le za vas, ampak za oba 

z ženo velika preizkušnja, ki pa skriva 

tudi priložnost, da se z ženo povežeta 

na nov in bolj kakovosten način. 

Odgovor je napisal dr. Miha Rutar, 

oče, psiholog ter zakonski in družinski 

terapevt. 

119 19. 10. 2023

52 

MED(IJSKI) SOSEDI 

PALAIS & VILLA 

SCHELLENBURG 

V Ljubljani so slovesno otvorili prestižni 

kompleks Schellenburg. Pred odprtjem 

pa je za portal Siol.net spregovoril 

snovalec in investitor projekta, na 

Dunaju živeči poslovnež Jože Anderlič. 

Kot je dejal, se je projekt vlekel 20 let, 

v takšen »boj z mlini na veter« se prav 

zato ne bi več podal, gradnjo so mu 

namreč grenili vseh vrst uradniki. »Svojo 

kalvarijo sem oddelal. Častno in odlično,« 

pravi. 

Zapletlo se je predvsem pri obstoju 

spomeniško zaščitenega Kolizeja. 

»Večina argumentov, predvsem oseb, 

ki so zahtevale ohranitev obstoječega 

Kolizeja, ni pila vode. Imeli niso niti 

denarja za obnovo niti niso vedeli, kaj 

z njim početi, niti se nikoli niso želeli 

soočiti z dejanskim stanjem objekta«, 

je dejal in dodal, da so gradnji novega 

objekta nasprotovali predvsem tisti, ki 

so imeli zasebni interes. Potem ko je po 

osmih letih prejel dovoljenje za rušenje 

Kolizeja, pa ni prejel soglasja za novi 

občinski prostorski načrt. Zahtevali so 

znižanje objekta za 30 metrov, zato so 

morali najprej iz načrtov izločiti koncertno-operno 

dvorano. Projekt, vreden 

osem milijonov evrov, so tako lahko 

vrgli v smeti. »Ubili so nekaj, kar bi Ljubljano 

postavilo na evropski zemljevid 

arhitekturnih ikon,« je dejal Anderlič. 

Odnos, ki ga je bil deležen, je po 

njegovi oceni tudi razlog, zakaj tuji 

gradbeni investitorji ne pridejo v Slovenijo. 

»Slovenci ne marajo, da tujec 

naredi nekaj, kar je boljše in več, kot 

naredijo Slovenci sami. Če se le da, tudi 

svojim ne pustijo, da bi jim uspelo. Status 

quo je očitno za večino Slovencev 

najboljša rešitev,« ugotavlja. Kljub temu 

je projekt dokončal. Stanovanja so tako 

namenjena eliti, a elita je jedro naroda, 

meni sogovornik. 

119 19. 10. 2023 

PISMO JOCA PEČEČNIKA 

Joc Pečečnik, predsednik Kluba slovenskih 

podjetnikov, v odprtem pismu prebivalcem 

Slovenije razmišlja o dogodkih 

v naši domovini v zadnjem času. Med 

drugim ugotavlja, da bi bili, če bi moč 

Slovencev, videno ob poplavah, ko so 

ljudje pozabili na vse nepomembne delitve 

in ideologijo, združili za organizacijo 

države in izkoriščanje razvojnih potencialov, 

zagotovo »mnogo boljši, kot smo 

danes, in med vodilnimi na svetu«. 

V politiki »je preveč nabiralcev in premalo 

razumnih ljudi, ki bi sploh znali in 

želeli narediti nekaj dobrega za domovino. 

Politika bi morala biti tiho in brez 

medijev izvajati zastavljen program. 

Žal ga nima, saj ga zaradi parcialnih 

interesov, neglobalne vizije in stanja 

posameznikov, ki teh izkušenj nimajo, 

ne zna, hkrati pa tudi ne želi narediti. 

Zato že desetletja ostajamo pri isti 

lajni. Prišli smo do stanja, ki spominja 

na stanje v 80. letih, manjka nam le še 

veliki vodja,« piše Pečečnik. 

Vsi, ki jih država ne nadzoruje, ker so 

ekonomsko neodvisni (delavci, kmetje, 

obrtniki, podjetniki, posamezniki), so 

sovražniki. »Oni so material, ki ga je treba 

na tak ali drugačen način v tišini in stran 

od medijev diskreditirati in uničiti«. 

Namesto da bi znižali prispevke, znižali 

določene stroške v državi in postavili 

sistem, da bi delodajalci ljudem dali 

višje plače, je bolje, da so Slovenci 

odvisni od države. »Oprostite, se vam 

zdi razumno, da je treba pri nas za 9.000 

evrov neto plače za dobrega delavca 

plačati 16.000 evrov, nato pa še dodatnih 

nekaj tisoč evrov, kar delodajalca 

na koncu stane 25.000 evrov? Medtem 

pa naša konkurenca na Hrvaškem za 

10.000 evrov neto plače delavca državi 

plačuje približno 5.900 evrov dodatka,« 

med drugim piše podjetnik. 

SPREMENITI UMOR 

V JAVNO SLUŽBO 

Dr. Alojz Ihan v komentarju na N1 

izpostavlja, da bi se morala v razpravo 

o zakonskem predlogu o pomoči pri 

samomoru in evtanaziji mnogo bolj 

natančno kot do sedaj vključi pravna 

stroka, in sicer predvsem zato, ker 

predlog uvaja evtanazijo, ki v našem 

pravnem sistemu sploh ne obstaja, zakonski 

predlog pa jo spreminja v javno 

službo. Ob sedaj predlaganih pogojih 

za preverjanje pacienta se namreč po 

Ihanovi oceni vpeljava evtanazije zdi 

nepotrebna, »po drugi strani pa odpira 

številne možnosti za bodoče dopolnjevanje 

in razširjanje zakona«. 

Če pa je namen, da se možnost evtanazije 

po sprejemu zakona začne razširjati, bi 

morali govoriti o širši temi, kot je pomoč 

pri končanju življenja, opozarja Ihan. »Na 

točki, ko nastane možnost evtanazije brez 

neposredne volje bolnika, namreč postane 

pogovor o evtanaziji pravzaprav tudi širši 

družbeni pogovor o vrednotenju življenja – 

ali je življenje dementnega človeka enako 

vredno kot življenje drugih ljudi in kaj je 

z vrednostjo življenja duševnih bolnikov, 

kroničnih bolnikov z neozdravljivo boleznijo, 

kroničnih bolnikov na dragih terapijah, 

obnemoglih starostnikov, ki v zadnjih 

letih življenja pomenijo velik del neznosno 

naraščajočih zdravstvenih stroškov?« piše 

Ihan in se sprašuje, ali bo tudi človeška 

smrt zbanalizirana na raven potrošniškega 

preračunavanja in hlastanja. Prav evtanazija 

ima namreč večji družbeni potencial, 

saj »lahko z nekaj zakonskimi dopolnitvami 

postane rutinski pravniški postopek 

(vnaprejšnja volja, zastopniki, ›objektivni‹ 

medicinski kriteriji), ki lahko ob določeni 

družbeni klimi dobi zelo velike, celo industrijske 

dimenzije (evtanazija dementnih 

kot množičnega, vedno večjega in izjemno 

dragega družbenega ›problema‹)«.

Ocena 

ANDRAŽ 

ARKO 

NE JOČI, PERO 

FILM 

V naše kinodvorane ne prihaja nova komedija, ampak edinstven in izviren dokumentarec 

Pero, ki je na nedavnem Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za posebne dosežke. 

Presunljiv portret, ki bi ga lahko zaradi globine sočutnosti poimenovali tudi Ne joči, Pero. 

53 

Zaradi pandemije smo 

sredi marca pristali 

v popolnem zaprtju. 

Ni minil teden, ko je v 

poplavi koronskih novic zasekala 

tudi vest, da je 18. marca 

2020 umrl igralec Peter Musevski, 

ikona slovenskega filma. 

Prepoznaven je verjetno 

postal z glavno vlogo Ivana v 

drami Kruh in mleko režiserja 

Jana Cvitkoviča (57), ki je za 

ta film leta 2001 na festivalu 

v Benetkah prejel nagrado 

za najboljši filmski prvenec 

– lev prihodnosti. Po uspehu 

drame Kruh in mleko je Peter 

Musevski, ki je za glavno vlogo 

prejel nagrado na festivalu 

v Bratislavi, postal ikona slovenskega 

filma. Leta 2004 je 

nastopil v drami Predmestje 

režiserja Vinka Möderndorferja 

(65). Vlogo Viktorja je leta 

2007 odigral v makedonski 

drami Sem iz Titovega Velesa. 

V zgodovinski drami Gorana 

Vojnovića (43) Piran - Pirano 

je upodobil umirjenega partizanskega 

komandanta. Nastopil 

je tudi v komediji Kruha in 

iger režiserja Klemena Dvornika 

(46). Verjetno pa se je v 

zgodovino slovenskega filma 

najbolj zapisal s filmi, ki jih je posnel z 

režiserjem Damjanom Kozoletom (59). 

PRIJATELJSTVO 

Njuna zgodba o prijateljstvu se je začela 

leta 2002, ko je Kozole začel snemati 

dramo Rezervni deli (2003), v kateri je 

Peter Musevski odigral glavno vlogo 

Ludvika, tihotapca ilegalnih prebežnikov. 

Od takrat nista bila samo sodelavca, 

ampak tudi prijatelja, zato za Kozoleta 

legendarni igralec nikoli ni bil Peter, ampak 

vedno Pero. Skupaj sta nato posnela 

še šest filmov, med njimi Delo osvobaja 

(2004), Slovenka (2009), Nočno življenje 

(2016) in Polsestra (2019). 

Pero, dokumentarni film. Režija: Damjan Kozole. Igrajo: Peter Musevski, 

Nina Ivanišin, Mojca Partljič, Pia Zemljič, Primož Pirnat … 

Kozole, ki v svojih igranih filmih 

večkrat z izjemno pretanjenostjo prikazuje 

močne in globoke realistične 

zgodbe, pogosto zaključi v temačnejših 

tonih, ki mnogokrat kar kričijo po odrešenju. 

Ne po osladno srečnem koncu, 

ampak po odrešenju. A tega navadno ni 

in slednjič lahko gledalec ostane v doživetju 

in občutju bivanjske izpraznjenosti 

in temine. Zanimivo pa je, da se je 

s prehodom od igranega filma k dokumentarnemu 

perspektiva spremenila. 

OSEBNA IZPOVED 

Verjetno se ni spremenila toliko zaradi 

menjave žanra kot predvsem zaradi 

BSF.SI 

osebnoizpovednega tona filma 

Pero. V njem Kozole odkrito 

spregovori o problematiki 

alkoholizma, predvsem pa o 

tabuju samomora, pri čemer 

ne zaide v moraliziranje ali 

opravičevanje, ampak gledalca 

subtilno popelje v globino 

občutij, ki prepletajo pet poglavij 

filma. V prvem poglavju 

povabi nekdanje Perotove soigralce 

(Nino Ivanišin, Primoža 

Pirnata, Pio Zemljič, Jurija 

Drevenška, Nino Rakovec, 

Natašo Barbaro Gračner …), 

da v okviru psihodrame pod 

vodstvom režiserja Tomija Janežiča 

(51) izjemno presunljivo 

ubesedijo svoja občutja in 

doživljanja pokojnega Petra 

Musevskega. Ob tem odstre 

svetove igralcev, ki jih iz medijev 

ne poznamo, saj nam 

znani igralci odkrivajo svoje 

duše – notranji svet doživljanja, 

ki je dejansko igralčevo 

profesionalno orodje, hkrati 

pa je on sam v celotnem razponu 

med igro in globoko 

osebno resničnostjo. 

Mogoče je tudi zato Musevski 

nekoč izjavil: »Vse, 

kar sem posnel, se mi je 

potem zgodilo v resničnem 

življenju.« V enem izmed poglavij filma 

Pero je mojstrsko je prikazan tudi 

kolaž filmov, v katerih je nastopil Musevski. 

Kozole je v dokumentarec zajel 

tudi nekaj zgodovinskih fragmentov 

pandemije koronavirusa, pri čemer pa 

ni zapadel v polemiziranje, ampak ostal 

razmeroma znotraj nizanja dejstev 

in osebnega doživljanja. Vrhunec filma 

pa je v vsej svoji preprostosti izjemno 

intenziven in ob enem globoko intimen. 

In (za razliko od Kozoletovih 

igranih filmov) tudi odrešenjski. Film 

Pero sestavlja izvrstna kombinacija 

žanrsko različnih segmentov, predvsem 

pa je intimen poklon prijatelju. 

119 19. 10. 2023

54 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

Pisane 

FOKAČE 

8–10 OSEB PREPROSTO 3 URE 

SESTAVINE 

• 500 g moke 

(pol bele mehke, pol bele ostre) 

• 150 ml mleka 

• 150 ml vode 

• 25 g svežega kvasa 

• 15 g soli 

• 10 g sladkorja 

• 50 ml oljčnega olja 

in olje za premaz 

• češnjev paradižnik, olive, sušen 

paradižnik, panceta, sir, čebula, 

kapre, rožmarin, bazilika, majaron, 

timijan, origano za nadev 

1. Vodo in mleko segrejemo. 

Vmešamo olje, kvas, sol in sladkor. 

Premešamo, da se sestavine v tekočini 

raztopijo. V skledo presejemo 

moko in prilijemo tekočino ter 

zamesimo homogeno testo (ročno 

ali z robotom), ki mora pokrito in 

na toplem vzhajati 2 uri. 

2. Vzhajano testo preložimo na 

pomokano delovno površino in s 

prsti raztegnemo na debelino 3 

cm. Iz raztegnjenega testa izrežemo 

kroge poljubne velikosti, ki jih, 

enega ob drugega, polagamo na 

pekač, obložen s papirjem 

za peko. Pokrijemo jih s krpo iz 

blaga in pustimo, da vzhajajo še 

30 minut. 

3. Medtem pečico segrejemo na 

200 stopinj Celzija, in sicer z enakomernim 

gretjem spodaj in zgoraj. 

V vsak vzhajan krog testa s prsti 

naredimo vdolbinice. Vsak krog 

testa premažemo z mešanico vode 

in oljčnega olja (1 : 1). Vdolbinice 

nato poljubno nadevamo. 

4. Pekač z obloženimi fokačami 

postavimo v pečico na srednji nivo 

in pečemo 20–25 minut. 

BOG ŽEGNAJ! 

119 19. 10. 2023

Priporočila 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

55 

ALENKA PUHAR 

PAT BARKER: 

KO DEKLETA OBMOLKNEJO 

Naslov nas vodi k molku, ki priča o popolnem 

obupu, nasledniku najhujše groze, pospremljene 

z vpitem, jokom, rotenjem za milost. Vsebinsko 

pa ne bi bila slaba oznaka: Ko ženske spregovorijo. 

Ali: Ko se oblikujejo pisateljice, ki znajo 

prepričljivo prikazati zamolčano. V tem pretresljivem, 

odlično napisanem romanu angleške avtorice 

Pat Barker gre namreč za ozadje trojanske 

vojne, opazovano in zapisovano z vidika žensk – 

deklic, mladenk, odraslih in starejših žensk. Te 

so vojni plen, ki si ga Grki vzamejo in odpeljejo v 

svoje vojaške tabore, potem ko v Troji ali Ilionu 

zavzamejo še citadelo in s tem vse tiste, ki se tam 

skrivajo. Kaj jih čaka? Vse kolikor toliko čedne 

seksualno suženjstvo. Vse, ki niso več čedne, pa 

gospodinjsko-čistilski posli. 

Največji junaki lahko seveda izberejo najlepše 

in najplemenitejše. To pa je princesa Brizejda, 

ki si jo vzame Ahil. Ona je prvoosebna pripovedovalka 

o dogajanju v zaledju, do zdaj znanem 

pač samo po Homerjevi moški, junaški, morilski 

plati. Najbolj nujno stoji že na samem začetku, 

na katerem so nanizane vse slavilne oznake velikega 

junaka Ahila, »ampak me mu pravimo Mesar.« 

Mesar. Vse podobno nujno pa nastopi tudi 

na koncu, ko si Brizejda premišljeno prizna, da 

bi bilo v redu, če bi jo ta mesar vzel za ženo, ker … 

Tržič, Učila, 2022, 320 strani, 13 EUR. 

LARRY COLLINS, DOMINIQUE 

LAPIERRE: JERUZALEM, JERUZALEM 

O knjigi, ki obravnava prvo arabsko-izraelsko 

vojno, veliko pove dejstvo, da je dobila pozitivne 

recenzije v osrednjih ameriških časopisih, 

že štiri leta po izidu pa je bila prevedena v slovenščino 

pri osrednji založbi tedanje Socialistične 

republike Slovenije. Leta 1975 Jugoslavija 

sploh ni imela dvostranskih diplomatskih 

odnosov z Izraelom. 

Knjiga o ustanovitvi Izraela leta 1948 in vojni z 

arabskimi državami, ki je sledila in se končala 

z zmago mlade države in eksodusom arabskega 

prebivalstva z večjega dela Palestine, vključuje 

glasove vseh glavnih akterjev. Še dolgo po njenem 

izidu so jo lahko z enakim navdušenjem 

brali tako simpatizerji Izraelcev kot Palestincev. 

Avtorja sta dve leti zbirala gradivo in opravila 

obsežne intervjuje s predstavniki obeh strani. 

Nastalo je dokumentarno delo, ki se bere kot 

napet roman. Čeprav so odtlej odprti arhivi marsikatero 

trditev v knjigi ovrgli, pa predstavitev 

okoliščin, ki so botrovale ustanovitvi Izraela, 

do danes ostaja poučno, objektivno napisano in 

(kljub občasnemu preobilju pripovednih klišejev) 

izjemno privlačno branje. 

 

LUKA LISJAK 

GABRIJELČIČ 

Cankarjeva založba, 1975, 549 strani. 

119 19. 10. 2023

56 

FILMSKI KAŽIPOT 

Žandar proti marsovcem 

Komedija, Francija, 1979 

Petek, 20. 10., 23.20, Planet 

Ko žandar Beaupied začne trditi, da je videl 

neznani leteči predmet, mu seveda nihče ne 

verjame. Toda lokalni časopis zgodbo vseeno 

objavi, zaradi česar Beaupied postane velika 

zvezda in vir ljubosumja. Nedolgo zatem se 

nezemljan pojavi kar v njegovi pisarni in mu 

razloži, zakaj so sploh tukaj. Žandar zazna priložnost 

za napredovanje in skuša obiskovalca 

aretirati, nakar mu ta temeljito razkaže svoje 

sposobnosti. Ker je med njimi tudi spreminjanje 

oblike, se po mestu kmalu začne sprehajati 

kopica vesoljčkov v preobleki žandarjev. Temu 

seveda sledi kopica zmešnjav, zaradi katerih 

najbolj nastrada ravno Cruchot. 

Lev – dolga pot domov 

Biografska drama, 

ZDA - VB, 2016 

Sobota, 21. 10., 22:20, Planet 

Igrajo: Nicole Kidman, Dev Patel 

Režija: Garth Davis 

Film, posnet po resničnih dogodkih, sledi 

neverjetni življenjski poti Indijca Sarooja in njegovem 

iskanju družinskih korenin. 5-letni Saroo 

se med potovanjem izgubi in po dolgi poti z 

vlakom pristane v večmilijonski Kalkuti. Ker ne 

ve, kje je njegova družina, pristane na cesti, po 

številnih krutih preizkušnjah pa ga naposled 

sprejmejo v sirotišnico. Posvoji ga avstralska 

družina in kljub srečnemu odraščanju, se mu 

ves čas vračajo spomini na pravo družino. Da bi 

odkril, od kod prihaja, se odpravi na nemogočo 

misijo iskanja svoje preteklosti, saj mu samo to 

lahko omogoči srečno prihodnost. 

The Weinstein Company 

Terminal 

Romantična drama, ZDA, 2004 

Nedelja, 22. 10., 20.00, Kanal A 

Igrajo: Tom Hanks, Catherine Zeta-Jones 

Režija: Steven Spielberg 

Viktor Navorski pride iz majhne evropske 

državice v New York ravno v času, ko v njegovi 

domovini pride do vojaškega prevrata. Njegov 

potni list in viza sta zaradi tega nenadoma 

neveljavna. Viktor se tako nastani na zapuščenem 

letališkem terminalu in vsak dan znova 

poskuša urediti papirje za legalen vstop v ZDA. 

Sčasoma se nauči angleškega jezika, se spoprijatelji 

z letališkim osebjem in si najde delo, 

ki mu omogoča preživetje na letališču. Zaljubi 

se tudi v stevardeso Amelio. Navdih je režiser 

dobil v slovenski osamosvojitevni vojni. 

Pot do odrešenja 

Biografska drama, ZDA, 2018 

Sobota, 21. 10., 22.30, POP TV 

V filmu, posnetem ko knjižni uspešnici Laure 

Hillenbrand, spremljamo neverjetno zgodbo 

olimpijca in vojnega junaka Louisa Zamperinija. 

Nekega dne sreča lepo Cynthio, ki mu 

ukrade srce in postane njegova žena. Ker ga 

še vedno preganjajo demoni iz preteklosti, 

se Louijev zakon znajde v krizi. Cynthia se za 

pomoč obrne k Bogu in kmalu njen mož v veri 

najde mir, odrešenje ter popolnoma spremeni 

svoje življenje. 

1917 

Vojna drama, VB, 2019 

Nedelja, 22. 10., 20.00, Planet 

Paramount Pictures 

Na vrhuncu prve svetovne vojne je dvema 

britanskima vojakoma, Schofieldu in Blakeu, 

podana nemogoča misija – v tekmi s časom 

morata prečkati sovražnikovo ozemlje in prenesti 

sporočilo, ki bi lahko ustavilo smrtonosni 

napad na stotine vojakov, med katerimi je tudi 

Blakejev lastni brat. 

Forrest Gump 

Romantična drama, ZDA, 1994 

Sobota, 21. 10., 20.00, Kanal A 

Igrajo: Tom Hanks, Sally Field 

Forrest Gump je preprost možakar, ki se mu 

v življenju dogajajo osupljive stvari. Kljub 

temu, da ima nekoliko nižjo inteligenco, ostaja 

večni optimist. Na neverjetni življenjski poti, 

ki se razteza čez trideset in več let, Forrest 

postane športna zvezda ter s tekmovanjem 

v namiznem tenisu pomaga pri boljšanju 

odnosov med komunistično Kitajsko in ZDA. 

Bori se v Vietnamu, kjer reši življenje številnim 

vojakom. Spozna predsednika Kennedyja in 

Nixona. Preteče Ameriko, nenazadnje pa najde 

tudi ljubezen svojega življenja. Film je dobil 

šest oskarjev. 

Čudež pri Kobaridu 

Dokumentarni film, 

Slovenija, 2017 

Torek, 24. 10., 16.10, TVS 2 

12. soška ofenziva ali Čudež pri Kobaridu se je 

novembra 1917 pri Bovcu in Tolminu končala 

z umikom italijanske vojske do reke Piave. 

Domači in tuji zgodovinarji skupaj z ostalimi 

sogovorniki presojajo enega največjih vojaških 

gorskih spopadov vseh časov s stoletne distance, 

odstirajo mite in ozadja ter razkrivajo manj 

znane podrobnosti takratnega bojevanja ter 

taktiko infiltracije in zametke pozneje slovitega 

nemškega blitzkriega – bliskovite vojne, preizkušene 

tudi v Zgornjem Posočju. 

RTV Slovenija 

119 19. 10. 2023

Koledar dogodkov OKTOBER 

DOGODKI 

57 

SNG Maribor 

21 

SOB 

22 

NED 

Drago Jančar, 

Janez Pipan: 

To noč sem jo videl 

18.00 

Drama SNG Maribor, 

Slovenska ulica 27, Maribor 

Gledališka predstava 

Drago Jančar je velikan slovenske, evropske in svetovne literature. Brezčasen, mojstrski pripovedovalec se 

v svojih romanih, novelah, kratkih zgodbah in dramah dotika globokih ran Slovenije in našega širšega kulturnega 

prostora, tako imenovane Mitteleurope. Odrska postavitev romana »To noč sem jo videl« je koprodukcija 

dunajskega Burgteatra, srbskega Jugoslovenskega dramskega pozorišta ter Cankarjevega doma. 

Režiser in avtor odrske priredbe: Janez Pipan 

Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, 

Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, 

Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž 

Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže 

Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, 

Matija Stipanič, Alfonz Kodrič ... 

19 

ČET 

20 

PET 

Od Rudolfa do Maksimilijana: 

Vzpon Habsburžanov v 

vzhodnoalpskem prostoru 

(1273–1526) 

Četrtek, 9.00–18.00; petek, 9.00–13.00. 

Atrij ZRC SAZU, Novi Trg 2, Ljubljana 

Simpozij 

20 

PET 

Za temperamentne: 

Zbor Slovenske filharmonije 

in Javier Rodríguez 

19.30 

Slovenska filharmonija, 

Kongresni trg 10, Ljubljana 

Koncert 

20 

Goriški večeri: 

Alenka Puhar 

22 

Praznovanje 

izolske legende 

PET 

20.00 

NED 

11.00–17.00 

Občina Nova Gorica, 

velika dvorana 

Carinski Pomol Izola, 

Sončno nabrežje 28, Izola 

Srečanje z novinarko 

Družabna prireditev 

24 

Sozvočje svetov: Otroci 

realizma in impresionizma 

25 

Nik Škrlec: 

Zdrava pamet 

TOR 

19.30 

SRE 

20.30 

Narodna galerija, 

Prešernova cesta 24, Ljubljana 

Blunout, 

Ljubljanska cesta 72, Domžale 

Predavanje in koncert 

Monokomedija 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

119 19. 10. 2023

58 

SUDOKUJA, VSOTNICI 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

5 8 5 6 7 4 4 27 

2 6 9 8 2 3 2 15 

6 4 5 6 8 1 9 27 

1 9 5 5 1 9 9 15 

5 2 1 1 4 7 6 23 

6 3 6 8 6 7 3 15 

7 2 1 4 3 6 3 10 

31 23 10 13 13 15 27 

9 1 3 1 8 2 3 11 

1 8 4 5 7 5 3 19 

6 8 8 9 3 5 7 31 

5 9 5 8 8 5 1 36 

3 3 7 3 6 4 7 10 

5 7 8 8 9 1 1 26 

4 4 6 6 5 3 5 24 

15 28 34 28 33 14 5 

5 8 5 6 7 4 4 

2 6 9 8 2 3 2 

6 4 5 6 8 1 9 

1 9 5 5 1 9 9 

5 2 1 1 4 7 6 

6 3 6 8 6 7 3 

7 2 1 4 3 6 3 

9 1 3 1 8 2 3 

1 8 4 5 7 5 3 

6 8 8 9 3 5 7 

5 9 5 8 8 5 1 

3 3 7 3 6 4 7 

5 7 8 8 9 1 1 

4 4 6 6 5 3 5 

119 19. 10. 2023

Kolumna 

TINO 

MAMIĆ 

Slovenija sredi Zemlje 

DALMATINO 

Najslajše kopanje je jesensko. Čeprav sem zmrzluh in zato v vodo vedno skočim, pa jeseni 

znižam osebne standarde – če je le temperatura morja višja od 20 stopinj. Še dandanes 

mi je žal, da se nisem vrgel v morje 2. novembra leta 2002, ko je še vedno imelo 20 stopinj. 

59 

To počnem v prvi vrsti zaradi sinusov, ki so 

mi zelo hvaležni, če glavo potopim vznak. 

A malce tudi zaradi nečimrnosti. Živimo 

namreč v prelepi alpski državi, v katero se 

zajeda eno od turistično najprivlačnejših morij na 

planetu. V času, ko se po Evropi kot kaka nalezljiva 

bolezen širi zlobna megla, je slovenski Jadran velikokrat 

še topel in obsijan. 

V slovenski Istri je bil letošnji zadnji dan poletja 

precej pozen. 13. oktobra je imelo morje 23 stopinj, 

zrak pa še kako stopinjo več. Po mojih merilih je kopanje 

na 23 plus še poletno prijetno. In zato sem si 

v dnevnik zapisal, da je bil to zadnji dan poletja. Ko 

obujem kalcete, pardon, nogavice, pa je zame prvi 

jesenski dan. Letos je padel na 14. oktober. 

Morda pa so 

snovatelji grba 

pod celjskimi 

zvezdami in Triglavom 

hoteli upodobiti 

Ljubljanico. 

Z izolskega pomola vidimo slovenski grb v prvi osebi. 

Pogled proti severu, proti Trstu: v ospredju slovensko morje, 

na obzorju pa špici malega in velikega Triglava. 

MOJE MORJE 

Prvi dan jeseni je zame vedno nekakšen zahvalni 

dan, da lahko živim ob morju, ne pa v kakem hladnem 

meglenem mestu. V začetku stoletja, ko je 

naša takrat še mlada družina živela v Luksemburgu, 

smo šele spoznali, kaj pomeni živeti v Sloveniji. Poleg 

domovine, ki jo ljubiš že samo po sebi, smo nadvse 

pogrešali okusno in kakovostno slovensko hrano, 

redko poseljenost, odlične vrtce, dolge porodniške 

dopuste, visoke in dostopne Alpe, smučišča, sproščen 

življenjski slog in morje. Menda sem naštel vse. 

Posebej smo na novo vzljubili slednje, morje. 

Ko sva se s soprogo preselila v Koper, se prva leta 

nisva kaj veliko kopala v morju. Izven dopusta smo 

se šli kopat mogoče kvečjemu petkrat. Po vrnitvi iz 

Luksemburga pa gremo na plažo skorajda vsak dan. 

Vsak večer pravzaprav: takrat, ko je manj ljudi, ko 

lažje parkiraš in ko te voda po vročem dnevu za vso 

noč prijetno osveži. 

Včasih je treba iti proč od doma, da šele vidiš, 

kako lepo je doma. 

NAŠE MORJE 

Za slovensko politično elito pa se zdi, da morja ne 

opazi. Zato se v šolah večina otrok ne nauči ničesar 

o slovenski pomorski zgodovini, čeprav so 

naši predniki postali ribiči že pred 1300 leti. Zato 

večina Slovencev ne ve, da je bil Trst največje slovensko 

mesto, saj je v njem živelo še enkrat več 

Slovencev kot v Ljubljani. Zato se o gradnji novega 

železniškega tira do koprskega pristanišča govori 

že dvajset let, gradilo se ga bo najmanj pet let, še 

neznano število let pa bo treba, da bo proga slednjič 

dvotirna. Zato ljubljanski politiki v ključnih zgodovinskih 

trenutkih za oblikovanje državne meje niso 

bili pretirano prizadevni, kar je botrovalo trajni in 

nepopravljivi ozemeljski škodi ob morju. Zato je 

predsednica države Nataša Pirc Musar užalila Primorce 

v Italiji, zamejce, ko jim je pred dnevi rekla: 

»Vaša domovina je Italija.« Zato je slovenska diplomacija 

tako sramežljiva, ko se je treba vključevati 

v sredozemske mednarodne povezave. In zato sta 

v slovenskem državnem grbu dve valoviti črti, ki v 

grboslovni stroki pomenita potok ali reko, namesto 

treh, ki pomenijo morje. No ja, morda pa so snovatelji 

grba pod celjskimi zvezdami in Triglavom zares 

hoteli upodobiti Ljubljanico. 

Sredozemsko morje je dobilo ime zaradi rimskega 

cesarstva, ki je bilo središče sveta, sredi Zemlje. 

Še danes velja, kot je rad rekel moj tata: če pomočiš 

prst v morje, vzpostaviš stik z vsem svetom. Zato 

slovensko morje ni samo voda, v kateri se lahko kopamo 

13. oktobra, ampak veliko veliko več. 

119 19. 10. 2023

60 RAZVEDRILO Humor 

Jaša Jenull prosi molivce na 

Kongresnem trgu, naj drugič molijo 

ob bolj človeški uri, ker tako zgodaj ne 

more dobiti protestnikov 

Po travmatični izkušnji 

nasilnih zastavic na Kongresnem trgu 

je to orožje začela uporabljati 

tudi specialna enota policije 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

Po 40. letu se življenje obarva v roza. 

Skleroza, osteoroporoza, nervoza ... 


Redka fotografija iz druge svetovne vojne. 

Partizani streljajo v Boga. 

Mr. Conformista @cnfrmstA 

Funkcionalna nepismenost je, ko si nepismen, 

a še vedno funkcioniraš. 



Cene goriva so padle. 

119 19. 10. 2023

KRIŽANKA 

61 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

SLOV. 

FIZIK 

(JOŽEF) 

TROPSKA 

VODNA 

RASTLINA 

IZDELO- 

VALEC 

OPANK 

IRSKI 

BRINOVEC 

PESNIK 

GRADNIK 

OTOK 

ZAHODNO 

OD BRAČA 

PRIVRŽE- 6 

NEC SLO- 

GAŠTVA 

SREDSTVO 

ZA TOP- 

LJENJE 

2 

ETILNI 

ALKOHOL 

SHUTTERSTOCK 

DOMOVINA 

STOJEČI 

KAPNIK 

ZVEZNA 

DRŽAVA 

NA ZAHO- 

DU ZDA 

ROMANA 

KRAJN- 

ČAN 

SLEPILO, 

ILUZIJA 

STROKOV- 

NJAK 

ZA ŠIFRI- 

RANJE 

EMIL 

ZATOPEK 

SESTRIN 

ALI BRA- 

TOV SIN 

OBUPA- 

NOST, 

ŽALOST 

13 

ŽENSKA, 

KI TAKTI- 

ZIRA 

ALUMINIJ 

ČLOVEK, NEČEDNA 

KI SE UK- ZADEVA, KI 

VARJA Z ZBUJA PO- 

LIČENJEM ZORNOST 

KOŠAR- 

KAR 

DRAGIĆ 

REKA V 

Z. EVROPI 

MAURICE 

RAVEL 

ENOTA ZA 

MERJENJE 

GLAS- 

NOSTI 

ODPOVED 

UŽITKOM 

DRŽAVA V 

V. AFRIKI 

ANTON 

FOERSTER 

POKOPA- 

LIŠČE 

FARINKS, 

3 

GOLT 

PISATELJ 

(DRAGO) 

PREMIK 

4 

SEM IN TJA 

DODAT. K 

POGODBI 

OSTRA 

SKALA 

VANJA 

FURLAN 

IZREDNA 

PRIVLAČ- 

NOST 

AVSTRAL- 

SKI DRE- 

VESNI 

VREČAR 

PEČ ZA 

ŽGANJE 

APNA 

TRAGED 

IVAN 

5 

ČARGO 

MAJHNA 

OVCA 

KAJNOV 

IN ABELOV 

OČE 

TENIŠKA 

IGRALKA 

JUVAN 

LESENO 

KORITO 

ZA VODO 

(NAREČ.) 

OBER 

7 

JANEZ 

TRDINA 

ANTIČNO 

GR. MESTO 

NIKO 

1 

ČEKO 

NOVINAR 

PIRKOVIČ 

AVSTRIJ. 

SLIKAR 

SCHIELE 

8 STRANSKI 

DEL 

MEDENICE 

SAMICA 

SRNJAKA 

NEKDANJI 

PREDSED- 

NIK ZDA 

(ABRAHAM) 

11 

PRIPADNI- 

CA DO- 

LOČENE 

OBČINE 

10 

OKUSNA 

MORSKA 

RIBA 

SKRAJNI, 

ZADNJI 

DEL ČESA 

TOMAŽ 

AKVINSKI 

NEKDANJA 

DENARNA 

ENOTA 

NEMČIJE 

GREGOR 

9 

ČUŠIN 

NINO 

ROTA 

GLAVNO GESLO 

12 1 2 3 4 5 6 7 

14 8 9 10 11 12 13 14 

Mr. Conformista @cnfrmstA 

Vsak predlagatelj novih davkov bi moral 

sam plačevati povprečno dajatev, ki jo 

predvideva njegov zakonski predlog. 

N O R D K A P P 

O P E R A T O R 

R E D G R A V E 

D R G A L N I K 

K A R L A T 

A T A N A S O V 

P O V I T O S T 

P R E K V T F 

Rešitev križanke (vodoravno): 

slogaš, topilo, etanol, fon, JT, askeza, Ren, AF, 

stalagmit, žrelo, Kalifornija, zib, RK, čer, koala, NČ, 

utvara, apnenica, šifrant, IČ, Egon, EZ, roja, kolk, 

nečak, Avar, srna, orada, GČ, skrajnik, TA, marka. 

Glavno geslo: Logarska dolina. 

REŠITVE: 

Rešitev dvojnega anagrama: 

INVESTIRANJE - JAVNI INTERES 

119 19. 10. 2023

62 

JU3 2052 

MILENA MIKLAVČIČ 

DLIB.SI 

Slovenske ZAMERE 

Kolumna 

Če me vprašate, kateri narod na zemeljski obli je najbolj zamerljiv, bi vam zelo 

odkrito, ne da bi dosti razmišljala, povedala, da smo to Slovenci. Ko ne gre drugače, 

se tožarimo za svoj prav, tudi zaradi dlake v jajcu. Zamerimo že, če nas kdo narobe 

pogleda, če nam kdo reče osel ali koza, čeprav bi največkrat zadoščal že prijazen 

in strpen pogovor in bi prišli stvarem do dna. 

Zamere so največkrat 

izbruhnile kot posledica 

»značajskih lastnosti«. 

Medsebojne odnose zadnjih 

stotih let bolj slabo poznamo, 

zato »stare čase« pogosto 

poveličujemo, hkrati 

pa nanje gledamo z nostalgičnimi očmi. 

Ljudje so se – trezni in pijani – pogosto 

zmerjali med seboj, zaradi neporavnanih 

računov pa so se potem rojevale 

številne zamere. Za odvetnike in nesmiselne 

tožbe so zapravili cele grunte! 

Nek Anton je, zamerljiv kot je bil, tožil 

celo svojo mamo, ker mu je nekoč po 

maši pred cerkvijo dejala, da bi lahko 

šel večkrat k svetemu obhajilu. Ignac pa 

je zameril bratu, da je prej sezidal hišo 

do podstrehe kot on. Anica je bila povabljena 

na obletnico sestrine poroke. Ko 

je vstopila v dvorano, je takoj opazila, 

da ima slavljenka enako obleko kot ona. 

Samo obrnila se je in več kot deset let 

zaradi tega nista govorili. Po drugi svetovni 

vojni so se na različnih sindikalnih 

zabavah pogosto napile tudi ženske. 

Kasneje pa so po tovarni, kjer so delale, 

ali pa po vasi malo bolj »trezne« raznosile, 

katera je v pijanosti komu dala. Tožbe 

zaradi žalitve časti so bile pogoste, potomci 

pa še danes ne govorijo med seboj. 

V ČASU 2. SVETOVNE VOJNE 

Tudi takrat so človekove zamere največkrat 

izbruhnile kot posledica »značajskih 

lastnosti«. Ljudje, ki so jih nosili v duši, 

so hitro spoznali, da se lahko krvoločno 

maščujejo. Kakšne so bile posledice, si 

lahko predstavljamo. Žrtve so celo izgubile 

življenje. Pripovedovali so mi o dekletu, 

ki bi moralo leta 1943 stopiti v zakon. 

Ko je za to izvedel fant, ki jo je nekoč 

rad videl, ona pa ga je zavrnila, je zbral 

119 19. 10. 2023 

nekaj prijateljev in na večer pred poroko 

so jo ostrigli na balin z izgovorom, da se 

je spečala z Nemci. Naslednje jutro so jo 

našli obešeno v hlevu. Ljudje so »reševali« 

medsebojne zamere tudi s »špecanjem«: 

partizanom, Nemcem ali Italijanom. Tudi 

te zgodbe se niso dobro končale. 

V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU 

O nepotrebnih in uničujočih zamerah, 

ki jih doživljamo malodane na vsakem 

koraku, bi lahko napisali romane. 

Pravijo, da so zamere čustva, ki jih 

doživljamo kot posledico resničnih ali 

namišljenih krivic. Lahko so posledica 

konfliktov, zlorab, nesporazumov ali 

nepravičnosti, ni pa nujno. Zamere so, 

če to priznamo ali ne, največkrat posledica 

»značajskih lastnosti«. Vedno več 

je takšnih, ki vse, kar ni po njihovo – 

zelo zamerijo. In tistega, ki je drugačen, 

tudi kaznujejo. Se že najde način! 

Tam, kjer se ljudje premalo ali nič 

pogovarjajo, zamere rastejo kot gobe po 

dežju. Marsikje so s težavo napeljali vodovod, 

kanalizacijo, tudi internet, ker so 

novotarijam nasprotovali posamezniki 

– zaradi zamer in tudi zaradi žlehtnobe. 

Cirila je zgradila hišo na domači parceli. 

Potem pa se je spričkala z bratom. Zelo ji 

je zameril, da za to ni bila, po njegovem 

mnenju, dovolj hvaležna. V neposredno 

bližino hiše je postavil gnojnično jamo, 

tako da sestri ni preostalo drugega, kot 

da je šla živet drugam. 

Mar ni žalostno, da najhitreje zamerimo 

tistim, ki so nam najbližje: 

družinskim članom, partnerjem, sodelavcem, 

sosedom, tesnim prijateljem? 

Je tako zato, ker imamo z njimi najgloblje 

čustvene vezi in pričakujemo, da 

bodo vedno ravnali v našem najboljšem 

interesu? Ko tega ne storijo – ali ne na 

način, kot smo pričakovali – je občutek 

izdaje še toliko globlji. 

V SODOBNI SLOVENSKI DRUŽBI 

Zamere, ki jih državljani različnih političnih 

polov gojijo drug do drugega, so 

tako močne, da imam včasih občutek, 

da potrebujemo le vžigalico, pa se bo 

zgodilo nekaj strašnega. So te zamere 

zgolj posledica »partizanov in domobrancev«? 

Ali so se zamere začele kopičiti 

že takoj po vojni, ko so nekateri kazali 

mišice na najbolj brutalne načine, 

drugi pa so morali trpeti in biti tiho? 

Ko danes berem komentarje na 

družbenih omrežjih, spremljam grožnje, 

ki celo na sodišču ostajajo brez epiloga, 

me postane na smrt strah. 

Mar ne bi bil že čas, da se Slovenci 

resno vprašamo, zakaj so nam zamere 

tako pisane na kožo? Zaradi namišljenih, 

za lase privlečenih zamer se različno 

misleči sploh ne pogovarjajo več 

med seboj. Niti družijo se ne. Zamere 

netijo vojne tudi drugod po svetu. 

Ne bom pozabila, kako sem jokala, 

ko sem prvič brala Dnevnik Ane Frank. 

Ob vsem, kar se z njenim narodom dogaja 

danes, se lahko celo zgodi, da bo ta 

dnevnik vsak čas prepovedan! 

Zamere so kot strup, ki nas počasi 

razžira. Mar se ne zavedamo, da je od 

zamer do globokega in nesmiselnega 

sovraštva, ko zamerljiv človek vzame v 

roke tudi puško, le korak?

Humor 

LLLLL+ 

63 

DVOJNI ANAGRAM 

SEVERIN NAJ TI ... 

... svetuje, kaj narediti s svojimi prihranki. 

Kako temu rečemo z eno besedo? Premecite vse črke 

gornjih besed in jih vpišite v spodnja polja. 

A to še ni konec. Zdaj vse črke gornje besede 

premecite tako, da dobite še en dvobesedni pojem, 

ki ga v slovenski zakonodaji omenja 

Zakon o splošnem upravnem postopku. 

Tako dolgi anagrami so zelo redki. (jp) 

Fotomontaža CITRUS z uporabo AI 

MAGIČNI KVADRAT 

ATANASOV AT DRGALNIK 

KARL NORDKAPP POVITOST 

PREK REDGRAVE VTF 

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, 

vodoravno in navpično, tako da se bodo 

med seboj ujemale. 

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, 

ki je končna rešitev. 

V polju, kjer se ta beseda križa s seboj, 

le še dodajte pravo črko. 

V liku so tri črna polja. (jp) 

119 19. 10. 2023

64 

SLIKOVITO 

JEZUS GRE NA GORO, DA BI 

NA SAMEM MOLIL – James Tissot 

GREGOR ČUŠIN 

BROOKLYN MUSEUM 

Satira 

Njegov korak je bil vse težji, 

kajti klanec je bil zares strm. 

Pesek je tiho škripal 

pod njegovimi nogami. Bil 

je sam. Do polovice poti so še zmogli 

njegov tempo, potem pa so počasi 

odpadali … eden za drugim. Še najdlje 

so, kot običajno, zdržali Peter, Jakob in 

Janez, a tudi oni so na koncu omagali. 

»Brez kondicije, vsi po vrsti. In 

brez volje. Nič čudnega, pravzaprav, 

po tako obilni večerji,« je zagrenjeno 

pomislil. »Morda bi ne bilo slabo, da bi 

jim povedal kaj o postu!« 

Dospel je do vrha. Dihanje in srčni 

utrip sta se počasi umirjala. Nad njim 

le zvezdnato nebo, pod njim v dolini 

speče mesto. Previdno se je ozrl okrog 

sebe, če je zares sam, potem pa tiho 

zaklical: 

»Oče! Očka!« 

Nič se ni zganilo. Vse je bilo tiho in 

mirno kot prej. Nenadoma pa je nežno 

zapihalo in zaslišal je glas: 

»Kaj je? Kaj me budiš ob tej nečloveški 

uri sredi noči?« 

»Ura je malo čez šest in temu težko 

rečeš, da je sredi noči. Poleg tega si mi 

rekel, da nobena ura ni neprimerna za 

molitev.« 

»Rekel, rekel …« je momljaje pihljalo 

dalje. 

»Poleg tega v Psalmu 121 lepo piše: 

›Glej, ne dremlje, ne spi …‹« 

»Oh, papir vse prenese. Saj sem 

rekel Davidu, naj raje zapiše: ›Skoraj 

nikoli ne dremlje, ne spi,‹ pa se mu ni 

izšlo z metrumom. Povej, kaj te muči?« 

»Nič. Vse. Molit sem prišel,« je 

rekel Sin. 

»Ja, si že povedal,« se je Oče počasi 

le zbudil, »ampak kaj potem delaš tu? 

A se nisva zmenila, da se za molitev 

zberete v skupinah po najmanj sto?« 

Sin je zavzdihnil: 

»Pa se ti zavedaš, kako težko je 

zbrati tako množico?!« 

»Sto pa res ni množica. Če samo pogledam 

desettisoče, ki se vsako nedeljo 

gnetejo na nogometnih stadionih ali pa 

horde, ki dnevno zapravljajo čas in denar 

po nakupovalnih centrih, je sto ljudi 

za en Očenaš tako rekoč minimum.« 

James Tissot, Jezus gre na goro, da bi na samem molil 

(1886–1894), Brooklyn Museum, New York, ZDA. 

119 19. 10. 2023

POLITIČNA POEZIJA 

65 

Sin je debelo pogoltnil in zbral 

pogum: 

»Oče moj, oprosti, ampak tu doli 

nisi tako popularen, kot se ti morda 

dozdeva. Ljudje imajo raje Messija kot 

Mesijo in vsakdanji kruh si raje sami 

kupijo, kot da bi ga od tebe prejeli 

zastonj.« 

Veter je zapihal močneje in v daljavi 

se je zabliskalo nekaj strel. 

»Prav. Potem naj vas bo najmanj 

petdeset, po en molivec na vsako 

Zdravamarijo v rožnem vencu. Vendar 

zahtevam, da molite glasno in javno 

po trgih in parkih, da vas bom lažje 

slišal, našel in videl.« 

»Usmili se, Oče,« je trepetal Sin, 

»prizanesi nam z glasno in javno molitvijo. 

Ljudje se razburijo že samo če 

posumijo, da moliš. Četudi po tihem. 

Zadnjič sem šel skozi park pa sem 

opazil, da se mi je odvezal jermen na 

sandali. Pokleknil sem in si ga hotel 

zavezati, pa so me že obtožili, da 

molim! Zato sem hitro prosil Janeza, 

da mi popravi jermenje, saj oblasti 

klečeplazenje ne moti. Molitev pač. 

Hudo je, hudo. Še Messi se ne sme več 

niti pokrižati pred tekmo, če jo prenaša 

televizija.« 

Veter je zapihal še močneje in nebo 

se je pooblačilo. 

»Pod ducat ne grem. In kje je tvojih 

dvanajst ›bestičev‹?!« 

Sin se je naredil, kot da ni slišal 

vprašanja. 

»Dvanajst je še zmeraj veliko. A 

lahko rečeva dva do tri? Še bolje bo, če 

jim naročim, da naj molijo vsak zase. 

Vsak v svoji sobi. Z zaprtimi vrati. 

Tako res ne bo nihče nikogar motil.« 

»Enkrat sem že takole barantal,« 

je zarentačil Oče in Sin ga je komaj še 

slišal zaradi grmenja. »Vem. Z Abrahamom. 

Za Sodomo in Gomoro. Ni se 

dobro končalo.« 

»Tokrat utegne biti še slabše,« je 

Oče naglo zaključil pogovor, da je Sin 

komaj še utegnil reči: 

»Amen.« 

Potem pa zopet vse tiho je bilo. 

EKIPNO 

Moštvi dve na Farmi sta živalski, 

kjer nešportno vselej se preriva, 

prasec prasca kjer le v kot odriva, 

vedno bolj ekipi sta rivalski. 

Prva se Svoboda imenuje, 

ni še dolgo, pravijo, na sceni, 

toda njeni člani, kot se ceni, 

večno tu so, se ime menjuje. 

Le ime, prevzeto po osebku, 

v hrambo rdečo ki dobi zastavo 

in potem se dela, da za pravo 

stvar gre njemu in pa njega repku. 

Druga je ekipa partizanska, 

prenovljena, socialna, avtokratska, 

oh, pardon, socialno-birokratska, 

kot pove izkaznica nam članska. 

Ti sta dve trenutno v silnem boju, 

ki se ne odvija na igrišču, 

nak, zdaj starta se na letališču, 

cilj pa je potem na spolzkem gnoju. 

images.squarespace-cdn.com 

Dvoboj v zraku tokrat se odvija, 

za Svobodo se preriva Anja, 

za ekipo drugo v boj gre Vanja, 

prascev kup pa za obe navija. 

Mednje le za formo je postavljen 

razsodnik mirovni ves oguljen, 

ki se zdi kot kak golob opuljen 

ali kot kak potnik neprijavljen. 

Saj ne gre za pravo tekmovanje, 

v zraku ti ekipi se podita 

zgolj da druga drugo nasadita, 

za prestiž gre Anje in pa Vanje. 

Radi bi obe pač dokazali, 

da zdaj v zraku vse je dovoljeno, 

v sanjah da mogoče je pošteno 

krasti, sta prav vse od sebe dali. 

Kaj opazovalec se sprašuje? 

Če svobodno in mogoče v zraku 

čisto vse je, kdaj v meglí in mraku 

končno se kak zrakoplov razsuje. 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

119 19. 10. 2023

BIP BIP 

UMP 

GIBAL SI SE PROTI 

VETRU, PRISMODA! 

PHA, ČLOVEŠKI 

ČUTI NISO VREDNI 

PIŠKAVEGA OREHA. 

SPRAVI SE 

Z MENE, 

TI PSIHOTIČNI 

DIVJAK! 

TVOJA ODDAJA O NARAVI 

SE ZAČENJA. 

JE NE BOŠ GLEDAL? 

NE!

Redna cena:10,00 € 

Nutella 

2 × 400 g 

- 30 % 

- 47 % 30 Zlatih 

točk 

Mleko 

Alpsko trajno, 

3,5 % m.m 

6 x 1 l 

6, 29 € 

Zlata cena 

Redna cena: 11,99 € 

petrol.si/eshop 

Toaletni papir 

Paloma 

exclusive plus, 

16 rol 

Akcija velja za člane Petrol kluba od 3. 10. do 14. 11. 2023 

oz. do razprodaje zalog na prodajnih mestih Petrol s tovrstno ponudbo. 

- 50 % 

50 Zlatih 

točk 

4, 99 € 

Zlata cena 

30 Zlatih 

točk 

5, 59 € 

Zlata cena 

Redna cena: 7,99 €

Komentar 

Lucija Čakš 

POTEM PA SVIZCI NASANKAJO ... 

Naslednja dogodivščina je le eno zimovanje stran! 


SKENIRAJ 

IN NAROČI 

NOVO 

24,95 € 

Se bodo fantje v težavah poskrili 

vsak v svojo luknjo ali stopili skupaj? 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/potem-pa-svizci-nasankajo-trda-vezava

Domovina 119: Zakaj levičarji norijo, če moški klečijo (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?