kliping_13_10_2023
Mladina 13.10.2023 Petek Država: Slovenija Kazalo Stran: 32 Površina: 816 cm 2 1 / 2 Ustava Kaj se skriva za ustavnimi spremembami? spremembo, ki uživa podporo vseh štirih strank in s tem 61 poslanskih glasov, ki jo bo torej koalicija svojim volivcem predstavljala kot omejevanje vpliva politike na sodstvo, NSi pa sočasno svojim kot povečevanje političnega vpliva na sodni svet in s tem na izbiro sodnikov. Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! Večja učinkovitost političnega sistema, za katero si ves čas prizadevajo politiki, gre pogosto z roko v roki z zmanjševanjem varovalk pred političnimi zlorabami Piše: Peter Petrovčič Kadar se spreminja ustava in ne gre za kako spremembo po navodilih Evropske unije ali siceršnje »usklajevanje« slovenskega Že zdaj je jasno: ustavne pravnega reda z mednaro- spremembe ne bodo ne dnim, smo priča nečemu izredno redkemu in tudi morda ne povsem nepomembnemu potrebni in ne optimalni za vsakdanje življenje. To se pravkar dogaja. popravki najvišjega Politika tokrat ne pripravlja sprememb ustave pravnega akta, ampak glede osnovnih človekovih pravic, pač pa izpogajani kompromis glede mehanizmov parlamentarne politične ureditve. Bo imela torej po novem politika med koalicijo in Novo manj ali več vpliva na imenovanje sodni- Slovenijo. kov? Bo dostop do ustavnega sodišča še bolj omejen? In ali bodo bodoče predsednice ali predsedniki vlade lahko kar sami menjali ministre? Politične stranke imajo na mizi tudi z njihovimi sorodniki ali prijatelji. Morebitnim spremembe volilnega sistema. podobnim »zlorabam« politične moči v razmerju do sodne veje oblasti se sicer ne Politični vpliv na sodstvo bo mogoče povsem izogniti niti v prihodnje, Koalicija, torej Svoboda, SD in Levica, v sodelovanju saj si glede na izkušnje iz drugih (tudi »zaho- z NSi že dlje pripravlja predloge za dnih«) držav v današnjem svetu sploh ni več spremembo ustave na nekaterih področjih, težko predstavljati predsednika države, ki bi pri čemer so se zdaj stranke zedinile o prvi iz lastnih ali političnih vzgibov odrekel podkov, točki, ki na novo ureja imenovanje sodnipis k imenovanju nekega sodnika. in dobile tudi zeleno luč strokovne posvetovalne Čeprav naj bi šlo v bistvu za spremem- skupine. Slovenija je pravzaprav bo, ki naj bi omejila politiko, torej zakono- zadnja članica EU, kjer sodnike rednega sodstva dajno ali izvršilno vejo oblasti v razmerju do volijo in s tem imenujejo poslanci dr- sodne, so se v NSi pri tem pohvalili prav z nadajno žavnega zbora, torej politiki. Dogovor predvideva, sprotnim. » Naše rešitve krepijo vlogo državnedat da po novem sodnikov v trajni manga zbora v razmerju do sodnega sveta, « so zapisprotnim. in tudi v nazive višjih in vrhovnih sodnikov sali. In sicer zato, ker državni zbor pri ime- nebi več volili poslanci, pač pa bi jih po novanju » svojih članov sodnega sveta ne bo zgledu predvsem Nemčije imenoval predsednik več vezan na predlog predsednice republike. So- oziroma predsednica republike. Ocena dni svet pa predloga za imenovanje sodnikov po strokovne primernosti kandidatov za sodnike ustavi ne bo mogel določiti brez članov, imenogana, bi ostala v rokah edinega primernega orvanih s strani državnega zbora«, saj bo za ime- sodnega sveta. novanje sodnika potrebna dvotretjinska večina Novost sc zdi predvsem simbolnega v sodnem svetu. Na zahtevo NSi se so- pomena, a deloma tudi praktičnega, saj poslanci dni svet s sedanjih n članov širi na kar 15, v preteklosti niso imenovali ali omo- od tega bo državni zbor vanj po lastni predni gočili napredovanja nekaterih sodnikov, ker soji imenoval sedem članov, sodniki pa iz sojih zmotile njihove razsodbe v povezavi svojih vrst osem. Gre za usklajeno ustavno Površina: 816 cm 2 50 Omejevanje dostopa do ustavnega sodišča? Druga ustavna sprememba, za katero se tudi že kaže, da bo pridobila višjo stopnjo soglasja, je razbremenitev ustavnega sodišča. Tak je vsaj namen. Po zgledu iz tujine naj bi se uvedla tako imenovana prosta izbira zadev, ki bi ustavnemu sodišču omogočila, da se ne ukvarja z »nepomembnimi« ali »manj pomembnimi« zadevami, zaradi česar bi se lahko kakovostneje in predvsem bolj sproti ukvarjalo z zares pomembnimi vprašanji. Tako teorija. Dejstvo je, daje dostop do ustavnega sodišča, vsaj po črki zakona, v Sloveniji eden izmed najširših, s tem pa je velika tudi obremenjenost sodišča s številnimi zadevami. K zmanjšanju obremenjenosti bi gotovo pripomogla predvidena novost, da se ustavnim sodnikom ne bi bilo več treba ukvarjati s spori glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi, pa tudi s presojo ustavnosti in zakonitosti prostorskih podzakonskih aktov. To na upravno sodišče. odločanje bi se preneslo Kar pa se prostih rok ustavnih sodnic in sodnikov pri izbiri zadev, o katerih bodo odločali, tiče, naj se v praksi poslovanje ustavnega sodišča ne bi prav veliko spremenilo. Ustavno sodišče namreč že danes glede velike večine zadev, torej ustavnih pritožb, samo izbira zadeve, kijih bo obravnavalo. Tudi po novem bi vsako zadevo na začetku moralo pregledati strokovno osebje in potem o sprejetju ali nesprejetju v obravnavo odločiti senat treh sodnikov. To velja že danes in je tveganje, da pomembna zadeva ne bo sprejeta v obravnavo ali da bo ustavno sodišče vsebinsko odločalo o nepomembni zadevi, ki se zdi ključna neki politični ali interesni po novem. skupini, približno enako/kot bi bilo Učinkovitejše vladanje? Obe opisani in morebitne druge ustavne spremembe, predvsem glede volilnega sistema oziroma volilnih okrajev, pa bodo odvisne zlasti od zahteve NSi, da se spremeni način imenovanja vlade. Spet gre za pogledovanje k nemški ureditvi, po kateri je le premier izvoljen v državnem zboru, za ministrsko ekipo, za izbiro posameznih ministric in ministrov, pa ne potrebuje vsakokratne podpore večine v državnem zboru. Z namenom večje učinkovitosti izvršilne veje oblasti, predvsem hitrejšega oblikovanja vlade (in tudi enostavnejših menjav
Mladina 13.10.2023 Petek Država: Slovenija Kazalo Stran: 32 Površina: 816 cm 2 2 / 2 Poleti 2020 so protivladni protestniki posedli pred državni zbor in v protest proti avtokraciji na glas brali slovensko ustavo, temeljno zagotovilo človekovih pravic. Ko se ustava spreminja, bi se morala s soglasjem ljudi in ne zgolj s soglasjem med političnimi strankami. Foto: Borut Krajnc / Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati! skupaj ministrov med mandatom) ministrske ekipe na premierov predlog torej ne bi več potrjeval državni zbor, pač pa tudi v tem primeru predsednik oziroma predsednica republike. Tudi tu kot pri imenovanju sodnikov, naj bi bila vloga naj višjega voljenega predstavnika ljudstva strogo formalna. V teoriji. Praksa se bo izoblikovala sčasoma. V tem primeru bi seveda odpadla tudi možnost opozicije, da v državnem zboru zoper ministre in ministrice vlaga interpelacije. Te so se resnici na ljubo izkazale predvsem kot politični šov za nabiranje opozicijskih točk, saj zakonitega namena odstavitve ministra ali ministrice ne dosegajo. Zoper ministre je bilo doslej vloženih 51 interpelacij, izglasovani sta bili le dve, trije ministri pa so med postopkom odstopili. Karkoli od tega seje zadnjič zgodilo pred več kot 13 leti. Opoziciji bi sicer na voljo še vedno ostala interpelacija celotne vlade. Dodatno bi se učinkovitost vladanja povečala z odpravo zakona o sestavi vlade. Premier oziroma koalicija bi lahko povečevala ali krčila število ministrstev po lastni presoji, ne da bi tvegala zastoje, kakršnemu smo bili priča pri oblikovanju sedanje vlade, ko je SDS z zahtevo po referendumu Golobu za slabega pol leta preprečila, da vlado oblikuje po svoji volji. Novi sistem imenovanja- Površina: 816 cm 2 51 ministrov si lahko zamislimo kar na primeru sedanjega političnega položaja, ko premier Golob menja ministrico za kmetijstvo in ministra za prostor ter je prisiljen v menjavo ministrice za javno upravo. Ce bi sprememba ustave veljala že danes, bi Golob lahko ministre nadomestil z novimi, ne da bi v državnem zboru o njih potekalo zaslišanje in glasovanje za potrebe imenovanja ali (kot pri kmetijski ministrici) pred tem še celo glasovanje o Zamisel o razrešitvi. spremembi načina imenovanja vlade je sicer že spomladi posvojila tudi koalicija (izjema je za zdaj Levica), saj ji Koalicija svojim volivcem spremembo ustave predstavlja kot omejevanje vpliva politike na sodstvo, Nova Slovenija pa svojim kot povečevanje političnega vpliva na sodni svet in s tem na izbiro sodnikov. kaj drugega niti ni preostalo, če je želela začeti postopke za spremembo ustave. Gre kot rečeno za zahtevo NSi, brez njenih glasov ne bo in zato tudi še ni bila sprejeta nobena ustavna sprememba. Besedilo o imenovanju sodnikov bi se recimo lahko v ustavo vpisa lo v nekaj dneh, vsekakor tednih. Pravzaprav bi ustava v tem delu že lahko bila spremenjena, a je do tega dejansko še zelo dolga pot. Na koncu bodo vse ustavne spremembe, kolikor jih že bo, sprejete ali v svežnju ali pa sploh ne, saj bo NSi le tako lahko prepričana, da bo uveljavila izpogajano. V NSi sicer obstajajo zamisli tudi o več drugih ustavnih spremembah, ki se vse tičejo delovanja političnega sistema in njegovih demokratičnih struktur, kot je recimo obvezno objavljanje lokalnih predpisov v uradnem listu pa podaljšanje ustavnega roka za razpis volitev ali pa hitrejši dokončni volilni izidi in podobno. A vsaka dodatna sprememba ustave, ki bi se dejansko odprla v pogajanjih med omenjenimi štirimi strankami, bi še bolj oddaljila dokončni akt spreminjanja ustave in tudi zmanjšala možnosti, da to dejansko zgodi. Čeprav se zdi, da smo najbližje manjšemu remontu ustave v njeni več kot 30-letni zgodovini, smo vseeno še daleč. x se zelo
- Page 1 and 2: Zbirka medijskih objav DRŽAVNI ZBO
- Page 3 and 4: Radio Naslov Nezadovoljstvo gospoda
- Page 5 and 6: Siol.net 12.10.2023 Četrtek, 19:02
- Page 7 and 8: Siol.net 12.10.2023 Četrtek, 19:02
- Page 9 and 10: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 11 and 12: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 13 and 14: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 15 and 16: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 17 and 18: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 19 and 20: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 21 and 22: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 23 and 24: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 25 and 26: TV Slovenija 1, Tarča - 20:00 12.1
- Page 27 and 28: Kanal A, Svet - 18:49 12.10.2023 Č
- Page 29 and 30: Kanal A, Svet - 18:49 12.10.2023 Č
- Page 31 and 32: Radio Ognjišče, Utrip dneva - 15:
- Page 33 and 34: Radio Ognjišče, Mozaik dneva - 18
- Page 35 and 36: N1info.si 13.10.2023 Petek, 05:53 D
- Page 37 and 38: N1info.si 13.10.2023 Petek, 05:53 D
- Page 39 and 40: N1info.si 13.10.2023 Petek, 05:53 D
- Page 41 and 42: Dnevnik 13.10.2023 Petek Država: S
- Page 43 and 44: Večer 13.10.2023 Petek Država: Sl
- Page 45 and 46: Mladina 13.10.2023 Petek Država: S
- Page 47 and 48: Mladina 13.10.2023 Petek Država: S
- Page 49: Mladina 13.10.2023 Petek Država: S
Mladina <strong>13</strong>.<strong>10</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 32<br />
Površina: 816 cm 2 2 / 2<br />
Poleti 2020 so protivladni protestniki posedli pred državni zbor in v protest proti avtokraciji na glas<br />
brali slovensko ustavo, temeljno zagotovilo človekovih pravic. Ko se ustava spreminja, bi se morala<br />
s soglasjem ljudi in ne zgolj s soglasjem med političnimi strankami. Foto: Borut Krajnc<br />
/<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
skupaj<br />
ministrov med mandatom) ministrske ekipe<br />
na premierov predlog torej ne bi več potrjeval<br />
državni zbor, pač pa tudi v tem primeru<br />
predsednik oziroma predsednica republike.<br />
Tudi tu kot pri imenovanju sodnikov, naj bi<br />
bila vloga naj višjega voljenega predstavnika<br />
ljudstva strogo formalna. V teoriji. Praksa se<br />
bo izoblikovala sčasoma. V tem primeru bi<br />
seveda odpadla tudi možnost opozicije, da v<br />
državnem zboru zoper ministre in ministrice<br />
vlaga interpelacije. Te so se resnici na ljubo<br />
izkazale predvsem kot politični šov za nabiranje<br />
opozicijskih točk, saj zakonitega namena<br />
odstavitve ministra ali ministrice ne<br />
dosegajo. Zoper ministre je bilo doslej<br />
vloženih 51 interpelacij, izglasovani sta<br />
bili le dve, trije ministri pa so med postopkom<br />
odstopili. Karkoli od tega seje zadnjič<br />
zgodilo pred več kot <strong>13</strong> leti. Opoziciji bi sicer<br />
na voljo še vedno ostala interpelacija celotne<br />
vlade.<br />
Dodatno bi se učinkovitost vladanja<br />
povečala z odpravo zakona o sestavi vlade.<br />
Premier oziroma koalicija bi lahko povečevala<br />
ali krčila število ministrstev po lastni<br />
presoji, ne da bi tvegala zastoje, kakršnemu<br />
smo bili priča pri oblikovanju sedanje vlade,<br />
ko je SDS z zahtevo po referendumu Golobu<br />
za slabega pol leta preprečila, da vlado oblikuje<br />
po svoji volji. Novi sistem imenovanja-<br />
Površina: 816 cm 2 51<br />
ministrov si lahko zamislimo kar na primeru<br />
sedanjega političnega položaja, ko premier<br />
Golob menja ministrico za<br />
kmetijstvo<br />
in ministra za prostor ter je prisiljen v menjavo<br />
ministrice za javno upravo. Ce bi sprememba<br />
ustave veljala že<br />
danes, bi Golob lahko<br />
ministre nadomestil z novimi, ne da bi v<br />
državnem zboru o njih potekalo zaslišanje<br />
in glasovanje za potrebe imenovanja ali (kot<br />
pri kmetijski ministrici) pred tem še celo<br />
glasovanje o<br />
Zamisel o<br />
razrešitvi.<br />
spremembi načina imenovanja<br />
vlade je sicer že spomladi posvojila tudi<br />
koalicija (izjema je za zdaj Levica), saj ji<br />
Koalicija svojim<br />
volivcem spremembo<br />
ustave predstavlja kot<br />
omejevanje vpliva politike<br />
na sodstvo, Nova Slovenija<br />
pa svojim kot povečevanje<br />
političnega vpliva na sodni<br />
svet in s tem na izbiro<br />
sodnikov.<br />
kaj drugega niti ni preostalo, če je želela začeti<br />
postopke za<br />
spremembo ustave. Gre kot<br />
rečeno za zahtevo NSi, brez njenih glasov<br />
ne bo in zato tudi še ni bila sprejeta nobena<br />
ustavna sprememba. Besedilo o imenovanju<br />
sodnikov bi se recimo lahko v ustavo vpisa<br />
lo v nekaj dneh, vsekakor tednih. Pravzaprav<br />
bi ustava v tem delu že lahko bila spremenjena,<br />
a je do tega dejansko še zelo dolga pot. Na<br />
koncu bodo<br />
vse ustavne spremembe, kolikor<br />
jih že bo, sprejete ali v svežnju ali pa sploh<br />
ne, saj bo NSi le tako lahko prepričana, da bo<br />
uveljavila izpogajano.<br />
V NSi sicer obstajajo zamisli tudi o več<br />
drugih ustavnih spremembah, ki se vse tičejo<br />
delovanja političnega sistema in njegovih<br />
demokratičnih struktur, kot je recimo obvezno<br />
objavljanje lokalnih predpisov v uradnem<br />
listu pa podaljšanje ustavnega roka<br />
za razpis volitev ali<br />
pa hitrejši dokončni volilni<br />
izidi in podobno. A vsaka dodatna sprememba<br />
ustave, ki bi se dejansko odprla v pogajanjih<br />
med omenjenimi štirimi strankami,<br />
bi še bolj oddaljila dokončni akt spreminjanja<br />
ustave in tudi zmanjšala možnosti, da<br />
to dejansko zgodi. Čeprav se zdi, da smo najbližje<br />
manjšemu remontu ustave v njeni več<br />
kot 30-letni zgodovini, smo vseeno še<br />
daleč. x<br />
se<br />
zelo
Change language