Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Mladina <strong>13</strong>.<strong>10</strong>.<strong>2023</strong><br />
Petek<br />
Država: Slovenija<br />
Kazalo<br />
Stran: 18<br />
Površina: 2.299 cm 2 2 / 6<br />
KDO JE<br />
NASILEN?<br />
Je v imenu pravice do svobode govora psihično in<br />
verbalno nasilje nad drugimi res upravičeno?<br />
Piše: Luka Volk<br />
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />
Kaj<br />
je nasilje in kdo je nasilen?<br />
Naj začnemo s primerom deklice<br />
v srednje velikem slovenskem<br />
mestu. Stara je 12 let, obiskuje<br />
osnovno šolo, kjer je vsak<br />
dan žrtev nekaterih sošolcev, tistih malih tiranov,<br />
ki si višajo rejting tako, da nadlegujejo<br />
druge. Prihaja iz družine, ki si težko privošči<br />
malo več, zato ne obiskuje prostočasnih dejavnosti.<br />
Sošolci so<br />
to zaznali<br />
-<br />
zlobni ji siknejo,<br />
da je » klošarka «. Na to j e že večkrat opozorila<br />
razredničarko. In tako je nekega dne, ko<br />
ji je bilo vsega preprosto preveč, ko ji je počil<br />
film, enega od tistih, ki so že dolgo časa nad<br />
njo izvajali teror, mahnila z<br />
roko. Razmerja so<br />
se kar naenkrat spremenila. V šoli so bili vsi<br />
ogorčeni, vmešala seje tudi svetovalna<br />
služba,<br />
deklica pa je bila označena za nasilnico.<br />
bistvu se<br />
Primer je simptomatičen, v njegovem<br />
skriva vzpostavljena dinamika moči,<br />
ki jo je mogoče opazovati pri odzivanju na<br />
primere ne zgolj<br />
simboličnega, ampak tudi<br />
čisto konkretnega nasilja, ki ga nad ženskami<br />
in drugimi manjšinami v družbi izvajajo desna<br />
in skrajna gibanja in stranke. Dinamika,<br />
v kateri je pod pretvezo pravice do svobode<br />
govora upravičeno izrekati pravzaprav vse<br />
-<br />
da so ženske, ki se odločijo za splav, morilke,<br />
da so na primer vsi migranti posiljevalci<br />
in da si želijo islamizirati Evropo, da obstaja<br />
»LGBT-ideologija«, ki si je domnevno zadala<br />
kvariti mladino, pa »kulturni marksizem«,<br />
ki si želi razvrednotiti družino in narod ... če<br />
naštejemo samo nekaj<br />
primerov. In obenem<br />
dinamika, znotraj katere je del družbe, ki podobna<br />
natolcevanja prepozna kot to, kar v<br />
resnici so<br />
- torej mehanizmi ustrahovanja,<br />
namenjeni doseganju povsem konkretnih<br />
družbenopolitičnih ciljev -, skorajda popolnoma<br />
razorožen. Ker<br />
kulturen,<br />
nenasilen.<br />
mora biti uvideven in<br />
Težko bi našli primer, ki bi to dinamiko<br />
opisal bolje, kot je nedavni primer Sare<br />
Štiglic, ene od deklet, ki so se prejšnji teden,<br />
bil je ponedeljek, temu mehanizmu ustrahovanja<br />
odločila postaviti po robu. So ravnale<br />
prav? So bile res nasilne one?<br />
Kaj<br />
seje tisti dan pravzaprav zgodilo?<br />
Organizatorji sobotnega Pohoda za<br />
življenje,<br />
nasprotniki splava, ki delujejo s podporo<br />
katoliške cerkve, so ob rob Kongresnega trga<br />
v Ljubljani postavili instalacijo. Na zelenico<br />
so zasadili 190 zastavic, vsaka naj bi predstavljala<br />
20 otrok, kijih » letno umre zaradi postopkov<br />
namernega, nehumanega končanja življenja<br />
človeka pred rojstvom«.. Ali povedano<br />
drugače: na<br />
javni površini so postavili instalacijo,<br />
kije ponazarjala simbolično grobišče<br />
umorjenih nerojenih otrok. S čimer so ženske,<br />
ki so že kdaj opravile splav ali bodo to<br />
morebiti kdaj<br />
storile, označili za<br />
-<br />
morilke.<br />
Preden nadaljujemo, je treba poudariti,<br />
da zapisano ni zgolj posledica vzročnega sklepanja.<br />
Daje splav znotraj njihovega žargona<br />
v<br />
resnici umor, nasprotniki splava ne skrivajo.<br />
Pri komisiji Pravičnost in mir so, ko je pred<br />
več kot tridesetimi leti potekala razprava o<br />
vpisu pravice do splava v slovensko ustavo,<br />
tej kakopak nasprotovali, leto kasneje, v skupni<br />
izjavi, pa 55. člen, ki to pravico zagotavlja,<br />
označili za »trajni sramotni madež« v ustavi, ki<br />
»po eni strani prepoveduje mučiti živali, po drugi<br />
Površina: 2.299 cm 2 45<br />
pa omogoča svobodno ubijanje človeškega življenja«.<br />
O tem je prepričana tudi Urška Cankar<br />
Soares, vodja Pohoda<br />
za življenje, kije danes<br />
pri svojem izrekanju precej previdnejša; trdi<br />
na primer, da v njenem gibanju nikogar ne<br />
označujejo za morilke. Ato ni res. V intervjuju<br />
za<br />
spletni portal Iskreni.net je pred tremi leti<br />
zatrdila: » Uporabljamo zavajajoče besede, da<br />
prikrijemo realen pogled na to [splav]. Recimo<br />
umetna prekinitev nosečnosti. Kaj je to? Nekaj<br />
prekineš in potem nadaljuješ? Gre za končanje življenja.<br />
Stvari je treba poimenovati take, kot so.«<br />
In nadaljevala: »V črni kroniki tudi ne beremo,<br />
daje morilec umetno prekinil življenje. V pripravah<br />
na Pohod za življenje smo pozorni na to, kateri<br />
izrazi dejansko opisujejo, kaj splav je. Daje to<br />
dejanje, ki ubije otroka.«<br />
Instalacija pobudnikov<br />
Pohoda za življenje<br />
ni ostala neopažena. Od<br />
pojavila skupina deklet, ki<br />
nekod seje<br />
so odstranila blago<br />
z zastavic. Nič drugega niso storile, zastavic<br />
niso poteptale, jih uničile ali jih odtujile.<br />
V znak protesta sojih zgolj spustile na tla. In<br />
nato odšle.<br />
Ena od teh deklet je bila Sara Štiglic,<br />
študentka in do nedavnega članica Mladinskega<br />
posvetovalnega odbora predsednice<br />
republike. Posnetek njihove akcije je zakrožil<br />
po družbenih omrežjih in očitno pristal<br />
tudi na uradu predsednice Nataše Pirc<br />
Musar. Ki<br />
seje, zaradi domnevno »neprimernega<br />
načina komunikacije do drugače mislečih«,<br />
odločila Saro Štiglic razrešiti. » Sem velika zagovornica<br />
pravice do splava in velika zagovornica<br />
mladih. Vendar pa od članov Mladinskega<br />
posvetovalnega odbora pričakujem, da bodo z