13.10.2023 Views

kliping_13_10_2023

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Mladina <strong>13</strong>.<strong>10</strong>.<strong>2023</strong><br />

Petek<br />

Država: Slovenija<br />

Kazalo<br />

Stran: 18<br />

Površina: 2.299 cm 2 2 / 6<br />

KDO JE<br />

NASILEN?<br />

Je v imenu pravice do svobode govora psihično in<br />

verbalno nasilje nad drugimi res upravičeno?<br />

Piše: Luka Volk<br />

Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!<br />

Kaj<br />

je nasilje in kdo je nasilen?<br />

Naj začnemo s primerom deklice<br />

v srednje velikem slovenskem<br />

mestu. Stara je 12 let, obiskuje<br />

osnovno šolo, kjer je vsak<br />

dan žrtev nekaterih sošolcev, tistih malih tiranov,<br />

ki si višajo rejting tako, da nadlegujejo<br />

druge. Prihaja iz družine, ki si težko privošči<br />

malo več, zato ne obiskuje prostočasnih dejavnosti.<br />

Sošolci so<br />

to zaznali<br />

-<br />

zlobni ji siknejo,<br />

da je » klošarka «. Na to j e že večkrat opozorila<br />

razredničarko. In tako je nekega dne, ko<br />

ji je bilo vsega preprosto preveč, ko ji je počil<br />

film, enega od tistih, ki so že dolgo časa nad<br />

njo izvajali teror, mahnila z<br />

roko. Razmerja so<br />

se kar naenkrat spremenila. V šoli so bili vsi<br />

ogorčeni, vmešala seje tudi svetovalna<br />

služba,<br />

deklica pa je bila označena za nasilnico.<br />

bistvu se<br />

Primer je simptomatičen, v njegovem<br />

skriva vzpostavljena dinamika moči,<br />

ki jo je mogoče opazovati pri odzivanju na<br />

primere ne zgolj<br />

simboličnega, ampak tudi<br />

čisto konkretnega nasilja, ki ga nad ženskami<br />

in drugimi manjšinami v družbi izvajajo desna<br />

in skrajna gibanja in stranke. Dinamika,<br />

v kateri je pod pretvezo pravice do svobode<br />

govora upravičeno izrekati pravzaprav vse<br />

-<br />

da so ženske, ki se odločijo za splav, morilke,<br />

da so na primer vsi migranti posiljevalci<br />

in da si želijo islamizirati Evropo, da obstaja<br />

»LGBT-ideologija«, ki si je domnevno zadala<br />

kvariti mladino, pa »kulturni marksizem«,<br />

ki si želi razvrednotiti družino in narod ... če<br />

naštejemo samo nekaj<br />

primerov. In obenem<br />

dinamika, znotraj katere je del družbe, ki podobna<br />

natolcevanja prepozna kot to, kar v<br />

resnici so<br />

- torej mehanizmi ustrahovanja,<br />

namenjeni doseganju povsem konkretnih<br />

družbenopolitičnih ciljev -, skorajda popolnoma<br />

razorožen. Ker<br />

kulturen,<br />

nenasilen.<br />

mora biti uvideven in<br />

Težko bi našli primer, ki bi to dinamiko<br />

opisal bolje, kot je nedavni primer Sare<br />

Štiglic, ene od deklet, ki so se prejšnji teden,<br />

bil je ponedeljek, temu mehanizmu ustrahovanja<br />

odločila postaviti po robu. So ravnale<br />

prav? So bile res nasilne one?<br />

Kaj<br />

seje tisti dan pravzaprav zgodilo?<br />

Organizatorji sobotnega Pohoda za<br />

življenje,<br />

nasprotniki splava, ki delujejo s podporo<br />

katoliške cerkve, so ob rob Kongresnega trga<br />

v Ljubljani postavili instalacijo. Na zelenico<br />

so zasadili 190 zastavic, vsaka naj bi predstavljala<br />

20 otrok, kijih » letno umre zaradi postopkov<br />

namernega, nehumanega končanja življenja<br />

človeka pred rojstvom«.. Ali povedano<br />

drugače: na<br />

javni površini so postavili instalacijo,<br />

kije ponazarjala simbolično grobišče<br />

umorjenih nerojenih otrok. S čimer so ženske,<br />

ki so že kdaj opravile splav ali bodo to<br />

morebiti kdaj<br />

storile, označili za<br />

-<br />

morilke.<br />

Preden nadaljujemo, je treba poudariti,<br />

da zapisano ni zgolj posledica vzročnega sklepanja.<br />

Daje splav znotraj njihovega žargona<br />

v<br />

resnici umor, nasprotniki splava ne skrivajo.<br />

Pri komisiji Pravičnost in mir so, ko je pred<br />

več kot tridesetimi leti potekala razprava o<br />

vpisu pravice do splava v slovensko ustavo,<br />

tej kakopak nasprotovali, leto kasneje, v skupni<br />

izjavi, pa 55. člen, ki to pravico zagotavlja,<br />

označili za »trajni sramotni madež« v ustavi, ki<br />

»po eni strani prepoveduje mučiti živali, po drugi<br />

Površina: 2.299 cm 2 45<br />

pa omogoča svobodno ubijanje človeškega življenja«.<br />

O tem je prepričana tudi Urška Cankar<br />

Soares, vodja Pohoda<br />

za življenje, kije danes<br />

pri svojem izrekanju precej previdnejša; trdi<br />

na primer, da v njenem gibanju nikogar ne<br />

označujejo za morilke. Ato ni res. V intervjuju<br />

za<br />

spletni portal Iskreni.net je pred tremi leti<br />

zatrdila: » Uporabljamo zavajajoče besede, da<br />

prikrijemo realen pogled na to [splav]. Recimo<br />

umetna prekinitev nosečnosti. Kaj je to? Nekaj<br />

prekineš in potem nadaljuješ? Gre za končanje življenja.<br />

Stvari je treba poimenovati take, kot so.«<br />

In nadaljevala: »V črni kroniki tudi ne beremo,<br />

daje morilec umetno prekinil življenje. V pripravah<br />

na Pohod za življenje smo pozorni na to, kateri<br />

izrazi dejansko opisujejo, kaj splav je. Daje to<br />

dejanje, ki ubije otroka.«<br />

Instalacija pobudnikov<br />

Pohoda za življenje<br />

ni ostala neopažena. Od<br />

pojavila skupina deklet, ki<br />

nekod seje<br />

so odstranila blago<br />

z zastavic. Nič drugega niso storile, zastavic<br />

niso poteptale, jih uničile ali jih odtujile.<br />

V znak protesta sojih zgolj spustile na tla. In<br />

nato odšle.<br />

Ena od teh deklet je bila Sara Štiglic,<br />

študentka in do nedavnega članica Mladinskega<br />

posvetovalnega odbora predsednice<br />

republike. Posnetek njihove akcije je zakrožil<br />

po družbenih omrežjih in očitno pristal<br />

tudi na uradu predsednice Nataše Pirc<br />

Musar. Ki<br />

seje, zaradi domnevno »neprimernega<br />

načina komunikacije do drugače mislečih«,<br />

odločila Saro Štiglic razrešiti. » Sem velika zagovornica<br />

pravice do splava in velika zagovornica<br />

mladih. Vendar pa od članov Mladinskega<br />

posvetovalnega odbora pričakujem, da bodo z

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!